to
Leto XXIII., št. 167
v
i vJAu^tm


Ljgtfjaaa, sreda 28. fuBja 1»Q»XXI
Cena cent. 80
Upravniitio: L|ubl|ana, Puccinijeva ulica S.
Telefon k M-22. $1-23 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uli-ea » - relefoo «t 31-25, 31-26
Podružnic« Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafnni: za Ljubljanske pokrajino pri poStno-čekomem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Serrizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Ki.
ItaUje in inozemstva ima Itakm« Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Ishaja ritk dan razen ponedeljka Naročnin« mala mesečno Lir lfe—* ca inozemstvo vključno s »Ponedeljskim }m-croma Lir 36.SO.
Uredniit vo s Ljubljana, Puccinijeva ulica Ic. 5. — Telefon iter. 31-22. 31-23. 31-24._
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pab-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
italijanska vlada
Rim, 26. jul. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade,
ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval naslednje ministre državne tajnike:
Zunanje zadeve: Eksc. Raffaele G u a r i g 1 i a, Kr. veleposlanik; notranje minstrstvo: Eksc. dr. Bruno F o r n a c i a r i, Kr. prefekt;
Italijanska Afrika: Eksc. general Melchiade G a b b a, senator
«
Kraljevine;
pravosodje: Eksc. dr Gaetano A z z a r i t i, generalni direktor ministrstva za pravosodje;
finance: Eksc. Domenico Bartolini, generalni oskrbnik države, senator;
vojska: Eksc. general Antonio S o r i c e, državni svetnik; mornarica: admiral divizije Raffaele de Courtenne; letalstvo: general letalske brigade Renato San d ali i; narodno vzgojstvo: dr. Leonardo Severi, državni svetnik; javna dela: dr. Domenico Romano, generalni direktor ministrstva za javna dela;
poljedelstvo in gozdovi: prof. Alessandro B r i z i, senator Kraljevine;
promet: general Federico A mor os o: korporacije: dr. Leopoldo P i c c a r d i, državni svetnik; ljudska.,kultura: Eksc. dr. Guido R o c c o. Kr. veleposlanik, generalni direktor za inozemski tisk;
valute in devize: Eksc. dr. Giovanni A c a n f o r a, generalni direktor Bance dltalia;
vojna proizvodnja: Eksc. general Carlo Favagrossa. Nj Vel. Kralj in Cesar je na predlog šefa vlade, ministrskega predsednika, državnega tajnika imenoval tudi za podtajnika pri pred-aedništvu ministrskega sveta Eksc. dr Pietra Baratona, državnega svetnika.
Novi ministri
Btan, rT Jel. g Eksc baron Raffaele Gaariglia, no-.i minister za zunanje zadeve ae je rodil 18. februarja 1889 v Neaplju, i^Jer je dovržll skoraj vse študije in postal z 19. letom doktor prava. Takoj je vstopil v diplomatsko kariero ter se je uveljavil s svojimi posebnimi osebnimi sposobnostmi. Imenovan za vicekonzula, je služil v Parizu, od koder je M! v činu veleposlaniškega taj_ nitka, prestavljen v London. Iz angleškega glavnega mesta je odšel v Petrograd, nato pa po kratkem zopetnem bivanju v Parizu v Bruselj. Poklican je bil nato v zunanje ministrstvo v Rimu in imenovan leta 1920. za. genraJnega direktorja, političnih zadev aa Evropo in Sredozemlje. Nato je pripadal komisiji, ki je bila poslana v London, da so pogaja za odstop Giubalanda Italiji, nato je bil v Kairu kot član komisije za razmejitev med Egiptom in Libijo; naknadno je bH povišan v čin veleposlanika in določen aa Madrio. Iz Španije se je zepet vrnil v Rim. kjer je zavzema1 položaj generalnega. direktorja za osebje v zunanjem ministrstvu. Leta 1936. je bil imenovan za veleposlanika v Buenos Airesu, kjer je znal s svojimi odličnimi sposobnostmi obdržati visok ugled domovine. Leta 1938. je bil premeščen v veleposlaništvo v Parizu, leta 1942. je Ml imenovan za veleposlanika pri Sv. stoHci, v februarju 1943 pa za veleposlanike, v Ankari, katero zdaj zapušča, da prevzame vodstvo ministrstva za zunanje sadeve.
*
Novi notranji minister Eksc. Fornaciari Brano se je rodil v Sondriju 17. oktobra 1881. Diplomiral je v pravu leta 1902 ter stopil naslednje leto v notranje ministrstvo, kjer je bil leta 1908 poklican v tajništvo odbora za pomoč poškodovancem ob potresu v Kalabriji in Sicilij, ki mu ju predsedoval Nj. Vis. vojvoda D'Aosta. Ijeta 1910 je prišel v generalno direkcijo Javnega zdravstva, kjer je ostal 14 let kot flef urada za splošne zadeve, sodelujoč vneto pri ureditvi in organizaciji zdravstvene službe v resnih trenutkih, ki so nastali z epidemijo kolere v letih 1910-11 v libijski vojni, ob potresu v Marsici in v svetovni vojni. Leta 1923 je bil vicepre-fekt v Florenei in komisar v Benetkah nad dve leti, nakar je bil imenovan za prefek-ta in leta 1926 poslan v Trieste, odkoder Je bil v juliju 1929 poklican v generalno direkcijo javnega zdravstva, kjer je deloval do 1. avgusta 1930, ko je bil imenovan za pr efekta milanske pokrajine. Leta 1935 je bil imenovan za generalnega direktorja civilne uprave v notranjem ministrstvu, leta 1935 je bil upokojen zaradi dosege starostne meje. leta 1940 mu je Mlo poverjeno ravnateljstvo zavoda v Bol. zuni aa likvidacijo premoženja Bolzancev,
M *r> optirali za Nemčijo.
*
M*rrister za Italijansko Afriko Eksc. Gn-Vn. MeJchHUle se je rodil 20. avgusta 1874 v MIlanu. Pričel je vojaško kariero pri topništvu, od koder je prišel v glavni stan. Od 19H do 1915 je 1>1 v Eritreji, najprvo kot poveljnik domačjh baterij, nato pa kot Sef glavnega stana Kr. zbora kolonijalnih čet. Med vojno 1915/18 je kot major poveljeval skupini težkega poljskega topništva. bi je šef glavnega stana 13. in 57. divizije. potem pa kot podpolkovnik šef operacijskega urada vrhovnega poveljništva pod generalom Ca.dorno in Diazom in končno šef glavnega stana 29. in 14. armadnega zbora. Med avstrijsko ofenzivo proti ■t*eoki raveni Asiaga je bil ranjen in si je pridobil viteški' križ savojskega vojaškega reda. Nato je napredoval v čin oficirja istega reda, ker se je izkazal v umikalnih operacijah z Isonza na Piavo in v operacijah ki so privedle do osvoboditve Trenta leta 1935. Po vojni je bil okrog dve let? šef
4MgKMlte vojaike mifije y Tr*oafcavk*ziii
i.n potem Kr. politični odpravnik aa t»m
področju. Zaradi uspehov na teh položajh je bil imenovan za prvega pribočnik« častnega zbora Nj. Vel. Kralja. Nato je bil šef glavnega stana armadnega zbor v Milanu in šef kraljevega operacijskega urada glavnega stana. Leta 1921. je vodil tajništvo sveta vojske, nato je bil 6 'et poveljnik Kr. zbora kolonialnih čet v Eritreji, v maju 1926 je napredoval v brigadnega generala in je bil imenovan za šefa glavnega stana armadnega poveljstva v Florenei, 15. sep-tempra 1931 je prevzel poveljništvo pehotne divizije »Curtatone« in »Motanara«., dne 12. novembra naslednjega leta pa jc bil imenovan za prvega pr-bočnika princa Umberta Savojskega. 26. marca in po dnevu, ki je privedel do osvoboditve Trenta, je bil poklican v vodstvo urada Šefa glavnega stana za čete Vzhodne Afrike. Od septembra 1936 do avgusta 1938 je oil poveljnik 3. armade, dne 23. marca 1939 je bil imenovan za senatorja Kraljev ne. dne 16. maja 1940 je napredoval v armadnega generala zaradi zaslug v vojni, 12. septembra pa je prešel v rezervo po 47 letih službe.
•
Cuvaa- pečatov vitez velikega križa Gaetano Azzariti se je rodil v Neaplju 26. marca 1881 v družini sodnikov in pravoznancev. Dovršil je pravne študije na univerzi v Neaplju, kjer je diplomiral leta 1901. Nekaj let nato se je udeležil sodniškega natečaja in si pridobil prvo mesto, nato je služil v ministrstvu za pravosodje in sodelovai v številnih zakonodajnih komisijah. Bil je zasebni tajnik Vittoria Shialoje, ko je bil ta pravosodni minister in ko je med svetovno vojno 1915/18 organiziral propagando v inozemstvu. Leta 1919. je vodil zakonodajna urad v ministrstvu za pravosodje. Od leta 1931. je bdi prvi predsednik apelacijskega sodišča. Eksc. Azeariti je spisal več zelo cenjenih del.
