Posamezna številka 10 dinarjev t Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI leto vii, štev. 6 TRBOVLJE, 10. FEBRUARJA 1954 Izd*]a Okraja) odbor SociaSstiOae zreze dekmib itadt r Trbovljah — Urejuje in odgovarja aredniaki odbor Odgovorni urednik: Stane $u«ar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tn oprave: ,,Zasavski vestnik" Trbovlje L, uprava rudnika — Teletoa it M — Rasna pri podružnici Narodne banka v Trbovljah 614-T-146 — List izbaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. roletna 200 din četrtletna 100 din, mesečna 34 din - Posomezna Številka 10 dia Rokopisi morajo biti v nredniitvn najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračalo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Pred konferenco komunistov mesta Tibovlje O čem razpravljajo člani ZK na svojih sestankih v Trbovljah Kot po vsej državi, razpravljajo člani ZK tudi pri nas na svojih sestankih predvsem o materialu III. plenuma CK ZKJ. V diskusiji enodušno obsojajo Djilasove članke, s katerimi je skušal vnesti zmedo v Partijske vrste. Odobravajo sklepe III. plenuma ter izražajo svoje priznanje našemu partijskemu vodstvu, ki je znalo pravočasno in z znanstvenimi dokazi ovreči škodljive Djilasove teorije. V nadaljnji diskusiji o materialu IH. plenuma pa vidno izstopa tudi Djilasova izjava, da se s sklepi II. plenuma do neke mere ni soglašal (čeravno je Plenumu na Brionih prisostvoval), kar naj bi pomenilo, da se tudi s pismom CK ZKJ ni strinjal. V zvezi s tem so člani ZK enotni v tem, da je pismo CK prineslo toliko pozitivnih momentov za naše partijsko in splošno politično življenje, da bi kakršno koli podcenjevanje pomena tega pisma šteli za sovražen akt proti Zvezi komunistov. Za svoje trditve so njeni člani navajali konkretne primere izboljšanja partijskega dela in odnosov v osnovnih organizacijah in komitejih, da ne govorimo o nezdravih in za socialistični razvoj škodljivih malomeščanskih pojavih, ki so se že močno razbohotili v našem vsakdanjem življenja. Ker je prav pismo CK ZKJ v veliki bodo vodstva zmanjšanih osnovnih organizacij laže kos problemom na svojem terena, kjer bodo imela sedaj večji pregled nad delom posameznih članov, saj je bila ta evidenca do sedaj precej nepopolna. Najšibkejša stran v dosedanjem delu osnovnih organizacij pa je bila vsekakor pomanjkljiva ideološka vzgoja. Ta se je odražala pri posameznih članih ZK, ki so se udejstvovali v raznih organizacijah in društvih. Tega dela ni bilo čutiti v zadostni meri ne v SZ ne v sindikatih. Dosti nepravilnosti bi odpadlo v podjetjih in na terenu, če bi posamezni člani ZK pravilno razumeli probleme, pred katere so bili postavljeni Uveljavljati socialistične principe tam, kjer se poskušajo izigravati, je ena izmed osnovnih nalog slehernega komunista. Delo osnovnih organizacij v podjetjih se je na splošno izboljšalo in je ponekod že prav dobro. Tudi na rudniku so OO ZK prebile oze;k okvir dosedanjega dela ter pre- šle na širše področje, kar se Je Ijani, Je opaziti že sedaj med pokazalo kot zelo uspešno, j članstvom veliko politično raz-V bodoče bodo osnovne orga- gibanost. Želeti pa je, da bi ta nizacije na rudnika tesneje so- živahnost ostala v naših orga-delovale s sindikalnimi podod- nizacljah tudi vnaprej, saj bo vedno dosti problemov, bodisi političnih ali pa gospodarskih, bori kakor tudi s samo sindikalno podružnico rudarjev. Prebiti pa bodo morale še en okvir. s katerimi se bo moralo članstvo ki jih j? do sedaj ločil, namreč: U.ZK ukvarjati, jih reševati in z zanimati se bodo morale za vse probleme, ki se pojavljajo na celokupnem področju ljudskega odbora mestne občine ter jih reševati v okviru SZ. Ni vse osnovne organizacije, tako Y podjetjih kakor tudi na terenu, pade precejšnja odgovornost za delo naše mladine, ki si je po daljšem presledka spet izvolila svoja vodstva po rajonih; treba ji bo nuditi vso pomoč in jo pravilno usmerjati v političnem, kulturnem in strokovnem pogledu. Osnovne organizacije so izvolile nadalje delegate za mestno partijsko konferenco, ki bo 16. februarja t. L Ker je pred nami tudi ITI. kongres ZKS, ki bo predvideno 10. aprila v Ljub- njimi seznanjati, množice. naše delovne P. A. Mrzlica v snegu Tovariš H ha Marinko na seji S£Dl v Trnovljah Ljudski poslanec mesta Trbovlje tov. Miha Marinko je meri zavrto te škodljive pojave, I freteku torek’ 3- nepriča-si— s- -----------■ - ■----------1 kovano prispel med svoje voliv- ki jim je Djilas skušal ponovno odpreti vse ventile, ga tembolj razumemo, na katere sile je gradil svoj nov sistem, rtasti zaradi tega, ker je delavski razred v celoti prezrl. Nekatere stvari iz teh člankov, ki so pravzaprav citati tov. lita in Kardelja iz VI. kongresa ZKJ, pa si bodo naše osnovne organizacije osvojile za izboljšanje svojega dela. Druga važna razprava, k! se ^i po naših osnovnih organizacijah, so volitve partijskih ^odstev v osnovne organizacije, kakor tudi mestno partijsko Vodstvo. Da bi povečali aktiv-”ost v osnovnih organizacijah, Je bilo treba Izvršiti reorganizacijo večjih osnovnih organiza-ZK. saj so nekatere štele 2® do 180 članov. Po sklepu K ZK Trbovlje so se iz njih formirale manjše osnovne orga-n**acije, tako da je na našem Področju sedaj 83 osnovnih organizacij, Brez dvoma je, da ce v Trbovlje. Ker je bil ob času njegovega prihoda ravno sestanek Socialistične zveze Trbovlje-Center v Delavskem domu, je tov. Miha Marinko v spremstvu sekretarja MK ZK Trbovlje tov. Dušana Povšeta odšel tja. V skoro štiriumi raznravi je tov. Miha Marinko odgovarjal na razna vprašanja ter ob tei priložnosti podrobno 0'"v-tiil primer s tov. Milovanom D’ila-som, ki Je s svojimi članki v naših časnikih povzročil veliko škodo in napravil zmedo med člani ZK in člani naše Socialistične zveze, 'katero vprašanje je izčrpno obravnaval zadnji plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na tej seji so obravnavali tudi volitve v odbore SZDL. Sprejeli so sklep, da bodo najprej volitve v uličnih odborih, nato Uspehi in neuspehi sindikata trboveliskih rudarjev v preteklem letu O redni letni skupščini sindi- | v raznih primerih premalo so-i naloge. Zanimivo ob vsem tem kalne Dodružnlce rudarjev v delovanja z ostalimi forumi m pa je, da zapisniki občnih žbo-Trbovljahlahkorečemo da je funkcionarji ter organi komu- ; rov teh odborov izzvenijo tako, bila olodna _in kar je poseb- ' ne. Kolikor pa je prišlo do ta- »da je bilo povsod vse v nao- v^žno videti je daTta kega sodelovanja, je spet res, > lepšem redu«. - Nedelavnost, 3 ’ da se predlogi sindikalne po-. premajhna aktivnost teh odbo- družnice rudarjev niso upošte-, rov se izraža med drugim tudi vali, kot je bil to primer s pre- ) pri pobiranju sindikalne člana-stavitvijo zobne ambulante iz rine, kar je zelo važna naloga, zbf^u ie kritično t centra Trbovelj na periferijo vendar jo mnogi podcenjujejo. MaRzfiuT delo Organizacije v j trboveljske doline. Vsekakor je Posebno slabo sta delala v tem analiziralo aeio organiza J ! kritika ki lo navaja poro- pogledu sindikalni odbor na ie ^MlsTnP oV^naj večj a slabost Čilo, upravičena, t j. da so bili obratu Dobma-Neža in odbor sindikalne ŠŠdružrice radaiS sindikalni funkcionarji _ razen v bivšem Vzhodnem obratu. -sindikalne pasruzmce ru rj v, ^ pMa ta ^ Ribiča — pre- O vseh teh vprašanjih je raz- v tem, da njen upravni od , ma,0 z rudarji. j pravljaia letna skupščina edn- Ob vseh teh več ali manj dikalne podružnice, ki je konč-senčnih straneh sindikata ru- no prinesla zaključek in sklep, darjev v Trbovljah pa moramo da se mora dosedanje stanje v poudariti, da je upravni odbor pa bodo izvolili odbor Sociali- j ^ siabo stran upravnega odbo-sticne Zveze Trbovlje-Center. | ra sindikalne podružnice. — Ko bodo opravljene volitve v ,Enaga hiba upravnega odbora terenskih odborih Trbovlje- ............ Center, Zgornje in Spodnfe ni v zadovoljivi’ meri svojim j sindikalne: organizacije v nečlanom obrazlagal. Uredbe in |n* v?r^4^-i u^er^nir®1 ,* odloki so se pa vendar tako: svojimi predlogi 0&- Pr- Bled hitro vrstili, da niti upravnemu i socialnega zavarovanja in ta-oriboru organizacije niso bile rifnega pravilnika), vendar se vse gosnodarske uredbe in od- jt! predlogi niso upoštevali o -loki takoj v celoti jasni in ra- ! roma niso naleteli na pričako-kar delno opravičuje -»Razumevanje, pobija zumljivi, Trbovlje ter volitve na terenu Dobma, bo mestna konferenca SZDL. ki bo izvolila novo vodstvo SocIalisMčne zveze v mestni občini Trbovlje. te organizacije je bila ta, da so odgovorni funkcionarji sindikalne podružnice videli le v preveliki meri samo problematiko rudnika, ne ozirajoč se istočasno pri svojem delu tudi na potrebe celotne komune, na interese splošnosti, kjer je bilo očitek in kritiko, 1 odbor ni delal«. I V letu 1953 je v okviru sindikalne podružnice rudarjev kot matične organizacije sodelovalo najprej 8 sindikalnih odborov po obratih obširnega trboveljskega rudnika — po združitvi vzhod- revirskih sindikalnih odborih izboljšati in popraviti. Tukaj je treba omeniti, da je bilo na rudniku najbolj zadovoljivo delo v sindikalnem odboru na separaciji, v obratu Trbovlje, v Zunanjem obratu ln v Strojnih reparatumih delavnicah. Iz premajhne delavnosti posameznih sindikalnih odborov v posameznih rudniških obredih sledi tudi relativno visok odstotek neorgeiniziranih članov rudniškega kolektiva, saj znaša število le-teh na rudniku 534, medtem ko je organizirano 2240 članov, od katerih pa 385 ne nega jn zahodnega jamskega plačuje članarine redno. Za izboljšanje odnosov do delovnih ljudi V izgradnji socializma v naši deželi težimo med drugJm tudi k temu. da bi se izboljšali odnosi nekdanjih »gospodarjev« do delovnega človeka. Imamo Z zadn> se‘e okrajnega zbora V 5. številki našega lista smo I volilne enote, v kateri Je bil poročali na tretji strani v član- imenovani izvoljen ku pod zgornjim naslovom v | ga odbornika, drugem odstavku, da so na V Četrtem odstavku tega enajsti skupni seji okrajnega članka pa nam je tiskarski abora in zbora proizvajalcev škrat napravil napako v toliko, Trbovlje odvzeli mandat da bi se moral prvi stavek tega ljudskemu odborniku s Polšnika odstavka glasiti takole: »Dosti JMiezu Majcnu. V resnici bi se kritike je bilo slišati na račun moral ta stavek glasiti tako, da reševalne postaje, češ da njeni Je bila na tej seji Janezu Maje- avtomobili (ne bolniki, kanu odvzeta imuniteta, kajti kor pomotoma tiskano!) vse pre-mandat ljudskega odbornika mu več prevažajo »zdrave bolnike« lahko odvzamejo edino volivci in tako dalje.« — Uredništvo. razne zakohe, ki jamčijo delav-1 Seveda ni uspela. Ko sem cem, tudi poljedelskim delav- prižel z vozom mojega novega cem, potrebno zaščito pred de- gospodarja po svoje stvari, sem lodajalcem. Kljub temu se pa doživel neprijetno slovo; zmer-še vedno najdejo ljudje, ki bi janje, vpitje in kaj še vse! Go-radi še »kar po starem« delali spodinja Kovačeva me je sprem-s svojo delovno silo. čujmo, Ijala s parom starih, gorečih kaj nam pripoveduje o tem 59-letnl invalid Franc Dornik; »Dvajset let sem služil pri Konjšku in v kmečki delovni zadrugi v Trojanah. Januarja lani sem pa stopil v službo pri Zajcu na Obreziji (Izlake). Po- za ljudske- ; godili smo se za 4500 din me- sečno in hrano. Delal sem celo leto od jutra do večera, opravljal konje in živino, delal na polju, v gozdu in povsod, kjerkoli je bilo treba. Nisem varčeval svojih moči. Ko pa je prišla zima in ni bilo več toliko dela. so mi rekli, da mi bodo plačali samo 2500 din na mesec. Jaz nisem bil s tem zadovoljen in sem rekel, da mi ni treba odtegovati, ker bom šel drugam. Nato so mi rekli, da mi bodo dali 3000 din in če bo več dela, še 500 din povrhu. Seveda tudi s tem nisem bil zadovoljen In sem iskal dela drugje. Pri tej hiši nisem imel obstanka. Večni prepir v hiši. Gospodinja Minka Kovač me je si-da bi hodil v cerkev. fie- nogavic in kadila Slednjič, ko se je pri tem še sama opekla, mi jih je vrgla pred noge.« Tako je med drugim pripovedoval t življenjski jubilej in čah je glede postrežbe za zdaj I se i« danes spomnimo, še bolj slabo. Neža Draksler (njen0 sliko iz Dijaki litijske gimnazije so mladosti smo prinesli v zgoraj pa izkoristili semestralne po- navedeni številki »Zasavskega čitnice za smuko na Gorenj- ! vestnika« je stara teta jugoslo-skem, kamor jih je povedel j vanskega podpredsednika zvez- Naše poročilo »Ljubezen je1 ka razvijala v mladenko, se je bi prišel ponoči kakšen nepri-zmagala že pred 100 leti«, ki priselila v Hrastnik neka dru- diprav v njeno stanovanje in smo ga prinesli v 52. številki žina Draksler. Oče te družine je odnesel bogato društveno bla-našega lista v lanskem letniku, bil žagar na parni žagi prve gajno ter ni upala nikoli trdno evropske žičnice, ki je bila — zaspati. — V tistih časih je de-kakor mnogi ne vedo — v loval na Dunaju tudi slovenski Hrastniku! Ta žaga je obrato- socialistični književnik Etbin vala najprej na Ojstrem. po- Kristan. Kot človeka istih južneje, ko je bila leta 1879. zgra- goslovanskih in socialističnih jena žičnica, so jo prestavili h, misli sta postala Etbin in An- zek dobra znanca in neizprosna profesor fizkulture Lebinger. tov. Hine Zdravstveno predavanje za gostilničarje Gostilničarji iz Litije in oko- ne Ljudske skupščine, tovarišice Lidije Sentjurčeve. Naša jubilantka živi že nad 60 let na Dunaju in je na pretečeni Silvestrov večer praznovala svojo 90-letnico zdrava in zadovoljna v , veseli družbi sorodnikov in lice, ki so člani Gostinske zbor- j znancev. Izpustila ni nobetie-nice za okraj Ljubljana-okoli-; ga plesa do treh zjutraj, kača, so se te dni zbrali k etro- kor je sama pisala. Nadvse je kovnemu posvetu v gostilni pri zadovoljna z darilom iz Hrast-tov. Andreju Gorenjcu na Grbi- j nika — to je naš list »Zasavski nu pri Litiji. Na sestanku so ! vestnik«; piše, da prebere z ve- j razpravljali o strokovnih zade-1 likim zanimanjem in veseljem j vah. V imenu uprave GZ je po- ! vsako številko našega lista Neža Draksler 90-letnica borca za delavske pravice v bivši avstro-ogrski monarhiji — Blagajnik Anzek je posredoval pri svoji organizaciji, da se je Etbinu Kristanu posrečilo izdati svojo prvo literarno delo pod naslovom »Skice« s podporo železničarske socialistične organizacije na Dunaju. Dunajski socialist Draksler je v tem duhu vzgojil tudi svojega sina Johana, ki je postal po-stajenačelnik dunajskega »Siid-bahnhofa« in kasneje železniški inšpektor. Ta se je oženil s hčerko dunajskega socialista, poznejšega avstrijskega ministra Tomška. Za časa Dollfusso-ve vlade sta bila inšpektor Draksler in naša jubilantka stalno zasledovana od tajne policije, tako da nista upala spati doma. Za časa naše okupacije --- . -------------------x— j -—.u sitvuau iisbčl »od : . , ročal o raznih perečih gostin- 1 začetka do kraja«. Pravi, da se končni postaji žičnice v Hrast-tudi partizanske sirote in dru- mlajših letih udejstvoval kot skih vprašanjih okrajni tajnik ji zdi, da oo 60 letih spet živi niku* kjer je današnja steklar- sta bila s tastom Tomškom are- ge. partizanstvu naklonjene to- \ gospodarski strokovnjak. Po- GZ tov. Franjo Klepej — šef v svojem liubem Hrastniku. j ska menza. — Oče Draksler je tirana in sta odsedela nekaj varišice in tovariše in izpolnju-; kojnika so pokopali ob prav! okrajne sanitarne inšpekcije,! Mala Nežika je obiskovala imel več otrok, med njimi tudi mesecev v nacističnem fašistič- je s tem tudi važno socialno; lepi udeležbi na domačem po- tov. dr. Knep iz Ljubljane pa pred davnimi leti hrastniško sina Anzeka, ki je kot mlad nem zaporu. S svojimi je naša 1 kopališču. — Ugledni družini je predaval o raznih higienskih šolo v »stari rudniški restav- ?ant Pomagal PD žagi. Takrat jubilantka tudi mnogo trpela Kristanovi izrekamo naše soža- vprašanjih, ki jih mora poznati, raciji« pod vodstvom nadučite- ie Anzek spoznal brhko Klem- j pod klerikalci in poznejšimi fa-ljei 1 vsak naš gostilničar. Ija Vajentiniča. Ko se je Neži- j basovo Nežiko in se oženil z j šisti, ko je od leta 1905 kjer ji ' I njo leta 1888. Po odsluženi vo- je umrl mož Anzek, živela pri Dobovški gasili;] so liel svoj reda! občni zbor Pred 25 leti so tudi na Dobovcu nad Trbovljami ustanovili svoje gasilsko društvo. Vse do druge svetovne vojne so bili gasilci tega kraja napredni ljudje ter nositelji in pobomiki kulture in napredka. S sredstvi, ki so jih sami zbrali in pripravili, so nakupili za društvo potrebno orodje, zgradili svoj dom, razvili svojo društveno zastavo in priredili nešteto kulturnih prireditev. Za vse to hvalevredno delo je bilo treba mnogo truda. — Med okupacijo je večina članov so jaščini je Anzek dobil službo svojem sinu Johanu, pri bivši Južni železnici. Postal | Danes je naša slavljenka je sprevodnik, pozneje nad- ostala sama. Pomrli so ji vsi sprevodnik. Kot tak je bi! pre- otroci. Živi na Dunaju pri ne- meščen na Dunaj, kjer pa z čakinji — Klembasovi Lojzki. pa dobovški gasilci ostali brez tesneje povezalo z vsemi ostali- • R h£|,tek čas.. Prebila tnaša -iro -T- i rodu- z otroki sta govorila ved- jubilantka v svoji visoki staro- P®yeljnikf’ ahf 513 bo Prevzel mi dništvi m organizac jami. -' no slovensko> tako da ^ znali 'ti še fasnike. tako tud« vsak gasllskl P0' f 25-ietmci delovanja tega vsi trije otroci dobrQ svoj ma_ naš ,Zasavski vestnik«, -v 56 V dmStVa C“t,ltam1?. Vse™' P"? ‘e"" jezik. j iz katerega izve novice iz njene pogreške, vendar pa vsem tistim, ki so skozi dol- , Mož Anzek je občutil kot že- stare domovine. Včasih si tudi štvu razne upamo, da bo novo vodstvo le ga leta uspešno vodili društvo, uspelo v delu društva ter se še Lera Enoletna gospodinjska šola v Hrastniku Misel o ustanovitvi enoletne gospodinjske šole je tlela med Hrastničani že dalj časa. Materialne priprave je z vso prizadevnostjo podprl