•
Minister za finance Eksc. Domenico Bartolini se je rodil v Rimu 26. avgusta 1880. Kot bivši generalni intendtamt Bance di Roma je dobil od finančnega ministra De Štefanija leta 1922. nalogo, da prouči ustanovitev generalnega državnega oskrbni-štva, ki je bilo s Kr. dekretom 18. januaj-ja 1923 ustanovljeno. Bartolini je bil po ustanovitvi imenovan za generalnega državnega oskrbnika, položaj, katerega je doslej zavzemal. V decembru 1928 je vodil tudi poli-grafični zavod države, od leta 1940. je bil nadtatendant tudi v tvornici avtarktične celuloze, ki Jo upravlja država v pokrajini Foggia. Bil je svetnik ustanove »H vittori-ale degli italiani«, katere predsednik je postal 18. oktobra 1942, 21. oktobra 1939
Je bil imenovan zti senatorja Kraljevine.
•
Novi minister za vojsko Antonio Sorice
se je rodil v Noli 3. novembra 1887. Bil je gojenec vojaškega kolegija v Neaplju od leta 1911 in nato Kr. vojaške topničar-ake in ženijske akademije. Leta 1915 je bil z 18 leti imenovan za topniškega podporočnika in je takoj odšel na operacijsko področje. 20 let star je bil kapitan in je poveljeval baterijam med bitko v Goriziji in na Carsu. Nato je brla njegova kariera zelo nagla. Od leta 1919 je bil poveljnik oddelkov pri polkih, učitelj v topniški in ženijski šoJi, oficir glavnega stana divizij v Genovi in Anconi, leta 1936 je postal polkovnik m bil imenovan za šefa kabineta vojnega ministra, kateri položaj je zavzemal nad 5 let Dne 1. julija 1938 je bil imenovan za državnega svetnika, 3. februarja 1^43 je postal brigadni general in je bil imenovan za podtajmka v ministrstvu -vojske.
Dnevno povelje poveljnika
Novi mmiotar m jenu dek ROman« M je rodil v Mrtcuccu (R«K*> Gatafazut JJL ■ IJ»*1 mL MU It X
Rim, 26. jul. s. Ob prevzemu generalnega poveljstva MUice je Nj. Eksc. general armadnega zbora Quirino Armelltai izdal naslednje dnevno povelje:
Po ukazu Nj. Vel. Kralja to Cesarja prevzemam danes generalno poveljstvo prostovoljne milce narodne varnosti. Obra čam misel k slavnim padlim. Spominjam se junaštev, ki jih je povsod in ob vsakem času izpolnila milica. Izražam prepričanje, da bo kot bistveni de>l oboroženih sil naroda tako delovala kakor doslej s trdno vere to globoko ljubeznijo v obrambi nesmrtne domovine.
Rim. 26. julija 1943.
Generalni" poveljnik general armadnega zbora Quirino Armellini.
upravo javnih dei ter dosegel čin generalnega direktorja specialnih služb; je avtor več cenjenih publikacij tehničnega značaja, med njimi publikacije »Prva pomoč v primeru javnih nesreč«. Od januarja 1942 je bil šef kabineta ministra za javna dela
•
Eksc. prof. Aleksandro Brizi, minister
za poljedelstvo in gozdove, se je rodil v Poggiu Nativo (Umbrija) 7. septembra 1878, je redni profesor za politično-agrarno gospodarstvo na univerzi v Neaplju m je globoko podkovan tudi v upravnem pravu m v finančni vedi. Njegovo ime se omenja na prvem mestu med italijanskimi poljedelci. kajti bil je sposoben generalni direktor ministrstva za poljedelstvo od leta 1918 do 1928. Od leta 1929 do leta 1939 je bil generalni tajnik mednarodnega zavoda za poljedelstvo, je član narodnega sveta za raziskovanja, pripadal je zbornici v 30. zakonodajni dobi ter je vneto in posebno zaslužno sodeloval v generalni komisiji za proračun. 5. februarja 1943 je bil imenovan za senatorja in isti mesec mu je bil poverjen visok položaj šefa kabineta finančnega ministra.
»
Eksc. Federico A moro*«. novi minis±«r
za promet, se je rodil v Neaplju 29. maja 1891. Se zelo mlad je postal leta 1911 podporočnik ženijcev Udeleži.] se je libijske vojne kot oficir ženiicev-telegrafistov, nato v činu kapitana in majorja svetovne vojne leta '915/18 v letalskem ženijstvu kot poveljnik zrakoplovov. Zaradi svojih hrabrih dejanj je bil odlikovan z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost. Po končani veliki vojni je bil po kratkem službovanju pri zrakoplovih imenovan zn poddirektorja višjega zavoda za oddajanje ter se je bavil z veliko pristojnostjo ter z radiotelegrafskimi raziskovanji. Imenovan za člana sveta za raziskovanja so mu bile poverjene mnoge misije v inozemstvu kot članu medministrske komisi je za radiotehniko. Ko je napredoval v brigadnega generala v letu 1939 in v di-vizijskega generala v letu 1942. Udeležil se je sedanje vojne. Najprvo kot poveljnik ženijstva 9. armade, nato pa kot po veljnik ženijstva 2. armade v Sloveniji Dalmaziji. Pred imenovanjem za prometnega ministra je bil višji vrhovni poveljnik za transmisije Zaradi svojih velikih zaslue na vojaškem področju je bil odlikovan z viteškim križem in z oficirskim viteškim križem savojskega vojaškega reda
Minister za korporacije Eksc. dr. Le«pol-do Piccardi se je rodil v Ventimigliji 12. jamiarja 1889. Udeležil se je kot topniški oficir prve svetovne vojne. Leta 1922. je zmagal v sodniškem natečaju, od koder je prešel v državno advokaturo. Z natečajem leta 1930. je vstopil v državni svet, leta 1934. je bij imenovan za državnega svetnika Kot znanstvenik pravnih ved. zlasti upravnega prava, se je udeležil sestavljanja številnih važnih zakonodajnih tekstov ter predsedoval številnim upravnim komisijam. Njegovo globoko pravno znanje se je uveljavilo tudi v mednarodnem svetu ko se je udeležil z ostalimi italijanskimi delegati mednarodne konference v Montreuxu za odpravo kapitulacij v Egiptu in konference
9 sil, ki je bila v Bruslju leta 1937.
•
Divizijski general letalstva Renato San-dalli, novi minister za letalstvo, se je rodil v Genovi 25. februarja 1897. Z 18. leti je vstopil prostovoljno k bersaljerom ter se je udeležil kot nižji oficir vojne 1915—18, med katero je bil zaradi vneme, ki jo je pokazal, odlikovan s srebrno kolajno in z bronasto kolajno za vojaško hrabrost Leta 1920. je bil pripuščen v pilotski tečaj ter si je pridobil v naslednjem letu vojaško pilotsko diplomo. Nekaj mesecev po ustanovitvi letalskega orožja je bil premeščen k letalstvu ter je služil v izvidniških oddelkih in postal leta 1925. kapitan. Leta 1926. je bil poslan v Somalijo ter je deloval nekaj časa v oddelkih kolonialnega letalstva.
Ko se je vrnil v domovino, je napredoval v majorja ter je bil dodeljen lovskemu letalstvu, kjer se je posebno izkazal s svojimi poklicnimi sposobnostmi. Leta 1931. je bil imenovan za podpolkovnika in je služboval pri glavnem stanu letalstva do novembra 1934, nakar je prevzel poveljništvo 9. jate bombnikov, katero je vodil v zmagovitih operacijah v zraku nad Vzhodno Afriko ter si pridobil drugo srebrno kolajno za vojaško hrabrost zaradi drznosti, katero je pokazal v bitkah pri Amba Alagiju in jezeru AscianghL Potem je bil odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda.
V Vzhodni Afriki je bil v činu polkov-
Successi delFaviazione contro unita mercantili e navi da guerca nemiche
4 trasparti, 2 incrociatori e 1 cacciatorpediniere grave-mente danneggfati al largo delle coste della Sicilia; s mercantili colpiti nel porto di La Valletta — 9 velivoli nemiri
distrutti
Comando Supremo. Bollettino di guerra n. 1158.
Situazione immutata in Sicilia dove Patti-vita combattiva si e prevalentemente svolta nel settore settentrionale dello schiera-mento.
Bombardieri germanici hanno attaoeato con successo unita mercantiJi e da guerra al largo delie ooste settentrionali e orien-tali delFisola danneggiando gravemente quattro trasporti, due incrociatori e un
cacciatorpediniere; cinque mercantili sono stati colpiti nel porto di La Valletta.
L'aviazione nemi ca effettuava incursioni sui dintorni di Napoli e sulia regione dello stretto di Messina: danni non gravi, vitttme in corso di accertamento. Le artiglierie contraeree abbattevano sei apparecchL
In duelli con nostri cacciatori della Sar* degna, due «Curtiss» ed un aerosilurator® precipitavano in mare.
Generale Ambrosio
Uspehi letalstva
4 prevozne ladje, 2 križarki in en rušilec hudo poškodovani ob obalah Skilije; 5 trgovskih parni kov zadetih v pristanišču La Valletta — 9 sovražnih letal uničeniL
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1158:
Nespremenjen položaj na Siciliji, kjer se je bojno delovanje razvijalo pretežno v severnem odseku razvrstitve.
Nemški bombniki so z uspehom napadli trgovske in vojne edinice v bližini severne in vzhodne obale otoka ter hudo poškodovali 4 prevozne ladje. 2 križarki in 1 rušilec; 5 trgovskih parnikov pa .je bilo
zadetih v pristanišču La Valletta.
Sovražno letalstvo je izvršilo napade na ckolico Neaplja in na pokrajino ob Mesin-ski cžini; škoda ni huda, žrtve pa se ugotavljajo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 6 letal.
V dvobojih z našimi lovci s Sardinije so 2 letali tipa Curtis in eno torpedno letalo strmoglavili v morje.
General Ambrosio.
Poslanica predsednika Narodnega združenfa vojnih pohabljencev m invalidov
Rim, 2«. Jul. s. Predsednik Narodnega združenja vojnih pohabljencev in invalidov je poslal članom naslednjo spomenico:
Kralj je vzel v svoje roke narodovo usodo in sam prevzel poveljstvo nad svojimi vojaki. Znova se je Kraljeva rodbina zavzela za stvar in usodo italijanske skupnosti ter izpolnila svoje poslanstvo s tem da je prevzela odgovornost za najvišje odločitve. Vladarjevo voljo je ljudstvo sprejelo 7. zaupanjem ter z disciplino sodeluje z vlado, katere polna moč je poverjena velikemu vojaku, čigar ime je znano v zgodovini. Vojna se bo nadaljevala in navzlic najhujšim preizkušnjam, ki jih je narod že pretrpel in bo še pretrpel, bo ljudstvo privolilo v vse možne žrtve zdaj, kc ve. da se bori za obrambo lastne odgovornosti in da reši svojo lastno bodočnost.
Vsaka druga potreba je tej dolžnosti podrejena, a ni ga človeka, ki ne bi spoznal
seka. Ko je napredoval v generala letalske brigade, je bil leta 1938. imenovan za poveljnika 1. preizkuševalnega središča v Guidoniji, nato pa je bil premeščen k letalstvu v Albaniji. Vrnil se je na državno ozemlje in prevzel važen položaj v glavnem stanu Kr. letalstva. Dne 18. novembra 1942 je napredoval v generala letalske divizije. Eksc Sandalli je odlikovan s številnimi narodnimi in inozemskimi odlikovanji.
Novi minister za ljudsko kulturo Eksc Rocce Guido se je rodil v Neaplju 26. novembra 1886. Doktor prava je postal leta 1909. in je nastopil službo leta 1912. Služi1, je prj konzulatih v Niči, Susaxu v Tuniziji v Brigi in Tuniku. Leta 1921 je b-1 imenovan za konzula v Sebenicu in poverjena mu je bila organizacija konzularne službe v Dalmazii. Leta 1922. je b-1 poslan, da vodi generalni konzulat na Malti. Poklican v ministrstvo je opravil važne naloge političnega značaj. Nato je bil poslan kot svetnik najprvo v Kr. veleposlaništvo v Parizu, nato pa v Berlinu. Leta 1929 je bil zopet pok^can v ministrstvo ter je bil pod-direktor tiskovnega urada. Leta 1922. je napredoval v cpolnomočnegs ministra in frl poslan v Prago, leta 1936. je bil delegat vlade v Društvu r.arodov in član italijanske delegacije na konferenc; sil sopodp's-nic locarnske pogodbe v Londonu. Istega leta je bil imenovan za opolnomočenega ministra prvega razreda ter postavljen za generalnega direktorja za zunanji tisk v ministrstvu za ljudsko kulturo. V septembru 1940 je napredoval v veleposlanika.
Minister za vojno proizvodnjo Carlo Favagrossa se je rodil v Cremoni 22. novembra 1888. Obiskoval je tečaj vojaške akademije v Turinu. katero je zapustil kot ženijski podporočnik. Udeležil se je prostovoljno libijske vojne. V vojni 1915—18 je napredoval v čin majorja po vojni zaslugi in si pridobil srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Po vojni je pripadal do leta 1925. številnim vojaškim misijam v inozemstvu. Ko se je zopet vrnil v domovino, je postal poveljnik ženijstva armadnega zbora v Rimu, nato pa poveljnik 1. oklopne brigade. V španski vojni je bil šef glavnega stana zbora prostovoljnih čet, nato pa intendant tega zbora. Po vojni zaslugi je napredoval v čin divizijskega generala. Leta 1938. je poveljeval v Bologni diviziji Pistoia, 1. septembra 1939 je bil poklican, da prevzame visok dvojni položaj predsednika odbora za civilno motori-zacijo in generalnega komisarja za vojno proizvodnjo. Dne 20. marca 1940 je bil ko-mdsariat pretvorjen v državno pod tajništvo, kjer je ostal kot podtajnik in napre-
*irMir>ir«"~'ii3iii	T, geo,
da so v Vladarjevih osebnih pravicah vključene tudi pravice naroda po pogodbi, tz katere poteka itaPjansko zedinjenje. Teža preteklosti mora biti pobuda za jutrišnji dan, ko ga bomo sodili brez slabosti, brea krvi, toda danes morajo molčati vse strasti^ tudi' najbelj plemenite, prod strastjo Italije. Vojna se nadaljuje tudi. zato, ker nobena podrejenost ne more ljudstva nagniti k temu, da bi se odpovedalo pravici soditi o svojih lastnih napakah.
Mi vemo, da nas veže ena prisega zgrinjamo ekrog vladarja. Opominjamo ljudstvo, da naša usoda in življenje zav** sita od resnosti in vrednosti, o katerih bo dalo dokaza f tej uri.
Italija, ki se je komaj dvignila, ne mora pasti, in Italijani bodo končno dokazali, da so se v nesreči navadili in spravili z bola* čino. — Del Croix.
tembra 1942 mu je bil poverjen tudi po* ložaj generalnega komisarja za tekoča goriva in mazila 5. februarja 1943 so bil« službe podtajništva in komisariata preurejene v ministrstvo za vojno in general Fa-i vagrossa je bil imenovan za ministra.
Mornariški minister divizijski admiral Raffaele de Courtenne se je rodil v Milanu 23. septembra 1889. Udeležil se je vojne 1915/18 v Kr. mornarici, nato pa pri ietalstvu in si je pridobil bronasto kolajno za vojaško hrabrost V maju 1923 jej napredoval v korvetnega kapitana ter je poveljeval podmornicam in se izkazal kot odličen voditelj. V činu fregatnega kapitana je bi! poslan tudi v urad šefa glavnega stana, kjer je dovršil zanimive študije vojaške politike, kopne in pomorske strategije. Nato je poveljeval eskadram podmornic in rušilcev. Od julija 1933. do 1936. je bil mornariški ataše v Nemčiji, na Nizozemskem, na Danskem in v skandinavskih državah. V maju 1938. je napredoval v kontreadmirala in je bil poslan v urad glavnega stana Kr. mornarice, kjer je vodil inspektorstvo podmorni-škega orožja, katero je bilo na novo ustanovljeno in kjer je uveljavil visoke, popolnoma uporabnostne metode podmorni-škega orožja in istočasno oživel organizacijo napadalnih sredstev v prvem leta sovražnosti. Ko je napredoval v divizijskega admirala, je prevzel poveljništvo neke pomorske divizije, s katero je izvršil nadvse odlične vojne operacije. Odlikovan je z viteškim križem Savojskega vojaškega reda.
Eksc. dr. Pietro Bara*<»i»o, ki ga Je Ni
Vel. Kralj in Cesar na predlog šefa vlada imenoval za državnega podtajnika v pred-sedništvu ministrskega sveta, se je rodil leta 1884. v canavesanski družini, študirai je v Turinu. Po promociji je vstopil v upravo notranjega ministrstva, kjer je ostal da imenovanja za podprefekta. Potem, ko j« bU podprefekt v San Remu, je bil poklican v ministrstvo na položaj generalnega direktorja za osebje. Nato je bil prefekt v Novari in v Florenei, nakar je bil imenovan za komisarja neapeljske pokrajine ln je to službo opravljal 5 let ter se zelo uspešno udejstvoval. Njegovi; inteligentni pobudi gre zahvala za veličastna dela sanacije, tako v okraju Carita kakor v okraju Mandracchio, ki sta doslovno spremenili središče starega Neaplja. Neutrudni dejavnosti Eksc. Baratona je pripisati tudi pomole trgovskega pristanišča, vkrcevalno -pristanišče, vse gradnje športnega značan
N<uUrfjmnnJr M^ctranf
Odbiti sovjetski napadi
Vztrajni obrambni boji — 213 sovjetskih tankov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. jul.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Težišče bojev na vzhodu je bilo tudi včeraj na področju pri Orlu. Po sprememb pcinih bojih in ob uničenju številnih oklepnih vezil so naše čete, podpirane od močnih oddelkov letalstva, krvavo odbile več sovražnih poizkusov za prodor južno, vzhodno in severno od Orla.