ljudski od-" 1 bor mestne občine Hrastnik, delovala v NOV, nekaj jih je Članice pripravljalnega Odbora pa darovalo svoje življenje za ' so Pre8eJ ,truda- da, e našo osvoboditev. Po vojni so £ouk Z “J*®*™, lanskega leta dobovški gasilci spet poprijeli *£“*“■*tek{'UStan°vIlJena ??' za delo pod vodstvom tovariša ^£Jska *°la naj bl seznaalla Poldeta Ravnikarja in Dominika j oosDodiniskTmf rTe^en^110^ ^ SmodlJ.. Društvo ). k.r dobro | SSS"5iSS,, napredovalo, toda pojavila so upravičeno trdim, da so uspehi šole že sedaj vidni, kar pa se bo že v bližnji prihodnosti potenciralo in da bo nedvomno dosežen glavni namen, to je: polagati doraičajočemu človeku postati pravi človek! P. Z. V Četah so zaključili šiviljski tečaj dolžnost. Predlogu predsednika nadzornega odbora tov. Marijana Šeruge se je pridružil celotni občni zbor in je dal staremu odboru razrešnico. Na občnem zboru, ki je trajal nad tri ure, se je razvnela živahna debata, v katero so posegli razni funkcionarji in še številni drugi člani. — Tov. Iva Župančičeva je poročala o uspelem tekmovanju šolske mladine v okviru prireditev občinskega praznika, ko je osnovnošolska in gimnazijska mladina pisala naloge iz tematike NOV. Razgovor je potekal tudi o raznih socialnih, kulturnih in drugih gospodarskih zadevah, iz območja celotne občine, da so navzoči člani dobili prav lepo sliko o bližnjem razvoju Litije in celotnega Zasavja. Z občnega zbora so poslali pozdravno brzojavko maršalu Htu k ponovni izvolitvi za predsednika republike. Lep razvoj KZ na Savi pri Litiji V nedeljo 31. januarja t. 1. je bila seja Kmetijske zadruge na Savi pri Litiji Ta zadruga se v zadnjem času prav lepo razvija in daje pobudo tudi za vsesplošni napredek te mične zasavske vasice. KZ na Savi je iz gospodarskih razlogov opustila svojo ekonomijo. Savljani so se _____ ____________ _________ z vso silo vrgli na razvoj sad- j da bo letošnje leto vendar pri- roditeljskemu zboru staršev go- sluga zlasti dobremu strokovne- mladih pevskih grl in zbor je janstva, ki lahko postane važna neslo nadaljnje uspehe ter od- jenk. Upraviteljica je v uvod- mu vodstvu. bil že v nevarnosti, da razpade, pridobitvena veja vseh članov, pravilo med nekaterimi člani nem govoru osvetlila pozitivnost Tečajnice so hvaležne ljudski Vendar je njegov dirigent, zna- nazadnjaško gledanje. šole, zlasti pa je poudarila po- oblasti, ki jim je omogočila Na občnem zboru so gasilci ^ ^a' °biSJ? teČaja te-r bod° JnaRje' ki l>eni*ko potrebna. Materam lezničar »sladkosti« takratnega zapoje kakšno slovensko pesem, delavca, zato je vstopil v so- Najljubša ji je: »Po jezeru...« cialno demokratsko stranko in Ker je podporna članica dunaj-postal na Dunaju važen funk-. ske Železničarske godbe, vž da cionar socialističnih železničar-! ji bo ta zaigrala za slovo na jev. Bil je dolga leta blagajnik grobu. A naša slavljenka želi, dunajske socialno demokratske da ji na grobu ne zaigrajo 2a-organizacije železničarjev. Naša lostinke, pač pa dunajski val-jubilantka trdi. da ima od ti- ček! Prav prisrčno ji želimo, da stih časov še vedno zelo rahlo i bi se to še ne zgodilo kmalu! spanje. Vedno se je bala, da ne L. H. „Loški glas" je zapel »Svoboda« v Lokah—Kisovcu < zanskih pesmi. Ne trdim preveč, ima res vse pogoje za uspešno če rečem, da naše partizanske se trenja med nekaterimi nazadnjaškimi člani, ki so bili mnenja, da dom gasilcev ne sme biti kulturno središče. — Tudi to vprašanje so sedaj člani obravnavali na svojem let- Prejšnjo nedeljo so v Čečah kulturno dejavnost. Njeni člani pesmi zadnje čase močno pogre-mladim gospodinjam nujno po- nad Trbovljami skončali šiviljski so s' zgradili svoj lasten, sicer šamo na koncertih naših pevskih trebni. Odziv pri mladinkah je tečaj, ki ga je priredila Zveza ma)ben kulturni dom, ki je ža- zborov. Vendar je »Loški glas« bil zadovoljiv. Prjglašenke redno socialističnih žena z denarno risfe delavske kulture. Ena iz- tudi tokrat dokazal vrednost svo-obiskujejo celodnevni pouk, ki podporo LOMO Trbovlje. Tečaj med sekcij te »Svobode« je njen jega obstoja in občinstvu pripra-obsega poleg praktičnega dela v je obiskovalo 20 učenk. Na raz- j pevski zbor, ki je že dolgo po- vil res nepozabno uro. Videli kuhinji tudi splošne izobraževal- stavi šiviljskih izdelkov, ki je znan in si Je nadel ime »Loški smo, da so v zboru nastopili tone predmete. , bila odprta ob zaključku tečaja v 9}as«- V letih po naši osvobodit- krat tudi mladi ljudje, ki imajo Pred nedavnim sera prisostvo- osnovni šoli v Čečah, je bil vi- v* ie nastopi; že mnogokrat, to- vse pogoje, da postanejo dobri nem občnem zboru. Upajmo, vala kot članica šolskega sveta den uspeh tečaja, za kar gre za- da zadnje čase mu je manjkalo pevci. Zagorski rudarji želd, da Na nedeljski seji so razpravljali o raznih problemih zadruge ter o razdelitvi dobička. Vabilu vodstva KZ na Savi se je odzval tudi predsednik OZ KZ za okraj Ljubljana-okolica tov. Stane Keber, ki je poročal o dosedanjem delu OZ KZ in nakazal nekaj problemov iz dela in življenja naših kmetijskih zadrug. Pohvalno omenjamo pripravljenost vodstva OZ KZ. bi jim »Loški mnogokrat. glas« zapel še -M- v1«: bovljah, zaradi česar bo lahko i Času molčeča, nezaupljiva in za- navzofi med gasilci v svoji | prta. Matere so se zanimale za funkciji samo ob državnih I učne uspehe, ki pa so v sploš- praznikih in drugih slavnostnih | nem pri praktičnem delu dosti 1 dneh. V primeru požara bodo boljši kot pri teorijL Vendar so si ga na njem pridobile, koristno uporabljale doma v družini. Želeti bi bilo morda le, da bi dekleta na takih tečajih ne delale toliko boljših oblek, marveč da bi se naučile tudi popravljati in predelovati stare obleke, s čimei gospodinja v hiši mnoao prihrani. -md- ni pevovodja, ki vadi tudi pevski zbor topliške »Svobode«, tokrat spet priskočil na pomoč in uči zbor še dalje. Prejšnjo nedeljo je imel ta pevski zbor v svojem Domu koncert, k: je obsegal predvsem naše narodne, stare in novejše pesmi, poleg tega pa so njegovi ene ure.« pevci zapeli nekaj umetniških »V redu«, odgovori Moricka. pesmi. Skoda je le, da niso vzeli »Meni je čisto vseeno, kaj bodo v spored koncerta nekaj parti- ljudje mislili o naju.« MALO ZA SMEH MORICKA »Z ozirom na to, ker si bil cel dan poreden,« reče učiteljica, »opoldne ne boš šel domov, ampak ostaneš tu zunaj z menoj do Dve materi in %imslee počitnice »Koliko /e vedno delal Hitim i In hitim, pa ie nisem vsega ure- j dila. Se bolj se moram zasukati/« Tako je mislila mama Ana v l dopoldanskih urah pri vsakda- ; njem delu. Otrok ni bilo doma. j Na/mlajši, petletni Rado, /e bil v vrtcu, desetletni Poldek v osnovni iolt, dvanajstletna Anka pa v j gimnaziji. Mož je spal. Tako je bila sama v kuhinji In mnogo drobnih del je klicalo njene pridne roke. Rada bi bila svoja dela skon-čala, preden se vrnejo otroci. Pridejo lačni in materi Ant ni bilo prijetno kuhati takrat, ko otroci postajajo okrog štedilnika in vprašujejo: »Mama, ali bo i kmalu?* Danes bi rada otrokom pripravila majhno presenečenje s pecivom, ki ga imajo vsi trije najrajši. Pogledala je na uro In pomislila: »Zelo se tl mudi, ti spremljevalka staral* V veži le zaslišala korake. | »Le kdo bl bil?« se je vprašala. Vstopil je sin Poldek, vstopil ne kot fantič — ne, kot truden starec je prestavljal noge. Ves skesan se je ustavtl pred materjo In tiho povedal: »Prirodopis Imam nezadostno. Saj se bom poboljšal.* Odprl le aktovko In /I dal v roke v bel papir zavito knjižico Mama je gledalo s skrbno učttellevn roko nanizane številke, ki niso bile samo itevilke, temveč dej njenega prvega sina Poldeka. Zaprla je knjižico, pogledala sinu v oči In spregovorila z glasom, ki je Poldeka bolel bolj kot udarec. »Hudo mi je, Poldek! Ali je bilo treba tega, da me bo več dni bolelo srce? Ali veš, kolikokrat sem tl rekla, da se uči? Bil si premalo priden. Sedaj boi moral v počitnicah vsak dan vaditi in ponavljati, da bo v drugem polletju boljše. V jeseni boi že na gimnaziji. Saj sl že velik ianl in tl ne sme biti vseeno, kakšen si.* Ves rdeč je s pisano torbico preko ramen prišel Iz vrtca Rado, pozabil na pozdrav in hitel: »Mama, tovarišica /e rekla, da Imamo seda) počitnice. Tri nedelje bomo doma! In pridni moramo biti. Ponavljati moramo pesmice. Vsakemu je povedala, kakšen je bil. Meni /e rekla, da sem bil priden In da naj bom le bolj. Pa ni vsem tako rekla■ — Zakaj se pa II tako žalmtno držiš?* je vprašal Poldeka. Ni mu odgovoril. Povedala mu je mama, ga pobožala po laseh, poljubila In rekla z mehkim glasom: »Vedno bodi priden, Rado!* Mama je dala otrokoma krožnike In Žlice. Razdelila sta jih, ko sta odložila vsak svojo torbico na stalno merfo Rad o je začel vihati svoI nospk; ugotovil je, da nekai »diši«. Mamo pa se je samo skrivnostno nasmehnila, Rado pa je pogledal Poldeka. Iz krožnikov se je kadila juha, ko se je vrnila Anica. Njeni koraki so bili lahki, lica nasmejana, glas zveneč. Spričevalo je Imela kar v roki in mama ga je morala takoj pogledali Materin obraz, že marsikje preprežen z gubami, se je za hip pomladil-, mati je položila svojo roko na Anklno ramo in rekla: »Pridna sl bila, Anka! Vedno ostani takšna In vsi le bomo radi imeliJ* Med kosilom je Rado še marsikaj povedal iz vrtca. Spomnil se je tudi, da Ima v torbici umazano brisačo In da jo mora mali oprati. Anka je razlagala, kaj vse je povedal tovariš profesor ob razdelitvi spričeval. Poldek ni govoril. Jed se mu je nekje v grlu zatikala. Zadrževal le solze, ki so neprestano silile v oči. Otroci so mislili, da je kosilo pri kraju Anka je že vstala. Tedaj pa je mati smehljajoče rekla: »Le posedite še maloI* Rado se je spomnil, kaj le ugotovil pred kosilom Sledil je vsakemu materinemu gibu Mali je odprla omaro In začela deliti otrokom na/ljubše pecivo In pu-dlno. Poldeku ni dala ničesar. Rado le začudeno pogledal: »Murna Poldek še nima!« Mati je spet spreaovorlla s tistim glasom, s tistim globokim In skrivnostnim ki so on afrocj redkokdaj slišali, a dobro pozna- | It: »Tudi Poldeku bi rada dala, a ne morem. Tudi on ni meni dal i vsega, kar bi mi lahko dal.* 1 Poldek je z vlažnimi očmi vstal. | Po kosilu so vst trije otroci materi pomagali, potem pa odšli na sankališče, Trije otroci matere Ane, zdravih in rdečih Ilc. S Poldekom danes ni hodila prešerna mladosti nekaj čudnega ga je spremljalo, ga p klepalo in mu ni pustilo, da bj se sprostil tako kol včasih. Se na sankah ga je to čudno spremljalo kljub naglemu spuščanju v dolino. Otroci so prišli domov. Doma so se v topli In prostorni kuhinji vsak po svoje zaposlili■, Rado se je ob Igranju s kockami spomnil pesmice o zajčku dolgouščnt-ku in /o pričel ponavljati — Anka je pletla nogavico, Poldek pa je bral knjigo. Drobiž je odšel spat. Dva je spremljalo veselje, tretjega pa je še vedno obdajala grenkoba ob misli, da je materi hudo In bo moral vsak dan nadomeslovatl tisto, kar le zamudil. Z rokami pod glavo je strmel v temo in odsotno odgovarjal bratcu, ki je žvrgolel v posteljici. Razločno je v temi videl tisto drobno, v bel papir zavilo knjižico, razločno je videl številke In ena Izmed njih se je plazila proti n/emu. Videl je materin obraz, slišal njen glas, videl sebe v Ustih trenutkih, ko mu le nek skrivnosten gla* zapeljivo šepetal: »Saj že znaš/« Končno le truden zaspal Kako je bilo v počitnicah? — Otroci so imeli vsak dan delo, zabavo in učenje po potrebi. Poldek je seveda moral pridno ponavljati- Ne preveč, toda redno in Anka, včasih tudi mat/ ali očka, so ga spraševali. Tako so minevali dnevi... * Mati Minka je šla » sosedo Iz trgovine. Razgovor je bil živahen In težko s'ta s$ ločili. Doma je Minko čakalo polno dela. Z nevoljo je pričela begati. Sredi dela se je spomnila, da bodo prihodnji dan otroci doma. »Se lega je trebal* se je jezila. »Le kdo jih bo prenašal/« Prva le prišla petletna Majda Iz vrtca. Materi ;e pripovedovala, kal je naročila tovarišica učiteljica. Mama /o je zavrnila: •No, le nehali Tovarišica učiteljica že lahko govori. Pojdi se sankal, da ml ne boš vedno pred nogami/* M a Ida je odšla. Mater je Iz premišljevanja zbudila deva tlet-Lojzka. Vesela /t je pokazala spričevalo. »Mama, poglej, saj sem bila pridna/* Mama pa: »Kaj le toliko govorili Drva ml prinesi In premoga, potem pa ven, da bom v miru kuhala!* Lojzka le odšla. Zadnji je prišel Stanko Is gimnazije. »Mama, ne kregaj sel Veliko je takšn'h, ki Imamo nezadostno Rom že popravil,* le rekej Stanko In gledal mater. Ta pa ie segla z roko za omaro, pograbila svojega trinajstletnika In udrihala pn nlem med govoričenjem: »Smrkavec, na, na/ Da si upaš še sploh kaj takšnega rečiI Neumen si s tistimi svojimi prolesorjl vred/ Lepega sina imam!« Sin /e jokajoče hotel nekaj reči, a mu /e to nov, hud udarec preprečil. »Sedaj pa Izgini, da te ne vid ml* je končala mati Minka z razmršenimi lasmi In rdečim obrazom. In vsa se je tresla. Stanko je odšel s smučmi ven v naravo iskal tolažbo, iskat miru. Vse ga je bolelo. Mater je kar nekako zasovražil. »Le zakaj je taka?* je pomislil. Hudo mu je bilo. Na vrhu griča, kjer ni bilo nobenega smučarja, se je še enkrat razjokal. Gledal /e v dolino. Sonce je iskrih sneg, da je bila vsa dolina kot srebrna. Opiral se je na palice, po licih so mu pa polzele solze, kanile na moder suknjič ali na sneg. Stanko ni videi samo doline pred seboj. Mnogo slik le m gljalo pred njegovimi očmi in misli so ga kar v rojih obletavale. Premražen, utrujen, žalosten In strl se je Stanko vrnil domov. In počitnice? — Te el lahko sami predstavljate. Samo tole še napišem. Majda je prosila: »Mama, dal mi papirI Tovarišica je rekla, naj doma rišemo.* — Sredi Iskanja te je mati razletita: •Le kje naj vzamem papir? In nehal ie enkrat t tisto svojo tovarišico/ * Majdi je bilo dolgčas. Po svoje je štela dneve, kdat poide spet v vrtec k tovarišici. In zdelo ce ji je, da jo Ima tovarišico roda. Marica Klabund: KROG S KREDO (Pred tretjo premiero v gledališču »Svobode-Center") K oh ček za naše pionirje Kot tretjo igro bo gledališče »Svoboda-Center« v Trbovljah uprizorilo igro pisatelja Kla-bunda »Krog s kredo«. Klabnnd je psevdonim za pisatelja Alfreda Henschkeja. Rojen je bil 4. novembra 1891. leta v mestu Krossen ob Odri, umrl pa je žal že 14. avgusta 1928. leta v Davosu v Švici. Podlegel je zavratni moril ki-je tiki. V vsej svoji zreli dobi se je Klabund udejstvoval kot poklicni pisatelj. V tem razmeroma kratkem času je napisal zelo mnogo in sicer drame, romane, povesti, eseje in pesmi. Njegova dramska dela so sledeča: »Hanibalovo ženitovanjsko potovanje« (burka, 1911), »Mesečnik« (drama, 1919), »Grobar« (enodejanka, 1919), »Krog s kredo« (kitajska igra, 1924), »Cromveil« (drama, 1926), »Goreča zemlja« (igra, 1926), »XYZ« (drama, 1927), »Praznik cvetočih češenj« (japonska igra, 1927), »Ljubezen na kmetih« (komedija, 1927). Klabund je najbolj zaslovel s svobodno priredbo stare kitaj- ske igre »Krog s kredo« in s podobno prepesnitvijo japonske tragedije »Praznik cvetočih češenj«. Od romanov omenimo le najbolj znane zgodovinske: »Peter Veliki«, »Rasputin« in »Bor-gijci«. Kot smo še omenili, je Klabund dosegel prodoren uspeh prav z igro »Krog s kredo«. Prevedena je domala v vse jezike in bila uprizorjena na odrih skoraj vseh kulturnih narodov. — To je pradavna kitajska pripovedka, ki jo je Klabund priredil za evropske pojme in način igranja. Simbol »Kroga ■ kredo«, na katerem se pravzaprav odvija vse dejanje, je Klabund poplemenitil v etično načelo: »S pravičnostjo v svetu preganjaj bedo, tako uči nas krog, začrtan s kredo.« In s temi besedami konča zadnje dejanje igre. — Kljub priredbi te pripovedke v igro po načinu evropske dramaturgije, je Klabund vendarle ohranil bistvene In svojske poteze Avstrijska zai>avna komedijo »Irena v zadregi" V gostilni pri »Dalmatincu« Je sedel mladi jurist dr. Konrad, ki je dobil pravkar svojo prvo službo pri veleindustrijcu Cirmanu kot njegov pravni referent. Ker je pevka Mellachini, ki je prepe. vala ,v zabavo gostom v krčmi pri »Dalmatincu«, odpovedala, je namesto nje nastopila s šlager-jem »Rada bi kdaj kaj doživela...« mlada strojepiska pri Cirmanu, Irena. Sama je sanjala o romantičnem mladeniču, ki bi ga rada kdaj srečala, in o velikih ljubezenskih doživljajih, ki bi jo čakali z njim. Ko ji je slučajno padla na tla broška, ji jo je pobral mladi jurist dr. Konrad. Tedaj sta se prvič srečala in nista biti pomislila, da bo on že jutri njen šef, ona pa njegova strojepiska. Pri Cirmanu pa je v službi kot strojepiska tudi njegova nečakinja, ki ji je teta naročila, kako naj skrbi za svojega strica, ko bo ona na letovišču. Dala ji je črni notes, v katerem je bilo natančno zapisano, kaj naj stori Za strica Cirmana. Slučajno pa je prišel ta notes v torbico strojepiske Irene. Ko se je drugega jutra Irena na cesti znašla med dvema avtomobiloma in se onesvestila, jo je dr. Konrad pobral ker je v njeni torbici našel Uotes s Cirmanovim naslovom, le bil prepričan, da je to njego-Va zena in jo spravil v Cirmano-vo zakonsko spalnico. Da bi bila zmešnjava še večja, se je nenadoma vrnila z letovišča Cirmano-li? ,Zena 111 našla v' svoji poste-y. lePo neznanko. Grozila je lo-citev zakona in škandal, toda cirmanova nečakinja je še pravočasno razvozlala zapleteno dogodivščino, ki je pripeljala dr. Konrada in njegovo strojepisko Ireno v zakonski pristan. Vesela družba je slavila zaroko v krčmi pri »Dalmatincu«, kjer sta se Irena in dr. Konrad prvič sreča- Ameriški film »Smrt trgovskega potnika" Drama »Smrt trgovskega potnika« je bila prevedena že v 26 jezikov. V New Yorku so jo na Broadwayu igrali nepretrgano od 10. februarja 1949 do 18. novembra 1950 — skupno 742 predstav in dobila Je doslej največ literarnih nagrad. Trgovski potnik Loman je po dolgih letih napornega potovanja iz kraj® v kraj postal popolnoma izčrpan. Njegovo