Na ostali fronti je prišlo do trdovratnih obrambnih bojev na kubanskem mostišču, ob Miusu in južno od Ladoškega jezera, med tem ko je bilo ob Doncu in na področju pri Bjelgorodu samo krajev-»c bojno delovanje.
Severnozapadno od Krimskaje in sever-nezapadno od Kujbiševa je prešel sovražnik z močnimi silami, podprtimi in oklopnih sredstev, bojnih letal in topništva, k novim napadom. V trdih bojih, deloma v uspešnih prctisunkJh. so bili ti odbiti. — Tudi južno cd Ladoškega jezera je pove-del sovražnik svoie sile k napadu preti nemškim postojankam, podprt od močnih letalskih sil. Sovjetske čete so bile v ogorčenih bojih iz bližine in ponovnih takojšnjih protisunkih s težkimi izgubami vržene nazaj.	...	.
Na vsej vzhodni fronti je izgubil sovražnik včeraj 213 oklopnih voz.
V	mesece dolgih težkih obrambnih bojih na kuharskem mostišču se je posebno odlikovala 97. bavarska lovska divizija.
Na Siciliji so bili tudi včeraj vsi sovražni napadi proti nemško-italijanskim pošto-$>nkam odbiti. Napadi oddelkov nemških iMtjnih letal so prizadeli sovražniku /natne izgube. V vodah severno od otoka so dosegla bojna letaia 2 bombna zadetka v polno na težko sovražno križarko in so zadela nadaljnjih 6 edinic.
Ponoči so močne skupine nemških bojnih letal bombardirale pristaniško področje La Vallette in zadele 5 ladij.
V	Sredozemlju .j«' nemški konvoj napadlo 7 angleških torpednih letal. Zaščitne edi-
Nadaljevtmje s 1. strani
ja. kakor stadion in bazen. Ne samo na področju gradenj, temveč tudi na drugih področjih, je pustil za seboj neizbrisne sle-ove. Eksc. Baratono je popolnoma preuredil bolniško upravo in saniral ter povečal stare partenopejske bolnišnice. Premeščen kot prefekt v Turin, je Eksc. Baratono tudi v tem savojskem mestu vneto deloval na vseh področjih javne uprave. Nato je bil smenovan v državni svet, kjer je prispevat s svojim delom odličnega znanstvenika v vseh panogah javne uprave.
Novi minister za narodno vzgojo dr. Le-onardt, Severi iz plemiške rodbine Fano je bil rojen 31. decembra 1882 v Farm. Pro-moviral je 1. 1904 v pravu na vseučilišču v Rimto in je 1. 1905 vstopil v notranjo upravno službo, odkoder je 1. 1907 po natečaju vstop'! kot podtajnik v upravno službo v prosvetnem ministrstvu, kjer je 1. 1923 dosegel stopnjo glavnega direktorja osrednje uprave. L. 1932 je bil imenovan za državnega svetnika. Udeležil se je vojne 1. 1915 18 in je bil odlikovan z bronasto kolajno za vojaške zasluge.
niče so sestrelile 4 napadajoča letala. Konvoj je ostal nepoškodovan.
Severnoameriški bombniški oddelki so v čeri j podnevi napadli Hanover, Hamburg in nekaj krajev na severnozapadnem nemškem obalnem ozemlju. Prebivalstvo, posebno v Hambugu, je imelo izgube. Protiletalska obramba je po dosedanjih podatkih sesrelila nad napadenimi mesti ter pri doletu in odletu 30 težkih štirimotornih DcmftmKov. .Nad zasedenim zapadni m ozemljem so bila uničena štiri nadaljnja letala.
V pretekli noči je priletel sovražnik samo z majhnim številom letal nad Nemčijo. Eno izmeti teh letal je bilo sestreljeno.
Nemška brza letala so v noči na 27. julija napadla posamezne cilje na področju Londona.
Na Atlantiku je potopilo letalstvo v močno zavarovanem konvoju tovorno ladjo z najmanj H.U00 Dr. reg. tonami m težko poškodovalo drugo ladjo. Lovska letala so na tem pomorskem področju sestrelila en angleški bombnik.
Seja Velikega fašističnega
sveta
Berlin, 27. julija, s. V dopolnilo včerajšnjega nemškega uradnega vojnega poročila se v tukajšnjih vojaških krogih doznava, da je velika obrambna bitka, ki je v teku na vzhodnem bojišču, stopila v novo fazo, ki jo označuje oslabitev sovjetskega ofenzivnega delovanja med Azovskim morjem in Bjelgorodom spričo strahotnih izgub, ki jih je sovražnik utrpel. Sovražnik kaže namreč, da je prisiljen privoščiti si nekoliko odmora v južnem odseku bojišča, medtem ko skuša na področju pri Orlu po svoji stari taktiki osredotočenih množičnih napadov zaman doseči toliko zaželeni preboj nemških črt. V upanju, da bi spremenil položaj sebi v prid v tem odseku, nadaljuje nasprotnik svoje slepilne napade južno od Ladoškega jezera, ne da bi dosegel kak uspeh, niti uspeh krajevnega značaja.
Nov! šel policije
Rim, 26. jul. s. Eksc. dr. Carmine Senise je bil imenovan za šefa policije in je že prevzel svoje dolžnosti.
Eksc. Senise je bil rojen v Neaplju 28. novembra 1. 1883. Za doktorja prava je promovii;al 1. 1907., potem pa je postal 1. 1908. tajnik prefekture in je bil poslan v podprefekturo v Pozzuoliju. Dne 6. novembra istega leta je bil premeščen v notranje ministrstvo. Nato je postal svetnik prvega razreda in bil dodeljen direkciji ječ, 30. avgusta 1. 1923. pa je bil premeščen v generalno direkcijo za zdravstvo. Z ministrskim dekretom z dne 8. marca 1926 je postal podprefekt in so mu bili poverjeni posli direktor j a-šef a 7. divizije zdravstva. Dne 5. avgusta 1. 1930. je bil dodeljen generalni direkciji za javno varnost kot šef odsekov za tajne in splošne zadeve. Z dekretom 28. julija 1932 js bil imenovan za prefekta Kraljevine v dolžnost; ppdšefa policije. Z dekretom dne 16. marca 1939 je postal prefekt prvega razreda. Vedno je služil v važnih uradih in opravljal kočljive naloge, pri reševanju katerih je pokazal izredno poštenost in nenavadno sposobnost.
Benetke. 27. jul. s. Včerajšnji dan_ je
potekel v Benetkah v smislu discipliniranega navdušenja za zgodovinski dogodek v državi. Ljudske povorke iz vseh slojev prebivalstva so se pomikale skozi mestne ulice, ki so bile vse v zastavah, in s svojim vzklika,njem Savojskemu domu in maršalu Badogliu poudarjale zgodovinsko odločitev vladarja, ki je povezal ves italijanski narod v en sam in resnični blok. Brez razlike prepričanja in pod zanesljivim vodstvom maršala Badoglia je ta danes združen v tem tako važnem trenutku za usodo domovine.
Boiogna, 26. jul. s. Po snočnjih prvih manifestacijah so davi razobesili na vseh javnih in zasebnih poslopjih trobojnice, ceste pa so od prvih jutranjih ur močno cživele. Kolone meščanov z zastavami in letaki, poveličujočimi Italijo, Kralja in oborožene sile, so šle po glavnih ulicah ob neprestanem vzklikanju vojski, mornarici, letalstvu. Živahnost, ki je trajala v popolnem redu vse dopoldne, je jasno pokazala veliki čut patriotizma, katerega je sposoben italijanski narod.
Milan, 26. jul. s. Tudi davi so kolone ma-nifestantov hodile po mestnih ulicah s tro-bojniesmi in drogovi, na katerih so bile slike Kralja in Badoglia. Z balkonov in oken, okrašenih z zastavami, so odgovarjali na vzklike manifestantov, ki so med dvema gostima vrstama ljudstva defilirali in vzklikali Italiji, vojski, Savojskemu domu in maršalu Badogliu. Oficirja in posamezni vojaki so bili predmet ganljivih manifestacij simpatij. Z balkona Kraljeve palače je govoril množici Nj Vis. grof Turin-ski, ko se je zgrnila in vzklikala na trgu. Izrekel je besede zaupanja in vere v usodo
domovine, ki so bole sprejete z velikim navdušenjem in z mogočnimi vzkliki Italiji, Kralju in Badogliju. Na občinski paleči, na vseh javnih poslopjih in rta neštetih zasebnih hišah plapolajo trobojnice .