družinsko življenje je b'Jo samo v presledkih med posli, tu pa tam kratkotrajno bivanje doma. Iz tega so se razvili nešteti nesporazumi. Za vzgojo dveh sinov je skrbela v glavnem mati. Domači so na Lomanu opazili neke čudne spremembe. Ljubil je sicer sinova Biffa im Happyja, vendar je ime) o njuni bodočnosti svoje nazore, neprestano se je z njima prepiral. Oče je hotel imeti v družini avtoriteto. Želel je, da bi starejši sin Biff prevzel njegov posel, toda sin je posta! potepuh, preživljal se je kot poljedelski dninar in se vračaj domov. Namesto da bi bili domači veseli njegovega prihoda, je zmerom vse udarila v lice grda svarnost: sin je izgubljen človek, od katerega je oče največ pričakoval. Družina propada iz dneva v dan. Bolestna domišl-ja brezposelnega potnika Willyja je dozorela v misel na samomor Neprestano ga je preganjala prikazen pokojnega brata Bena, ki da je obogatel v Afriki in na Aljaski. Grizlo ga jo, zakaj n', šel z njim, kajti denar bi ga rešil s:romaščlne, na starost bi bil preskrbljen, sinova bi ubrala pravo pot. Vse njegove misli se odslej vrte sa- kltajske kulture oziroma kitajskega načina življenja, kot n. pr. pokornost otrok staršem, pokornost žene možu, poslušnost verskim predpisom, čajnica, ras* delitev v kaste in še mnogo podobnega, Dejanje igre je ves čas napeto, vsebina globoko človeška, za nas nevidno okolje in še druge prvine — vse to je veliki mojster dramatik Klabund zajel v prekrasno celoto. Ponavljam: samo on je snal tako evropsko dramaturško prikazati izrez iz življenja dalj njega kitajskega naroda In hkrati prepojiti to svojo umetnino s globokimi etičnimi načeli. -jp- KINO ZASAVJE bo predvajal od 10. do 11 februarja francoski film »PREPOVEDANE IGRE« Predstave ob 5. in 7. uri. Od 13. do 15. februarja pa le na sporedu ameriški kriminalni fBm »SKRIVNOST JEZERA OBSOJENCEV« Predstave v soboto ob 5. in 7. uri, v nedeljo ob 10. uri po znižani ceni za mladino, nadalje ob 3., 5. in 7. uri, v ponedeljek ob 5. in 7. uri. mo okrog tega, kako bi še uspel v življenju in zaslužil denar. Ostala mu je še edina možnost, da s svojo smrtjo preskrbi ženo in sinova. Vzel je svoj star: avtomobil, kakor da bi šel spet na poslovno pot Čudno prijazna se mu je zdela cesta. Vozil je zadnjič — v smrt. Družina je dobila po njem zavarovalnino 20.000 dolarjev.Willy je poravnal vse račune, preskrbel je za do- j mače, dobili so svojo hišo, tudi | z Biffom sta se spet našla, toda j potnika n: bilo več. Ostal Je samo spomin na eksploatiranega človeka, na tragedijo njegove družine, na brezupne poskuse malega človeka ustvariti si do-. stojno življenje. Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal ameriški film — dramo •SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Kino »Svoboda« v Trbovljah II ima na sporedu avstrijsko zabavno komedijo »IRENA V ZADREGI« (nemški naslov »Inge«). Film je bil posnet v ateljejih slovenskega »Triglav filma« v Ljubljani in sode lujejo v njem poleg avstrijskih tudi naši igralci. Glasbo za film je skomponirai Bojan Adamič. Razpored predstav bo razviden z lepakov. »VESNA" samo še danes ob pol 5. uri Ker moramo film »Vesna« predčasno odposlati, bo danes, v sredo, predstava samo ob pol 5 uri. Uprava kina, Trbovlje-Center Nova nagradna slikanica Danes spet nova slikanica za naše drage pionirje: Lepo poslikajte gornjo sliko z barvicami (obleko, lase, šolsko tablico, gobico itd.) kakor ste to napravili zadnjič. Pobarvane podobice nam pošljite do druge sobote opoldne (do 20. februarja). Izžrebani, oziroma pionir, ki bo poslal najlepšo sliko, bo spet dobil od nas knjižno darilo v spomin. * Nagradna slikanica Posebna komisija je v našem uredništvu v nedeljo pregledala številne slikanice, ki so nam jih poslali naši pionirji in celo cicibani na naš razpis v 3. Ste- | villd »Zasavskega vestnika«. Ta komisija je odločila, da dobijo knjižna darila za svoje risarske izdelke sledeči: 1. nagrado: Angela Klemen, učenka IH. razreda nižje gimnazije na Dolu pri Hrastniku; 2. nagrado: Tonika Božič iz j Šmartna pri Litiji; 3. nagrado: Franci Grčar, Gabrsko štev. 7 (Otroški vrtec); 4. nagrado: Marija Lenič, učenka II. d razreda gimnaziie v Trbovljah; 5. nagrado: Metka Zahrastnik, učenka 1. razreda, Radeče štev. 41. Navedeni naj pridejo ali pa pošljejo po knjižna daril« v naše uredništvo ob običajnih uradnih urah (tudi ob nedeljah). Vsem ostalim, ki so se našemu vabilu odzvali v tako lepem številu in se tudi potrudili po najboljših močeh v risarskem znanju za poslane slike, ki smo jih bili prisrčno veseli, iskrena hvali UREDNIŠTVO * Vodenski pionirji Sporočamo vam, da vam bo izdelavo pisma, za katerega ni treba nobene kuverte in nobenega lepila, a je vendar čvrsto zaprto, prikazala na vaši Soli (za 3. in 4. razred) tov. učiteljica Hilda Ule, prav tako tudi učencem teh razredov na osnovni šoli v Trbovllah II. — Ko boste znali to pismo napraviti, ga pokažite tudi doma in vsem, ki jih poznate. — Navodilo za učence šol v Zagorju in Hrastniku sledi Listnica uredništva Pionir Ivan Planinc z voden-ske šole v Trbovljah je našel listnico z manjšim denarnim zneskom. Listnica se dobi v upravi našega lista. Bilanca polletnega dela v pionirskem odredu »Lidije Šentjurčeve" v Hrastniku Sestanek odreda ob koncu letos znatno zmanjšalo. C* M prvega šolskega polletja je po- bilo delo ostalih enakomerno kazal, da so najboljši uspeh v porazdeljeno po krožkih in dnr šoli dosegli pionirji 1. a razre- štvlh, bi bdi položaj boljši —-da (73%), najslabše pa je bilo ker pa večina pionirjev deluje v 2. a razredu (41% pozitivnih , v pevskem zboru, stanje s pionirskim izvenšolskim delom, ki naj bd bilo bolj pisano, ni sodov olj ivo. Šiviljski tečaj na Jagnjenici Pred kratkim smo omenili, do tudi v prijazni vasici našega ocen). Povprečen uspeh znaša 52,8%. Vzrok nepovoljnih uspehov na šoli je iskati delno v preobremenjenosti otrok (6 ur šolskega pouka in 2 do 3 ure za domače naloge), na drugi strani pa je temu kriva tudi lahkomiselnost in malomarnost nekaterih učencev. Tej okoliščini je pripisovati da lwenšolSco delo otrbkni takšno, kot vsi želimo. t^&?t Poskusili smo tudi z organi*- j Z*S£> VdSTlff 4 ranjem kuharskega tečaja, ven-1 teča uspe5en, je potrdila njihov* dar se nam to m posrečilo, ker TOma razslava, saj je bilo na njej razstavljenih preko 300 ii-viljskih izdelkov. Za ta uspeh gre vsekakor zahvala v prvi vrsti domač: učiteljici tov. Zenovl, ki ja tečaj organizirala. Predzadnjo nedeljo so se zbrale vse tečajnice s svojimi starši — v znamenje povezanosti so se pa zaključnega družabnega večera udeležile tudi vse tečajnice pred kratkim skončanega tečaja na nismo dobili ustreznega prostora in potrebne oprave. Na šoli smo opazili nadalje v posameznih primerih pretirano samozavest pionirjev do predpostavljenih. Prav Je, če se pionirji branijo pred morebitno krivico in so ponosni, vendar njihov nastop ne sme prekoračiti meje spodobnosti. — V izvenšolski dejavnosti so pionirji uprizorili za Novoletno Dobovcu. Jelko igrico »Muc in dom«, lut- j Po kratkem uvodnem govoru, kjer je tov. 2enova orisala po* kraji pa so dali »Jurčka zdravnika« v zadovoljstvo otrok in odraslih. Največ pionirjev dela izven šole v gimnazijskem pevskem zboru (221), v vrtnarskem in sadjarskem pa 19. Sahisti na gimnaziji se ne bolijo niti okrajne konkurence. V ZTS deluje 49 pionirjev, v TVD pa 47, kar men tega tečaja in težave, ki so nastale z njim v zvezi, zlasti šo s strani Idera, ki je ščuval, da bi poleg dveh tovarišic, ki to bile iz tečaja izključene, izstopijo iz tečaja še druge tovarišice. Vendar Je zmagal razumi tečajnice so sedaj vesele, da so so učil* šivati — vodstvu tečaja. je mnogo premalo. Pr£ tako ni | JftSe^Sl? &SHZ so napravile tudi tečajnice z Dobovca. Tov. Ženova se je v svojem poročilu zahvalila Izvršnemu odboru LP okraja Trbovlje za denarno pomoč, ki je omogo* čila prireditev tečaja. V imena sekcije žena-zadružnlc je spregovorila še tov. Milena Jamšek, ki je v imenu Zadružne zveze v zadovoljivo delo v radio krožku, kjer letos dela samo 1 pionir. Število »zapečkarjev« ee je ★ Rešitev nagradne zemljepisne uganke Rešitev nagradne zemljepisne uganke iz zadnje številke »Za- Trbovljah tudi izročila prispevek savskega vestnika« se glasi: 1. Fala; 2. Radovljica; 3 Avstrija (tudi Albanija); 4 Novo mesto; 5. Celje; 6. Emona; 7. Ptuj; 8. Ruše; 9. Etna; 10 Šoštanj; 11. Evropa; 12. Radeče; 13 Elbrus; 14. Notranjska. — Prve črke teh krajev dajo ime našega največjega pesnika: Fnuiee Prešeren« Strogi žreb Je odločil, da dobi k temu tečaju. Ob koncu Je povzel besedo v imenu LP okraja Trbovlje še tov. Ldo Levec, ki je poudaril, da so tak', in podobni tečaji, ki se v našem okraja dobro razvijajo, koristni ne samo posameznikom, marveč tom naši skupnosti. _______ ONA IN ON Ona: »To je strašno, človek ti knjižno darito Jurij Hacin, di- nekaj reče, p« ti gre skozi ene jak III. razr. nižje gimnazije v uho noter, skozi drugo pa veni« Hrastniku, ld naj pride ali pa pošlje v naše uredništvo po knjižno darilo. On: »In če tebi kdo kaj reče, ti gre skozi obe ušesi noter, skozi usta pa ven.