Firenze, 26. jul. s. Davi je bilo mesto takoj v zastavah. Kakor že snoči se je tudi davi zbrala velika množica na vseh krajih, kjer so bili radijski aparati, in je poslušala oddajo poročil ter vzklikala Kralju- in Cesarju ter maršalu Badogliu. Tudi proglasa vladarja in maršala Badoglia sta zbudila velike manifestacije. Sprevodi ljudstva so šli po glavnih cestah z narodnimi zastavami, prepevajoč himne Rissorgimenta in Piave, vzklikajoč burno domovini, vojsiki, Kralju in maršalu Badogliu. Manifestacije so se nadaljevale vse dopoldne s posebno ljubeznivostjo za naše slavne vojake.
Modena, 27. jul. s. Proglasa Kralja in Cesarja in maršala Badoglia italijanskemu narodu sta v vsej pokrajini zbudila najbolj navdušeno pritrjevanje prebivalstva. Manifestacije, ki so se nadaljevale ves včerajšnji dan v popolnem redu, so dokazale, da je narod, ki se veseli svoje obnovljene duhovne edinosti, brezpogojno poslušen ukazom Kralja pod vodstvom maršala Badoglia, imajoč pred očmi samo veličino domovine.
Neapelj, 27. jul. s. Nov položaj, M je nastal po volji Kralja in Cesarja v življenju italijanskega naroda po proglasih, ki sta jih vladar in maršal Badoglio naslovila na narod, je bil v neapeljski pokrajini pozdravljen z navdušenimi manifestacijami. Prebivalstvo, ki je vzklikalo Savojskemu domu. maršalu Badogliu in vojaki, je hotelo izpričati svoje popolno soglasje z zgodovinskimi dogodki in svojo neomajno vero v usodo domovine.
Prvi komentarji italijanskih listov
Rim, 27. julija, s. List »Messaggero« posveča kratek komentar novi vladi in piše o njenem značaju tole: Vlada maršala Badoglia ie bila napovedana kot vojaška vlada in takšna je v resnici. Njene glavne naloge in najbolj pereča vprašanja, ki jih mora rešiti, so vojaška; tičejo se vojne in javnega reda. Samo odločna in skrajna vojaška energija jih lahko reši in samo tako morajo biti rešena v korist domovine. Novi vladi daje. maršal, ki stoji na čelu, nekaj več kot samo formalni značaj in svoj osebni ugled, daje ji svojo voljo, svojo organizacijsko sposobnost in svoj slog voiaka. Njegov vlada je torej delovna vlada, ki bo pogumna in neomahljiva v izvrševanju svojih nalog in zato blagodejna in previdnostna. Vojaški vladi pa je potrebna tudi pomoč strokovnjakov na raznih podrcčiib civilnega in nroizvajal-nega "»vljenja. Zato je maršal Badoglio izbral za svoje sodelavce razen vojakov sposobne in popolne funkcijonarje velikih
izkušenj, ki so se v svoji službi uveljavili ne po politični naklonjenosti, temveč po svojem delu.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 27. jul. s. Davi so nemške radijske oddajne postaje objavile spremembo vlade v Italiji. Nemška poluradna agencija piše o tem: Kakor mislijo, je to spremembo vlade pripisovati zdravstvenemu stanju Mussolinija, ki je bil zadnje čase bolan
.Agencija je nato objavila proglas Kralja in Cesarja ter maršala Badoglia. Berlinski politični krogi so sprejeli zelo mirno vesti o spremembi vlade v Italiji. Vsi se zavedajo, da ima odločitev Kralja in Cesarja, in dolžnost, ki jo je poveril maršalu Badogliu, da sestavi novo vlado, en sam smoter: blagor Italije. Podčrtavata se zlasti važnost in pomen zatrdil v obeh proglasih na italijanski narod glede zvestobe dani
Rim, 26. jul. s. Poročilo o seji Velikega fašističnega sveta dne 24. julija 1943:
V Rimu se je 24. julija 1943 sestal v Beneški palači Veliki fašistični svet, ki ni bil sklican od 7. decembra 1939, torej od vstopa Italije v vojno.
Navzočnj so bili Mussolini, De Bono. De Vecchi, Suardo, Grandi, Scorza, De Marsi-eo, Acerbo, Biggini, Pareschi, C'anetti, Pol-verelli. Federzoni, Tringali-Casanova, Balel-la, Frattare, Gottardi, Bignardi, De Štefani. Rossoni. Bottai, Farinacci, Marinelli, Alfieri. Ciano, Buffarini, Albini, Galbiati in Bastianini.
Dnevni red
Ob pričetku zborovanja, ki se je pričelo ob 17. uri, je šef vlade poročal o političnem in vojaškem položaju. Nato je predsednik zbornice Grandi predložil in očrtal naslednje dnevno povelje, katero so razen Gran-dija podpisali tudi Federzoni, De Bono, De Vecchi, De Marsico, Acerbo. Pareschi, Cia-nettj, Ciano, Bottai, Balella, Gottardi, Bignardi, De Štefani, Rossoni, Marinelli, Alfieri, Albini in Bastianini. '
Veliki svet, zborujoč v teh dneh najvišje preizkušnje obrača predvsem svojo misel junaškim bojevnikom vsega orožja, kj ob strani s ponosnim ljudstvom Sicilije, v katerem najvišje odseva vera italijanskega naroda, obnavljajo plemenita izročila pogumne hrabrosti jn neukrotljivega duha žrtvovanja naših slavnih oboroženih sil proglaša po obravnavanju notranjega m mednarodnega položaja ter političnega in vojaškega vodstva vojne sveto dolžnost za vse Italijane, da branijo za vsako ceno i edinstvo, neodvisnost, svobodo domovine, ; sadove žrtev in naporov štirih generacij od Rissorgimenta do danes, življenje in bodočnost italijanskega naroda; izpričuje potrebo moralne ta gmotne zveze vseh Italijanov v tej resni in odločilni urj za usodo naroda.
Izjavlja, da je v ta namen potrebna takojšnja obnova vseh državnih funkcij, pripisujoč kroni> velikemu svetu, vladi, parlamentu, korporacijam naloge in odgovornost, določene po naših zakonih in ustavi. Poziva šefa vlade, naj prosi Nj. Vel. Kralja, do katerega se obrača zvesto in zaupno srce vsega naroda, da bi hotel za čast in blaginjo domovine prevzeti z dejanskim poveljništvom nad oboroženimi silami na kopnem, na morju jn v zraku po členu 5.
ustave Kraljevine tisto vrhovno pobudo odločitve, katero mu nai-e ustanove pripisujejo in ki so vedno bile v vsej naši narodni zgodovini slavna dedščina naše vzvišene Savojske dinastije.
Predsednik zbornice Grandi je zahteval glasovanje o dnevnem redu z imenskim pozivom. Drugi dnevni red je nato predloži tajnik Stranke Carlo Scorza, tretjega pa Roberto Farinacci.
Razprava je nato trajala neprekinjeno 10 ur do 3. ure zjutraj dne 25. julija.
Po razpravi je dobil dnevni red, ki ga je predložil Grandi, 19 glasov proti 7, en glasovalec pa se je vzdržal glasovanja.
Dnevni red Fariniccijev je dobil en glas, dnevni red Scorze je pa bil umaknjen po glasovanju z veliko večino za dnevni red, ki ga je predložil Grandi.
Za Grandijevo rcsolucijo so glasovali: Grandi, Federzoni, De Bono De Vecchi, Ciano. De Marsico. Acerbo, Pareschi. Cia-netti, Balella, Gottardi. Bignardi, De Štefani, Rossoni. Bottai, Marinelli, Alfieri, Albini in Bastianini, proti pa Scorza. Biggi-ni, Polverelli, Tringali-Casanova, Frattari, Buffarini in Galbiati. Glasovanja se je vzdržal Suardo.
Sprejemi pri papežu
Vatikan, 26. jul. s. V Vatikanu vlada največji mir. Davi je papež imel dolg razgovor z državnim tajnikom kardinalom Maglionejem. Nato je imel običajne avdi-jence in je sprejel kardinale La Pumo, Jo-rija, Pizzarda, monsgr. Borgoncinija, Duco, apostolskega nuncija v Italiji in monsgr. Borestinija, tajnika apostolske nuncijature v Nemčiji.
senatorja Alfreda Petrilla
Rim, 27. jul. s. V Rimu je umrl senator advokat Alfredo Petrillo. Senator Petriilo je bil rojen v Beneventu 24. XII. 1. 1873. Bil je znan kot publicist, strokovnjak na področju cerkvenega prava, pisec pravnih publikacij in je več let urejeval revijo »Rassegna di diritto eclesiasticoc. L. 1913 je bil izvoljen, v Mirabelli Eclanu za poslanca in potrjen v tej funkciji 1. 1921. Bil je državni podtajnik v poštnem ministrstvu v Factovj vladi.
odarstvo
Cenik za meso in drob
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 določil naslednje najvišje cene za nadrobno prodajo mesa in droba z veljavnostjo od 26. t. m.:
1.	Voli, teiice, biki in krave: meso (zadan ji del) 13 lir, sprednji del 11.50 lire kg.
2.	Goveji drob: jezik 12 lir, pljuča 4 lire, srce 7 lir, jetra 9 lir, vranica 7 lir, ledvice 8 lir, vampi 4 lire, glava in noge 4 lire, možgani 15 lir rep 3.5 lire za kilogram.
3.	Teleta: meso, zadnji del, 16 lir, sprednji del 14 lir kg.
4.	Telečji drob: jezik 14 lir, pljuča 5 lir, srce 10 lir, jetra 14 lir, vranica 7 lir, ledvice 9 lir, rajželjc 5 lir, glava in noge 5 lir, možgani 18 lir, priželjc 14 Ur kg.
5.	Svinjina, sveža: meso, zadnji del (stegno, hrbet), 22 lir, sprednji del (pleče, rebra, vrat) 19 lir, jetra, jezik drobovje 16 lir, pljuča, srce, ledvice, vranica 11 lir, glava in kračice 11 lir, klobase krvavice 8 lir. klobase jetrnice 10 lir kg.
6.	Suha svinjina in klobase: gnjat, sušena za narezek, 42.30 Ure, gnjat za kuho 35.10 lire salama surova 37.85 lire, salama kuhana 27.80 lire, vratovina 38.70 lire, mortadela S. B. alla Bologna 20.30 lire kg, kranjske klobase (150 g) 6.10 lire komad, hrenovke (62 g) 1.75 lire komad.
Opombe: Cene vsebujejo vse pristojbine in. davščine. Prepovedana je prodaja mesa brez kosti. Priklada od kosti ali drobovja ne sme tehtati več kakor 20 % kupljene teže. Ta cenik je obvezen za mestno občino ljubljansko. Pristojni civilni komisarji lahko določijo nižje cene sami, višje pa le po predhodni odobritvi Visokega komisarja. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih določbah. Eventualne prijave kršiteljev maksimanih cen se vlagajo pri Uradu za kontrolo cen (Wolfova ulica 12), pri Kr. kvesturi ali pri okrajnih civilnih kamisarijatih. Ta cenik mora biti občinstvu vidno izobešen.
Gospodarske vesti
— Maksimalne cene za uvožena jabolka. Visoki komisariat za Ljubljansko pokra • jino jp za uvožena poletna jabolka uradno določil naslednje najvišje cene: 1. v pro. da ji na debelo: I. vrsta, dišeča parmena 3.95 lire za kg, n. vrsta, Gravestein in Astrahan 3.70 lire, III. vrsta mešane sorte za kuhanje 2.55 lire za kg, vse fraiako skladišče trgovca na debelo; 2. v prodaji na drobno: I. vrsta 4.75 lire, II. vrsta 4.50 lire, m. vrsta 3.10 lire franko prodajalna. Gornje cene morajo biti v smislu čl. 4 naredbe z dne 9 maja 1941-XIX izobešene v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942-XX. št. 8.
e= Iz italijanskega filmskega gospodarstva. Nedavno je bila ustanovljena v Rimu z glavnico 24 milijonov lir družba za financiranje filmske industrije »Esperia«. Pri ustanovitvi so sodelovali Banca del La-voro, Konzorcij za izvoz filmov in poldr-žavni družbi Cinecita in ENIC. Namen nove družbe je, financirati filmska podjetja v inozemstvu] na katerem je zainteresirano italijansko filmsko gospodarstvo. V ta
besedi in dejstva, da se vojna nadaljuje. Menijo, da rešitev krize nikakor ne bo oslabila zagona in patriotične vneme italijanskega naroda, temveč ga bo povrnila v skrajni gorečnosti k njegovim najsvetlejšim tradicijam,
namen je družba prevzela razne udeležbe pri filmskih podjetjih v inozemstvu, in sicer v Berlinu (Difu), Parizu, Madridu, Budimpešti, Sofiji, Zagrebu, Atenah in v Carigradu. Zastopniki nove družbe so tudi v Madridu in Nizi prevzeli vodstvo produkcijskih podjetij. Predvidena je ustanovitev nadaljnjih filmskih podjetij v Bukarešti. —-Na podlagi zakona o podjetjih, ki pripadajo kipitalu 17 sovražnih držav, je korpo-racijsko ministrstvo odredilo likvidacijo družbe Metro-Goldwyn-Mayer, ki pripada ameriškemu filmskemu koncernu enakega imena,
= Najvišje cene za kavarniške obrate v LjubljanL Prejšnji teden smo objavili v številki z dne 20. t. m. naredbo Visokega komisarja o spremembi najvišjih cen za kavarniške obrate v Ljubljani. Navedene cene veljajo za postrežbo pri mizi. CI. 4. naredbe pa določa, da ostanejo v veljavi določbe naredbe z dne 1. oktobra 1942-XX. št. 186, kolikor niso spremenjene s to naredbo. Ostane torej nadalje v veljavi, da se sme k predpisanim cenam pobirati za postrežbo 15% pribitek. Ob času morebitnega koncerta pa se sme pobirati pribitek 0.70 lire za prvo naročilo.
= Gospodarske vesti i® Hrvatske. V maju je izšla zakonška odredba o Hrvatski državni banki, po kateri je bal spremenjen ustroj te novčanične banke, ki je dobila obliko delniške družbe. V smislu te zakonske odredbe je predsednik Hrvatske državne banke dr. Dragutin Toth odredil vpisovanje delnic Hrvatske državne banke, ki bo od 1. avgusta do vključno 14. avgusta. Delnice bodo imele nominalno vrednost 5000 kun. Ponuden je vpis vse glavnice 300 milijonov kun. Po zakonski odredbi o Hrvatski državni banki smejo delnice vpisati samo hrvatski državljani in domače pravne osebe, kar se mora dokazati pri vpisu samem. Vsak vpisnik mora pri vpisu delnic predložiti dokazila o državljanstvu. Ob vpisu je vplačati 50% zneska vpisanih delnic, ostalih 50% pa je treba plačati najkasneje 8 dni pred ustanovno skupščino delničarjev. Vpis delnic se smatra kot odobren, če vpisnika 15 dni po zaključku vpisnega roka ne odkloni predsednik banke. — Prejšnji teden je pričela v Zagrebu poslovati prva Batova popravljalnica za čevlje. Zagrebške podružnice tvrdke Bata v Zagrebu prejemajo zaenkrat v popravilo na dan po 500 parov čevljev, in sicer predvsem od delavcev v pridobitnih podjetjih, ki se kot taki izkažejo, nadalje od državnih, samoupravnih in zasebnih nameščencev, ki se morajo prav tako izkazati. Za nove usnjene podplate je treba predložiti nakaznico zajeanice za usnje, medtem ko za podplate iz gumija taka izkaznica ni potrebna, čim bodo urejene nadaljnje po-pravljalnice, bo tvrdka sprejemala v popra-
vilo še večje Število čevljev na dan. — Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu je za leto 1942 zabeležila čisti dobiček v višini 2.93 milijona kun. — S sedežem v Osijeku je bila ustanovljena na zadružni podlagi tvornica za modro galico, ki bo druga tvornica te vrste na Hrvatskem.
= Koncentracija v češko - moravskem bančništvu. Te dni je bila odobrena fuzija med dvema praškima bankama, m sicer med 2ivnostens>ko banko in Češko industrijsko banko. Fuzija bo izvršena na ta način, da, bo živnostenska banka prevzela češko industrijsko banko in lx> v tej zvezi zvišala, svojo glavnico od 331.25 na 3S6.25 miiijo-nov Kč. Delničarji Ccške industrijske banke bodo za 11 delnic te banke prejeli 4 delnice Zivnostenske banke. Sedaj poročajo iz Prage še o združitvi dveh javnopravnih denarnih zavodov. S posebno vladno naredbo je bila odrejena združitev Deželne banke za češko s Centralno banko hranilnic v Pragi. Novi zavod se bo naziva 1 »Deželna banka za češko — Centralna banka hranilnic za češko in Moravsko«. Delokrog novega zavoda se bo nanašal na deželo češko, kolikor pa bo banka poslovala kot centrala hranilnic, tudi na deželo Moravsko. Deželna banka. za Moravsko v Bmu bo nadalje samostojno pas i ovala, vendar bo novi združeni zavod pri Deželni banki za Moravsko vzdrževal podružnico za vzdrževanje poslov s hranilnicami.
= Madžarska bo dobavila pohištvo v Švico. Nedavno se je mudilo v Švici zastopstvo madžarske industrije pohištva m lesno-indusitrijskih podjetij zaradi razgovorov o povečanju madžarskega izvoza pohištva v Švico. Izgledi za izvoz kvalitetnega in luksuznega pohištva v Švico so prav ugodni. Manjše pa so možnosti za izvoz običajnega pohištva.