« »Seveda im mc&at.," Pa je Edlth res bila vedno taksna? Spomnil sem se, da je bila Pred leti mlada ženska, ki se je Veselila življenja. Ali je bilo lahko živeti ob možu, kot je bil Eddington? Kje se začenja krivda — kje je sploh krivda? Usoda? Kdo vel Oči so mi ušle na njene roke. Na prstancu desnice je nosila dva zlata Drstana. Kako neznan- ,° se j} je mudilo, da se z njl-mi zavaruje pred vsiljivci. Ana je vstala. »Saj mi boste oprostili?« je prosila. Videla se še bova, predno odpotujete.« • ogledala je Dulci* in tudi ta je vstala. Ko sem se spet usedel, je rekla Edith: »Ali je bilo to dogovorjeno? Ste hoteli govoriti na samem z menoj?« »Ne, gospa, ni bilo dogovorje-no,« sem ji odkritosrčno odgovoru. »Vendar je prav, da sva sama. Hotel sem vas namreč samo nekaj vprašati. Toda oprostite moji brezobzmosti. Pozneje boste priznali da je bilo moje ravnanje pravilno.« Pozorno me je pogledala, kakor da bi hotela brati moje misli »Vi želite vedeti, zakaj je šel Jay predsinočnjim ob tako pozni uri jz h še, kajne?« In ko sem Ji začuden prikimal, je pristavila: »Verujte mi, da sem se to že sama velikokrat vprašala!« Ker je umolkn la, s m Ji dejal: »Najprej sva bila z Anthonyjem mnenja, da je vaš mož pil. Našla sva ga namreč ležečega na tleh. Mislila sva si, da je gospod | Eddington pil. Našla sva ga namreč ležečega na tleh. Mislila sva si, da je opit padel na tla in tamkaj obležal. To se nama je zdelo tembolj verjetno, ker sva sli* : šala, da sta imela med seboj hud prepir.« »Jay ni nikdar pil čez mero.« ! »Vas smem vprašati, gospa, zakaj sta se sporekla? Da me boste razumeli: rad bi prinesel vsaj nekaj luči v ta zagoneten dogodek. Verjemite ml, gospa, da ne vprašujem Iz gole rado-I vednost!.« »Ni vam trebe tega poudarjati. Mnogo stvari se 1e s časom nakopičilo. Zadnji udarec zame je bil jok moje hčerke Dulcie. Ne morem vam tega pobliže pripovedovati. Vem, da me imate za brezsrčno žensko. Oh, gospod doktor, pustite tol Čutim to. Povem vam pa odkrito, da zaradi smrt: mojega moža nisem nesrečna. Smrt ni najhujše zlo na svetu.« Pogledal sem jo. Bil sem si na jasnem, kaj vse Je morala reči Jayu Eddingtonu, če je že z menoj govorila tako odkrito. »K te eta se z možem razgovar-jala, gospa?« »V najini spalnici. Jaz sem bila že v postelji, moj mož pa se' je sprehajal po sobi in govoril. Dosti več Je govoril kot Jaz in to je bilo najstrašnejše. Bil je iz sebe. Nisem vedela, da me tako strašno sovraži.« »In potem?« »Potem pa je bilo naenkrat, kakor da se Je zbudil iz sanj. .Dosegel bom ločitev!" mi (e dejal. .Vzrok bom že našel." Prikimal mi je, kakor da gre za kakšen čisto navaden predlog. Odšel je iz spal- j niče. Sl iala sem ga še v kopalnici. Čistil si je zobe in se umil kakor vsak večer. Mislila sera, da se bo takoj vrnil. 2e stotič sem sklenila, da ga bom z molkom in solzami, če bo treba, odvrnila od njegove zablode in ga sprav’la k pameti. Toda ni se vrnil. Slišala sem še, ko je odšel iz hiše.« »Povejte, gospa, se Je to zgodilo naglo? Ste morda imeli vtis,. kakor da je na nekaj pozabil — | recimo, da je Imel nek dogovor, nek sestanek, da ne bi prišel j nanj prepozno?« Osuplo me je pogledala. Potem je zamežikala, kakor da se ji blešči od luči. »Slutim, kam merite s svojimi besedami. Vendar le to popolnoma izključeno. O polnoči ni mogel imeti sestanka. Toda na nekaj ste m* spomnili: bolj tekel je iz hiše, kot šel. Sedaj se spomn:m! V naglici se je celo na stopnicah spotaknil. In potem sem slišala njegove korake po pesku pred hišo. Da, tekei jel Mudilo se mu jel« Strmela je vame. »Kaj veste? Vi nekaj veste!« Togost na njenem obrazu je izginjala. Sklonila še je k meni. Odkimal sem Ji. »Nič ne vem, gospa,« sem Ji odgovoril Vendar so bile moje besede v tem trenutku le na polovico resnične. »Gospod doktor, prosim, rotim vasi Na svetu smo vsi zato, da drug drugemu pomagamo Povejte, kaj vestel« Trepalnice so ji drhtele Njen obraz je prihajal bliže, postal je zapovedujoč, kakor da bi me hotela s tvojimi temnimi pupllaml omamit., prisiliti. In posrečilo se ji je. Sicer si drugače res ne bi mogel razložiti, kako je bilo mogoče. da sem se izdal in ji rekel: »Mislim, da je vaš mož hotel obiskati Anthonyja. Ne kot pri-| jatelja, marveč kot zdravnika! Toda med potjo te Je izgrudil na tla.« •Zdravnika o polnoči...« je z muko Izdavila iz sebe Pokimal sem ji. »Mudilo se mu je. Vedel je, da je drugače Izgubljen ...« Pogledala me je, kakor da sem pomotoma govoril v drugem, nerazumljivem jeziku. In ča nisem v zmoti, da sem vsaj do neke mere poznavalec ljudi, moram reči, da je bila njena osuplost pristna ln ne igrana. »Pa kaj vendar pripovedujete .. -?« j V veži so se začuli koraki. »Pozabite, gospa!« sem ji na hitro zaukazal. »Ali bolje rečeno: ne pozabite, toda molčite do nadaljnjega! Proti vsakemul« Strmš je odprla usta. Pa Jih je vsa zmedena spet zaprla. Vstal sem in jo krepko prijel za roko. »Si smem umiti roke?« tem jo vprašal. »V vaši kopalnici, če dovolite.« Sla Je bre2 besed z okorelimi, trudnimi koraki poleg mene. Odšla sva v prvo nadstropje. V hodniku, kjer je ležala rdeča kokosova preproga. Je bilo mnogo vrat. »Tukaj,« je rekla gospa Eddington pred nekim: vrati in se ustavila. »Na polici okna so t sveže brisače.« Odprl sem vrata in vstopil. Za trenutek sem posluhnil. Slišal sem njene odhajajoče korake. Prostor je bil štirioglat. Svetloba je prihajala vanj skozi okno z mlečno belim: šipami. Takoj pri vratih je stala Kopalna banja. Na nasprotni, s plavlmi ploščicami obloženi steni so bi-: le cevi centralne kurjave. Umivalnik j* stal pri oknu. Odprl sem vodo iz obeh pip, da je vsaj ''zglodalo, kakor da se umivam. Na stekleni polici; nad umivalnikom so stale pod ogledalom razne stekleničice, lončki s kremami in razpršilec, j Na dveh pokromanih ročicah sta | bila obešena dva bela kozarca za ustno vodo. V njih so bila zobne ščetke. Pogledal sem, če so vrata dobro zaprta. Nato sem vzel ia obeh kozarcev obe zobni ščetki in ju ogledoval. Prva Je imela bel, druga pa plav držaj. Medtem ko sem na beli ščetki opazil, da je bila že rabljena, ja ščetka s plavim držajem Ugledala popolnoma nova. Ogledoval sem jo dalj časa precej natanko in ugotovil, da ščetka res ia M bila rabljena. Obe ščetki sem nato polom na svoje mesto, s; umil roke in zmečkal obrisačo. Stopil sam spet na hodnik. Ker nisem v njem nikogar srečal, sem odšel v pritličje. Spodaj v veži sem trčil ne gospo Eddington. »Najlepša hvala, gospal« sem ji rekel. »Nekaj sem opazil v kopalnici. V kozarcih sta dve zobni ščetki. Bela in plava. Katero uporabljate?« »Belo,« je odgovorila Edith Eddington. »Vaš mož je torej uporabljal plavo?« Odkimala je. »Maram je po Jayevi smrti obe zobni ičefkl nadomestila z novimi. Prej sva imela oba bele ščetke. Moja J* bila v levem, Jayejeva p« ▼ desnem kozarcu. Kakšna neverjetna vprašanja postavljate!« »Gospod in gospa Dickson torej ne uporabljata z vami kopalnice?« »Nei tudi Mamm in Dnlcie uporabljata drugo, večjo.« Palje prihodnjič) ^nz kultura«| ;por^Tak^ Svetovno prvenstvo v Rimu Sarmo štiri mesece nas še loči od svetovnega prvenstva v vajah na orodju, ki bo meseca junija t. 1. v Rimu. To bo do sedaj naj večje prvenstvo v tej disciplini. Po izjavi sekretarja FIG tov. Pustiška se je do konca meseca decembra priglasilo 22 držav. Poleg tega so priglasile nekatere države še nepopolne vrste. Na zadnji seji Zveze »Partizana« Jugoslavije so sklenili, da bo izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance v Trbovljah dne 13. in 14. februarja 1954 in to v domu »Partizana«. Celemu Zasavju, zlasti pa Trboveljčanom, je dana lepa priložnost, da vidijo spet enkrat lepo telovadbo na orodju. Tekme so razdeljene v dva dela: v soboto, 13. t. m. dopoldne ob 10. uri bo prvi del tekmovanja, drugi del pa ob 17. uri popoldne. Da bo mogoče videti izbrane tekmovalce večji množici ljudi, bo v nedeljo, 14. februarja, ob 10. uri dopoldne v domu »Svobode« v Zg. Trbovljah nastop 8 najboljših telovadcev v poljubnih vajah, ki bo hkrati kriterij za sestavo vrste za povratno tekmo proti Nemčiji. Srečanje med našimi in Nemci za moške bo v Karlovcu ali na Reki, ženski vrsti pa se bosta pomerili v Ljubljani. V Trbovljah se bodo kosali med seboj najboljši telovadci Jugoslavije. Za izbiro za nastop na svetovnem prvenstvu v Rimu se bo potegovalo 25 tekmovalcev. Postavljati kakršne koli prognoze bi bilo prezgodaj. Res je, da štejemo med najboljše telovadce tov. Furlana, Kropivška, Cakleca, Jurjeviča in Šešiča iz Zagreba, Kujundžiča, Katančiča in Madjara iz Subotice, Stefanoviča iz Vršca, Tomšiča, Šlibarja in Hermana iz Ljubljane ter Skazo in Urbanca iz Hrastnika, vendar lahko računamo na presenečenja. Navedenim Dve gostovanji v Trbovljah