= Tudi v Španiji bo letošnja vinska letina prav dobra. Včeraj srno poročali o dobrih izgledih za letošnjo vinsko letino v Italiji, ki bo dala okrog 40 milijonov hI vina. medtem ko je znašal lani prdelek 32 do 33 milijonov hI. Tudi v Španiji pričakujejo obilni vinski pridelek in so zaradi tega na vinskem trgu v zadnjih tednih cene pričele popuščati. V trgovini na debelo je osnovna cena popustila na 6 pezet za hek-tolitrsko stopnjo.
Maksimalni esnlk
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljai-sko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; konde.nzrrano mleko v dozab po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblancl (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Nakaznice za enotno m*ko in marmelado
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakaznice za enotno in koruzno moko ter marmelado za mesec avgust na Novem trgu št 4/II po naslednjem abecednem redu: 28. julija A—F. 29. julija G—Ke, 30. julija od Ke do L, 31. julija M do O. 2. avgusta od P do S in 3. avgusta od S d© 2. Vsak trgovec naj se zglasi točno ob določenem terminu in ob jutranjih urah, ker se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo.
GLEDALIŠČE
OPERA
Sreda, 28. julija, ob 19.: Madame Butterfly.
Red Sreda. Četrtek, 29. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red četrtek.
Petek, 30. jul., ob 19.: Madame Butterflv. Red A.
Sobota, 31. julija, ob 19.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Gostovanje /Jate Gjungjenčeve. članice beograjske Opere. Opozarjamo na dva nastopa naše priljubljene gostje, ki bo pela dre vi za red Sreda in v petek za red A, naslovno partijo v Puecinijevi »Madame Butterfly«. Zasedba partij za. drevi: Butterflv - Gjungjenčeva, Suzuki - Karlov če va. Kate-šturmova, Pihkerton-Lipušček, Shar-pless-Popov, Goro-Rus, Yam r dori-Dolničar. bonec-Lupša. komisar _ Gregorin, uradnik-Škabar, mati - Škrjančeva. Dirigent: D. Žebre; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti: scenograf: A. Foriga.
Uprizoritev D' 'Albertove opere »Mrtve OČI« bo v četrtek za red četrtek. Zasedba pc-rtij bo običajna s HeybaOovo. Primožičem, Polajnarjevo in Anžlovariem v glavnih partijah, Dirigent: Samo Hubad: režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Simoniti.
Umrl nam je naš dragi in nepozabni mož, sin, brat in svak, gospod
AUGUST LOZAR
ELEKTROTEHNIČNI MOJSTER
v ponedeljek 26. t. m. ob 18. uri, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v sredo 28. t. m. ob uri popoldne z Zal — kapele sv. Antona — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. julija 1943.
Žalujoči: JTTLKA roj. MACAROL, žena; JOŽEFA, mama; geom. MATE, EDO, LADO, bratje; MILKA por. KOŠIC, ZORA, por. PAULIHA, sestri — In ostalo sorodstvo
► JUTRO« št. 16T
rSraflft, 38. Ttt^HSODCt
KULTURNI PREGLED Nekatere sove izvirne kajige
Med kopico izvirnih knjig, ki so se nabrale nu mizi slovstvenega kromsta. so nekatere izšle že pred meseci in je samo njegova zaposlenost krha ce niso bile še doslej v tej rubriki zadosti prikazane in označene. Naj jih v tem članku navedem samo s krajšimi kroni-karsk mi bc3edami.
Tako sine dobili pred meseci mladinsko po<-vest Jc /a V o v k a »Nač Buček« (Slovenčeva knjižnica ;t. 36). Vcvk, ki je sedaj katoliški kaplan v B.vg.adu, je izda! malo pred izbruhom vojne zb:rko mladinskih humoresk »Za-plankarji«. V rji je že nekoliko nakaza! okolje, v katerem s- giblje »>Buček», ki je sedaj Vcv-kovo najznačilnejše slovstveno delo. O tej povesti pravi sam v avtobiografiji, ki jo beremo v uvodu te knjige, da »jc in ni avtobicgrafija«. S humorjem, ki ga je v slovenskih mladinskih (in sploh pripovednih) knjigah tako malo — in še ta jc kajkrati nepristen in prisiljen — pripoveduje pisatelj o mladosti »vaškega poredne ža«. Najrazličnejše resne in šaljive dogodivščine mak ,a Bučka so spletene z dobrim slovstvena okusom v pester pripovedni trak in zagrabijo mladega in doraslega bralca s prepri-eevalnostjc pisateljeve lahke, živahne in vedre besede.
O pesniku Jožetu D u 1 a r j u. avtorju nove-llstične zbirke »ljudje o b Krki« (Slovenčeva knjižnica št. 50) bo treba spregovoriti kaj več, ko izide njegov, za bližnje mesece napovedani roman »Krka umira«. Zbirka novel m povesti, ki jo jc ilustriral Lojze Perko, Severm Sali pa opremil z uvodom, obsega 13 daljših in krajših proz. Vse »o spisare v dokaj preprosti obFki, 7. realističnega zornega kota in brez posebno globokih psiholoških prijemov ali kakor koli poudarjen h teženj po višji pripovedni umetnosti. V tem slogu — v slogu zmerno realističnega. malce m; ral'zujočega pripovednika — pa je DuVr zanimiv in obetajoč pisatelj, ki utegne v pričakovanem romanu pokazati v večjem razmahu >n z močnejšimi poudarki svoje slovstvene kval:tetc V Dularjevi prozi doživlja slovenski bralec Krko, njeno krajino in njene ljud:. vrača se na klasična tla slovenske povest. Sk< raj presenetljivi sta pri liriku Dularju malone žc suha stvarnost in lirična vzdržnost. k; označujeta vse njegove povesti v tej knjigi. V tem pogledu Dular samo nadaljuje tradicijo dolenjskih pripovednikov, čeprav s sodobnejše, vendar pa po učinku manj krepko pripovedne, tc'in:ko. Petkove ilustracije se dobro- prilegaj', zni-čaju povesti.
Edo D t r ž a j je izdal knjigo na 220 straneh »Podobe. fJo-.-e in ljudje-. Pisce sc je že 1.1937 pojavil s knjigo «Gruh«, vendar ga neuspeh, ki ga je ime! s tem poskusom združitve grafičnih in literarnih ambicij, ni toliko prepričal, da bi podvrgel s veje književno delovanje strožji a vtekritiki in skiršal pisati kar se da objektivno, zlasti še. kadar si zastavlja tako stvarno nalogo. kakor jo razodeva spodnji naslov te knjige. Zares, bralec pričakuje, da najde v knjigi kaj lepeg:- o gorah, o planinski priredi i. pod., pa odkriva tako j na prvih straneh piščevo malo okusno in neduhovito osebno obračunavanje z ljubljanskimi litcratskimi razmerami, a tudi nadaljnja vsebina ne prinaša nič dognanega in žare.- mikavnega. Kaže. da pisec nima ne notranje stvarjalne sile in ne pravilnega odnosa do obravnavane snovi, zato tudi ne moreustva-t;ti dela. ki hi prepričalo in zagrabilo. Druga plat knjige so Deržajeve ilustracije, ki kljub posameznim dobrim podobam učinkujejo enolično in ne morejo ogreti. Mimo tega so rc-produe rane na neprikupnem plakatnem papirju, kar samo še povečuje neugoden vtis. Menda je izšla ta knjiga tudi kot bibliofilska izdaja, kar je poglavje zase: danes smo z bibliofil-stvem žc tako daleč, da samo škoduje žlahtnemu kultu knjige, kdor gre pod bibliofilski standard. Z.ito Dtržajeva knjiga žal v nobenem pogledu ne prinaša tega. kar bi želeli in — v da-.em primeru — samo pozdravili kot obogatitev naše slovstvene in umetniške graf ke in posebej še kot prispevek k naši alpinistični literaturi.

ronika
BIsfeeas v slovenščini
Kmalu bomo imeli tudi v našem jeziku vse pomembnejše romane enega izmed re-prezentantov evropskega romana 19. stoletja Charlesa Dickensa. Nekaj let po izidu treh knjig Župančičevega prevoda največje Dickensove pripovedne mojstrovine »Davida Copperfieida« smo dobili v prevodu pisatelja Mirka Javornika in v izdaji »Naše knjige* i Ljudska knjigarna) dve zajetni knjigi romana »Dorritova najmlajša . Treba je takoj povedati, da ta roman kvalitativno ni v prvi liniji, kakor David Cooperfieldc<, »Oliver T\vist« in » P i c k v.ri e ko v ci«, vendar je še vedno delo, ki sodi med nosilne stebre Dickensove neminljive slevestvene slave in zasluži prevod celo v take jezike, ki — kakor naš — potrebujejo v svoji prevodni književnosti čim večjo ekonomičnost in zato čim strožjo selektivnost (v čemer pa že nekaj časa bolj aii manj odpustijivo grešimo).