Dne 30. in 31. januarja sta odigrali v Trbovljah namiznoteniški ekipi Rudarja in Proletarca iz Zagorja v okviru Zasavske namiznoteniške lige VESELI KOTIČEK Prebrisani prodajalec KRŠČANSTVO IZVAZA LJUBEZEN Srečko še ni bil dolgo proda- | jalec v neki veliki trgovini s čevlji, vendar je bil že ljubljenec svojega šefa. To pa po vsej pravici. Srečko je bil v svoji stroki, zlasti pa v prvenstveni dvoboj, ki so ga občevanju z nadležnimi in nepri-domačini odločili z 8:2 v svojo jetnimj strankami neverjetno sposoben. Njegovo božansko potrpežljivost so večkrat hudo preizkušali, toda Srečka še tako sitna stranka ni spravila iz ravno- korist. — V nedeljo, 31. januarja, se je pa namiznoteniška ekipa Rudarja pomerila v prijateljskem dvoboju s Celjani,1 , . . ... . , , . . , , kjer so spet domači igralci težja. Tudi če je že dvajset pa- enaki mlajši tekmovalci, od ka- j zmagajj s 6:4. _ Med celjskimi rov čevljev prinesel z visoke po- terih se zna kdo vriniti med . igralci se je zlasti odlikoval lice po lestvi, je šel še po enain-prvih 8, so: Cervicki, Budža, Coh. I dvajseti par z ravno tako ijubez- Proti Proletarcu so igrali od nivim obrazom kot po prvega. Trboveljčanov Ličar, Aškerc in Nekega dne je prišla v trgovi-Repše, proti celjski ekipi pa no neka posebno zahtevna stran-Fric, Repše in Herman, kjer se ka. Gospod, ki mu je Srečko stre-je posebno odlikoval mali Rep- gel, se je šele čez eno uro od-še. — Pri igralcih Rudarja je ločil, da kupi par čevljev. popustil Ličar, ki ni bil v for- »Koliko stanejo?« mi; isto velja za odsotne igralce Kačnika, Vozlja in Weissa, ki bodo morali bolj sistematično vaditi, kajti le ob takJem treningu bo mogoče domačim ohraniti že pridobljeni sloves. J. F. Pečar, Poschl in Jurkovič. Posebno nevaren je zelo nadarjeni mladi Petek iz Zagreba in še nekaj drugih kandidatov, ki bodo napeli vse sile, da pridejo v reprezentančno vrsto. Zelja vseh je namreč samo ena: zastopati našo državo v tej ostri konkurenci kar najbolj častno. Sosedna partizanska in druga športna društva opozarjamo, naj si pravočasno preskrbe vstopnice, ki jih je razumljivo zelo omejeno število, pri upravi TVD »Partizana« v Trbovljah. M. B. Namizni tenis v Zagorju NAMIZNOTENIŠKA ZASAVSKA LIGA — ZMAGA PROLETARCA V prijateljskem namiznoteniškem dvoboju, ki je bil te dni v Zagorju med ekipo Proletarca in ekipo Karničarja iz Hrastnika, je v nadmočni igri zmagala namiznoteniška vrsta Proletarca z visokim rezultatom 10:0. Litija — Proletarec 9:1 Ker je bil prvi namiznoteniški dvoboj med Litijo in Proletarcem (Zagorje) v okviru Zasavske lige razveljavljen, sta se obe moštvi pred kratkim pomerili še enkrat. Med Litijani sta bila najboljša Gemedl in Jeriha, pri Zagorjanih pa Dr- •Stiri tisoč dinarjev, gospod/« »So iz dobrega usnja?« •»'.Zajamčeno izvrstna roba, gospod! Ne boste jih raztrgali. Lahko nosite čevlje več let, vendar ne boste potrebovali novih podplatov.« Gospod je bil zadovoljen. •Potem mi čevlje zavijte!« •Prosim!« je odgovori! Srečko. »Toda jaz imam s seboj samo tri tisoč dinarjev! Kaj naj napraviva?« Srečko se je ljubeznivo smehljal: • To pa ni nič hudega, gospod!« •Pa mi kljub temu zaupate čevlje?« •Seveda, gospod!« •In lahko plačam ostanek jutri?« •Brez nadaljnjega, gospod!« je zagotavljal Srečko. Odšel je za prodajalno mizo, kjer je čevlje dal v papir in napravil lep zavitek. Gospod je vzel čevlje, plačal tri tisoč dinarjev namesto štiri tisoč in — izginil skozi vrata. Poslovodja le vse to videl in očitajoče rekel Srečku: •Tega ne bi smeli napraviti. Zelo ste bili neprevidni. Moža ne boste nikoli več videli!« •O, pač!« je reke1 Srečko. •Zanesljivo se bo vrnil- Zavil sem mu v papir dva leva čevlja!« Italijanski list »Italia«, ki Srečen Človek (Arabska pripovedka) novšek, ki je tem priboril edino ' Neki bogat Arabec je napra-točko vil Pted smrtjo oporoko, v kateri Uspeh dvoboja je bil sledeč: >e ™P{sah da opušča vse svoje Gemedl : Kajzelj 2:0, Jeriha : Premoženje na,srecne,semu člo- Dmovšek 2:1 Vrtačnik : Pra- veku,n,a Zeml/LAe.,emJi,il°lenlU Gemedl : Drnovšek Pn/atelju /e KRUH BREZ PLUGA IN MOTIKE Italijanski dnevnik »Gazzet-tino« (Benetke) je pred nedavnim prinesel uvodnik z naslovom »Politika vasi«, kjer pravi med drugim tole: »Mi- nister za poljedelstvo je ugotovil, da se v oblasti Ferrare jabolka kupujejo od kmetov po 6 lir za kilogram, medtem ko se v Ferrari prodajajo Po 120 lir. Neka druga anketa_ pa je dognala, da se paradižniki v Južni Tirolski kupujejo po 12 lir pri pridelovalcih, v mestu se pa prodajajo na trgu po 100 lir. Hruške plačujejo na vasi po 25 lir, na trgu so pa po 120 lir. Prav tako se grozdje na vasi oddaja po 40 lir, na trgu pa ga ljudje kupujejo po 200 lir za kilogram. * stoji blizu Vatikana, je prinesel članek Ignoa Giodanija o krščanstvu v Aziji. Clankar pravi, da uživa krščanska vera v Aziji zelo slab ugled in težko prodira. Vzrok zato je iskati v naslednjem (kar tudi za nas ni nič novega): »V očeh Azijcev bremeni evropsko krščanstvo, da se prepleta s politiko, mi-litariznom, vojnami in materializmom.« No, pa se ta pisec tolaži: »Kljub temu pa cerkev s pomočjo svojih misionarjev eksportira v Azijo in Afriko ljubezen.« — Kako je pravza- prav s »krščansko« ljubeznijo (pravilno: politiko!), bi vedeli dosti povedati naši zavedni Slovenci, ki žive v Beneški Sloveniji, v Primorski in Istri. ANGLEŽI IN ITALIJANI V rimskem »Giornale d‘ Italia« piše Giuseppe Longo o od-nošajih Angležev do Italijanov o priliki razgovora z lordom Beveridgeom. Longo pravi: »Imamo nove dokaze, da nas Angleži ne ljubijo. Tudi Jugoslavije nimajo radi, vendar Italijanov ne ljubijo. O nas ne vedo nič, vendar jih moti že samo to, da živimo.« ZA SMfH znik 2:1, 2:1, Jeriha : Praznik 2:0, Vrtač nik : Drnovšek 1:2, Gefnedi Praznik 2:0, Jeriha 2:0, Jeriha , Gemedl šek. Praznik 2:0, Kajzelj Dmov- zaupal nalogo, da najde takega človeka in mu izroči njegovo imetje: bil je to velik kovček, v katerem je bilo bogastvo. Ko so se vračali s pogreba, je »BACIA-MANO« MED IZOBRAŽENCI Neka dama, ki ji je delal družbo znameniti kemik, je slišala, da je njen družabnik pri mizi napisal znamenito delo o klorofilu. Da bi veljala za izobraženo žensko, je dama vprašala učenjaka: Prvonavedeni igralci so Uti- prijate^, ki je moral jani. I. B. izpolniti poslednjo željo umrlega, razmišljal, kako bi našel najsrečnejšega človeka. Pa se je domislil in razglasil, da vsak večer NAMIZNI TENIS V ZAGORJU i sprejema kandidate za bogato j Pred kratkim so imeli v Za- zapuščino. gorju pokalno prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležilo se ga 2e takoj drugi dan se je pred ‘ —«—, - " njegovimi vrati kar. trlo ljudi in je 27 igralcev. Kvaliteta igre je : VS1- so zatrjevali, da bi moral hi bila kar za razred boljša kot lam, j b- kovček njihov. Toda naval je velja zlasti za yalterja j postajal od dne do dne večji In iilcnrin ki io lp>t.rvs 7G>. dni- ..... Se malo časa bo veselje Smučarji »Rudarja" na Mrzlici V nedeljo, 31. januarja, so imeli smučarji trboveljskega »Rudarja« na Mrzlici svoj vsakoletni veleslalom. Poleg domačinov eo se ga udeležili tudi smučarji »Usnjarja« iz Šoštanja in celjski smučarji. Proga je bila speljana s Kriške planine v dolino proti Urbanu. Dolga je bila okrog 1800 m ter je imela višinsko razliko 300 m. Od tekmovalcev je terjala dosti tehniškega znanja. Več tekmovalcev je zaradi tega in zaradi padcev odstopilo. Snežne razmere so bile odlične, le med tekmo je nekoliko snežilo. Organizacija prireditve je bila zadovoljiva. — Rezultati: člani: 1. Cvetko Majdič 1.12,3 (Rudar), 2. Egidij Rozman 1.15,7 (Rudar), 3. Peter Cetina 1.16,5 (PD Celje). — Mladinci: 1. Daniel Jagrič 2.30 (PD Celje). J. V. Teki, skoki in slalom na Dobovcu lanc, na tretjem pa Miha Skri-nar. — Dobovčani se sedaj pridno pripravljajo na okrajno smučarsko prvenstvo, kjer hočejo biti med prvimi, P. R. Prašnikarja, ki je letos že dni- izvršil ec pokojnikove volje s/ ni Zagorski kegljači so delavni Kegljaški klub športnega kluba »Proletarec« v Zagorju je nedavno imel svoj redni letni občni zbor, na katerem je upravni odbor polagal račun o delu v preteklem letu. Iz poročil je razvidno, da je bil klub zelo delaven Imeli so več tekmovanj s sosednimi klubi iz Trbovelj, Hrastnika, Celja, Maribora itd. Na teh tekmovanjih so častno zastopali barve svojega kluba. Člani so, razen nekaj izjem, pridno sodelovali na nadaljnji izgradnji kegljaškega igrišča, zlasti pri prizidavi stranskih prostorov za umivalnico, oblačilnico, okrepčevalnico itd. in na teh delih opravili 1038 udarniških ur. j-,**,,- Na občnem zboru so sklenili, ^ da bodo letos dovršili vsa zgo- nvnČThJ? i raJ Predvidena dela in uredili tohlrn bolj delavno Dobovški tudJ igrlšfe z balinanje. Na-smučarji so se udeležil, prven- \ dalje ^ doloCllli da bo vsak . . . petek kegljišče prosto tudi za zveze ter si pnbonli pn starej-( ne51ane ^ se bodo lahko tz- ših mladincih 2. in 3. mesto. Pa življali na tem športnem pod- stva Štajerske smučarske pod- tudi drugi so bili dobri, tako da so bili na republiško prvenstvo v Kočevju povabljeni kar štirje. Prejšnji mesec so doma priredili tekmovanje v teku 5 km za člane in mladince, ki jih je nastopilo 17, tekmovali so pa tudi pionirji. Med člani je bil prvi Jože Kamnikar, drugi pa Alojz Potrpin. Pri mladincih je bil najboljši Miha Škrinar ter Auflič to Krajšek. Pionirji so tekmovali na 2 km dolgi progi; pri starejših je zmagal Jani Odlazek, med mlajšimi pa Miro Trotovšek. — Prejšnjo nedeljo so pa imeli tekmovanje v slalomu in smuku; v slalomu je nastopilo 15 mladincev to pionirjev. Zmagal je Ivo Dolanc, ki si je v času 1:17,7 priboril prvo mesto. Med pionirji je zmagal Miro Trotovšek. Na skakalnici, ki dopušča skoke do 20 metrov, je nastopilo 7 tekmovalcev. Zmagal je Knez Pavel s 198 točkami (lft5, 16 m), na drugem mestu je Ivo Do- ročju. Vabilo Strojna tovarna Trbovlje bo priredila 13. t. m., 'ob 16. uri v okrajni dvorani v Trbovljah strokovno predavanje 6 temo »Elementi za varjenje konstrukcij«. Predaval bo prof. inž. Uran, predsednik Društva za varilno tehniko LRS. Vabljeni vsi varilci in podjetja, da pošljejo svoje varita® strokovnjake na to predavanje. Vstop prost! ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem- primariju bolnice dr. Virgiiu gič osvojil pokal. Pionirji so tekmovali trije. Prvi je bil Bogdan Anžur (2 zmagi), drugi Prosen (1), tretji pa Kordiš (0). Anžur je dobil v nagrado lopar. Med tremi mladinkami .je bila prva Majda Rojc (2 zmagi), druga Marinka Prašnikar (1),’ tretja Jana Pust (0). Prva je prejela kot darilo lopar. Med mladinci — osem po številu — je bil najboljši Franci Prosen (brez izgubljene igre), drugi Anžur (6 zmag), tretji pa Janez Kalšek. Zmagovalec je dobil v darilo pokal. Člani so se pomerili v skupini A in skupini B. V skupini B je zmagal Janko Ocepek brez poraza, drugi je bil Pavel Weta-berger, tretji pa Anton Strjan. Med 6 tekmovalci so navedeni trije igralci pridobili pravico igranja v skupini A. Ogorčena je bila borba članov skupine A za pokal. Rezultati so bili: Prašnikar : Drnovšek 2:1, Prašnikar : Praznik 2:1, Prašnikar : Kajzelj 2:0, Prašnikar : Spolenak 2:1, Kajzelj : Spolenak 2:1, Pravnik : Kajzelj 0:2, Praznik : Drnovšek 0:2. — Prvo mesto je zasedel — kot Prašnikar Nerazumljivo je, da so se tekme udeležili samo člani »Proletarca«. Prav tako je bil odziv starejših tekmovalcev slab. -L. znal pomagati drugače, kakor da je razglasil ime zmagovalce, da bi se na ta način znebil vsiljive množice ljudi. Ko je najsrečnejši človek na svetu slišal imenovati svoje ime, mu je na obrazu žarelo zadovoljstvo. Presrečen je vzel kovček z bogastvom, toda ko ga je doma odprl, je videl, da je pol kamenja. Na dnu kovčka pa je ležal listek, na. katerega je napisal bogati Arabec, preden je umrl: »Zlagal si se! Ce bi bil res najsrečnejši človek na -vetu, ne bi potreboval mojega bogastva!« Vatikan je objavil službeno statistiko papeževih »telesnih naporov« lansko leto. Med ostalim pravi ta statistika sledeče: Papež je imel lansko leto 84 govorov in radio poročil — od tega 34 v italijanskem, 29 v francoskem, 8 v nemškem, 9 v angleškem, 3 v španskem in 1 v portugalskem jeziku. Izdal je dve encikliki. Objavil je 24 lastnoročno napisanih pisem. V avdienci je sprejel 381.534 vernikov. Imel je nadalje 492 zasebnih avdienc, 30.832 specialnih avdienc in 2126 tako ame-novanih »bacia-mano« (poljubljanje rok). — Število o avdiencah vzbuja pozornost, saj je število avdienc za eno leto fantastično. Toda vsi italijanski listi navajajo iste številke. RAZGOVOR »Povejte mi, gospod profesor, kakšna razlika je pravzaprav med klorofilom in kloroformom?« Učenjak je dami na njeno vprašanje ljubeznivo odgdvoril: »Razlika bo približno takšna kot med aspikom in pikovim asom!« NI DOBRO RAZUMEL Učitelj v šoli: »Do jutri mi vsi popišite za domačo nalogo vse stene vaše stanovanjske sobe.« Neki učenec pa je prišel naslednjega dne v šolo brez naloge. Ko ga je učitelj vprašal po njej, mu je učenec odgovoril: »Go spod učitelj! Moj oče mi je strogo prepovedal, da bi stene v našem stanovanju popisal.« »ZANESLJIVOST« STATISTIKE Zataknilo se mu je Pred dnevi je priobčil •Ljubljanski dnevnik« veselo anekdoto, ki je vredna, da jo ponatisnemo za vse tiste naše bralce, ki jo v navedenem listu niso čitali. Minister lord Salter, ki je znan kot srečen zakonski mož, je v Zgornjem domu nenadoma spregovoril sredi resnega govora. »Tore/, dragica...« Zataknilo se mu je In je takoj popravil: »Torej, plemeniti lordi...« Toda bilo je že prepozno. V Zgornjem domu so hitro razumeli, da je duševni Če prebiramo določene statistične podatke, n. pr. številke, ki govore o povprečni porabi tega ali onega blaga na prebivalca neke države, se spomnimo na slavnega italijanskega komičarja Petroltaija, ki je obrazložil statistiko v pogovoru z nekim prijateljem takole: »Včeraj sem pojedel kilogram mesa, tl pa nobenega. Statistika je pa tisti nauk, ki ti bo dokazal, da sva midva včeraj pojedla vsak pol kilograma mesa.« »SKOZI ROŽO« JI JE POVEDAL Povabljenci so sedeli za mizo in srebali črno kavo. Gospodinja je družbi ob tej priložnosti s ponosom omenila: »Da, moj mož mi je kupil električni mlin za kavo.« Neki povabljenec pa je nato gospodinjo, ki je prinesla gostom na mizo precej vodeno kavo, vprašal takole: »Kajne, gospa, da -je vaš kavni mlin urejen za priključek na šibki tok?« ČUDNI POTNIK Peter se pojavi pri železniški blagajni. »Dajte mi karto, tovarišica,« reče. »Kam?« ga vpraša ona. »Sem v roko mi dajte!« Blagajničarka jezno vpraša: »Pa kam se hočete peljati?« Peter ponosno odgovori: »Na gostovanje.« - r«o mrauo jc — spreg0v0Tj, v (renu(nf dušt že omenjeno — Valter od,ofnosfi /z m.nistra ljubeči alkar to si pndobil pokal I konski t Smeh , k h , za- se PLANINSKO DRUŠTVO V HRASTNIKU sporoča vsem članom, da bo redni letni občni zbor druStva v soboto, 13. februarja, ob štirih popoldne v rudniški dvorani (konsumu) z običajnim dnevnim redom. Planinci! — Pokažimo svojo pripadnost k planinstvu ter se udeležimo občnega zbora. Poleg tega bodo hkrati naši alpinisti proslavljali 5-letnico delovanja svoje sekcije, ki bodo počastili to obletnico po občnem zboru s sledečim sporedom: 1. alpini- stični film; 2. alpinisti v naravi (žive slike); 3. poročilo o delu AO v Hrastniku; 4. alpinisti pojo: 5. alpinist pripoveduje o vzponu; 6. govor načelnika komisi ie za alpinizem pri PZS; 7. razdelitev nagrad in diplom zaslužnim alpinistom; 8. kar nista mogla poleči. Skupščinski stenografi so morali po svoji službeni dolžnosti zapisati, da je član zbornice prvič v zgodovini te ustanove nagovoril njene člane z •dragico« Namizni tenis Rudar — Ulianik (Pula) 5:2 Obvestilo Cenjene naročnike ta poslovne prijatelje obveščamo, da smo spremenili dosedanje ime našega podjetja v SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ,ZASAVJE' TRBOVLJE m, SAVINJSKA CESTA 9 ter po tej poti sporočamo vsem, da sprejemamo kot doslej vsa gradbena dela: visoke in nizke gradnje. — Nadalje izdelujemo terazzo tlake iz umetnega kamna po zelo ugodnih cenah. Za naročila 6e priporočamo. Okrajno gradbeno podjetje v Trbovljah Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah sprejme žensko pisarniško moč z znanjem knjigovodstva. Re-flektantke naj se osebno zglasijo v upravi podjetja. PREKLIC Preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih izrekel proti tov. Lidiji Dolanc, tajnici, zaposleni v Samskem domu št. 315, to se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Pavel Galto, družabni večer za vse planince Hrastnik, Samski dom št. 315. in alpiniste. Na počastitev 5-letniee alpi- Krasnlku, dr. Ludviku Cebohi- nlstl5nega dela v Hrastniku in nu, strežnemu osebju bolnice! na 0bčni zbor PD Hrastnik va- Preklicujem, kar sem govoril o pok. Ferlugi in tov. Branku Korbarju. Prizadetim se zahva- Trbovlje in krvodajalcem, ki so , blmo vse naše člane in vse pri- * ljujem, da so odstopili od tož- mi rešili življenje, stav, Trbovlje. - Verica Pri-[jatelje planinstva. ‘ be. — Marjan Zupančič, Za- PD In AO Hrastnik gorje. RAZPIS smučarskega tekmovanja in industrijskih šol. za prvenstvo Zasavja obrtnih Smučarski odsek pri Ind. rudarski šoli v Zagorju prireja v nedeljo, 14. febr uarja, v Zagorju smučarsko tekmovanje za prvenstvo Zasavja. Spored: smučarski tek ob 10. uri; skoki ob 15. uri PTavico do tekmovanja imajo učenci industrijskih, obrtnih in podobnih šol.* Ocenjevanje bo po smučar® kem pravilniku Slovenije. Priglasitve tekmovalcev sprejema pismeno pripravljalni odbor smučarskega tekmovanja na Industrijski rudarski šoli Zagorje. V izjemnih primerih tudi na startnem mestu eno uro pred startom. Tekmovalci iz oddaljenih krajev imajo možnost prenočišča in prehrane v internatu šole po naj nižjih možnih cenah. Zmagovalce pričakajo prakti čna darila.