»Donitova najmlajša« razodeva značilne odlike, pa tudi nekatere senčne strani Dickensove pripovedne umetnosti. Senčno stran omenjamo takoj: je to razvlečenest romana, njegova preobteženost s postranskimi zapletljaji in razpletljaji, prevelika natančnost in nadrobnost v opisih situacij in oseb. skratka: razvojni tempo celotne povesti. Morda je več krivde za to v nas kakor v Dickensu, zakaj sodoben človek je zgubil tisti notranji mir in potrpežljivo sprejemljivost, ki sta odlikovali bralca v času naših dedov in pradedov in ki sta združeni z mnogo srečnejšimi, že kar idiličnimi časi, nego je naša vihrava in burna doba s svojim filmskim tempom.
Odlike Dickensove pripovedne umetnosti v »Dcrritovi najmlajši« pa so iste kakor v vseh njegovih delih: Predvsem je Dickens pripovednik v najboljšem in naj-žlahtnejšem pomenu besede, čudovit fabu-list, skoraj neizčrpen v svoji iznajdljivosti glede zapletanja in razpletanja istorij, pri tem pa bister opazovalec življenja in človeške duše. sijajen portretist tipov in značajev ter nad vse ljubezniv, pežlahtnjujoč umetnik, ki pristno in globoko sočustvuje z nesrečnimi in izmučenimi ljudmi.
»Dorritova najmlajša« je nastala kmalu po »Davidu Copperfieldu«. »Ni to najbolj občudovano Dickensovo delo,« pravi o nji Andre Maurois, »vendar je zelo lepa knjiga.« V tesnem prostoru ni mogoče niti v obrisih navesti vsebine te tipične Dickensove povesti. Morda je njeno jedro, njen smisel, tako rekoč njena »filozofija« v poglavjih, kjer biča s svojo ljubeznivo in vedro, čeprav tudi po svoje estro satiro birokratizem. prosluli angleški birokrati-zem Dickensove dobe. Orisi uradništva in uradniškega življenja v tej knjigi so kar
*	Otvoritev doma za matere in otroke v Bolcgni. V Bolcgni so te dni otvorili dom za matere in otroke, ki nosi ime princese Marije Gabrijele Piemontske. Med predstavniki državnih in lokalnih oblasti je bil tudi bolojnski nadškof in kardinal, ki je podelil novi ustamovi svoj blagoslov.
*	Dar Spalata za prizadeto prebivalstvo Krna, V vladni palači v Spalatu je on dotni Prefekt sklical sestanek domačih sindikalnih in korporativnih organizacij, katerih zastopniki so na koncu sk enili dati na razpolago 100.000 lir za žrtve letalskega napada na Rim.
*	Marconijeva rojstna hiša poškodovana. Iz Bologne poročajo, da je bila pri zadnjem bombnem napadu na to mesto zadeta in poškodovama tudi rojstna hiša izumitelja Guglielma Marconija. Poleg drugih paiač je bilo zadeto tudi vladno poslopje, kjer je bokin ležal Prefekt dr. Letta, ki je bil zaradi letalskega napadia lahko ram jen. Navzlic temu je dajal napotke za reševailna dela, ki so bila v teku.
*	Posvetitev vicentinskega škofa v Benetkah. V beneški baziliki sv. Marka je bil v nedeljo posvečen za novega vicentinskega škofa msgr. Carlo Zinate. Svečanosti so se udeležili poleg cerkvenih odiičnikov beneški patriarh kardinal Piazza, njegov pomožni škof ter škof iz Senigalije. Obred je bil zaključen s svečano zahvalno pesmijo.
*	Bismarck v italijanskem filmu. Filmski podjetnik Asvero Gravelli je napravil načrt za snemanje filma o državniku Fran-cescu Crispi ju. Film se odigrava v 80 letih. ko je Crispi dosegel vrhunec svoje moči. Poleg Crispi ja nastopa v filmu tudi znani nemški državnik železni kanceliair Bismarck.
*	Počastitev prof. Pohlenza. Profesor dr. Maks Pohlenz iz Gottingena je bil imenovan za člana »Accademie degli Arcadi« v Rimu. Prof. Pohlenz je pisec mnogih del o grški kulturni zgodovini ter obravnava v svojih spisih filozofa Platona, grško tragedijo in grško znanost.
*	Tudi v Pa d o vi so čutili potresni sunek. Dne 24. julija ob 3.44 zjutraj so zabeležili potresomerni aparati v Padovi rahel potresni sunek, ki so ga občutili spdo-
- šno vsi prebivalci mesta in pokrajine Be-luno. Po sodbi izvedencev je bilo ognjišče potresa oddaljeno kakih 70 lun. Ob 5.26 zjutraj se je potresni sunek ponovil.
*	Lokomotiva se je iztirila. V Benetkah se je te dni iztirila lokomotiva pospešenega vlaka, ki je prihajal iz Padove. Lokomotiva je v redu zavozila na kolodvor, zaradi napake v zavori pa je krenila s tira. ter se zarila v neki zid, porušila njegove temelje in poškodovala tudi streho nad seboj. Med poitniki je nastala zmeda, ki pa se je kmalu polegla, ko so ljudje videli, da ni človeških žrtev,
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. V ponedeljek je preminil elektrotehnični mojster g. Avgust Lozar. Zapušča ženo in drugo sorodstvo. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob pol 16 iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Por°ka. v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru sta se poročila v soboto 24. julija dr. Rastko Močnik, sin pokojnega rudarskega glavarja inž. Josipa Močnika in gdč. Mojca Mejakova, hči inšpektorja drž. žel. Rudolfa Mejaka. Priči sta bila za ženina dr. Rudolf Krivic, odvetnik in za nevesto njen stric rentgenolog dr. Ciril Cirman. Med poročnim obredom je pela operna pevka gospa Vi dali jeva pod vodstvom opernega dirigenta Zebreta, ki je igral na orglah, član opernega orkestra Jermol pa je igral violino. Obilo sreče!
u— Kopalna sezona je v polnem razmahu. Vreme včasih sicer nekoliko ponaga-ja, toda potem se spet hitro zvedri jn sonce znova prlgreva. Temu primerno je ob naših vodah od jutra do večera polno kopalcev. Kljub ternu, da imamo zadnje dni po večini sončno vreme, je zračni tlak razmeroma nizek. Pretekli teden se je z izjemo v ponedeljek in sredo, ko je padel pod 670 mm, držal na višini od 760 do 763 mm. Tudi v tem tednu n; bilo spremembe. Včeraj zjutraj pa je barometer zabeležil že nekaj nad 763 mm zračnega tlaka. Ozračje je še vedno toplo. V ponedeljek čez dan je bila zabeležena najvšja temperatura 27.2 stopinje Celzija, v torek zjutraj pa je znašala najnižja temperatura 14.4 stopinje Celzija.
u— Ne jejte nezrelega sadja! Na trg
prihaja dosti sadja, ki že na zunaj kaže, da ni dosti zrelo, vsaj ne toliko, da bi bilo užitno surovo. Toda gospodinje planejo tudi po takem sadju ter ga dado otrokom. kar ima za posledico, da se pojavjo lažji ali težji primeri črevesnih katarjev. >
Po dosedaj veljavnih odredbah prodaja nezrelega sadja sicer ni prepovedana, pač pa mora trgovec imeti vedno označeno, da je to sadje samo za vkuhavanje. Prodajalec ali prodajalka, Id bi prodajala nezrelo sadje in ne bi imela take vidne označbe, bo seveda kaznovana. Skrb staršev pa je, da takega sadja ne kupujejo ter ga ne pojedo surovega, posebno ga pa ne smejo dati otrokom, če jim hočejo obvarovati zdravje. V sedanjih časih oslabljena odpornost odraslih, zlasti pa tudi otrok je vzrok, da ima surovo nezrelo sadje lahko prav težke posledice za zdravje. Zato pa moramo počakati in potrpeti na dosti zrelo sadje, premalo zrelo sadje pa porabimo za vkuhavanje. Če sadje kuhamo, ga lahko porabimo takoj, še več nam bo pa zaleglo pozimi.
u— islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrosti eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik. Knjigo je opremil ing. arh. Oton Gaspari in je delo pravkar izšlo v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani.
u— Za dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol otvorimo dne 5. avgusta specialni počitniški pouk iz vseh predmetov in jezikov. Namen našega počitniškega dela: Temeljita priprava za dijake-inje, ki imajo ponavljalne izpite in posebej za dijake-inje. ki želijo dobro p°-noviti učno tvarino in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki oo šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9.—12. in 16. do 18. ure. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole, Kongresni trg 2, II. nadstr.
u— L ženska realna gimnazija v Ljubljani bo zaključila šoilsko leto s skupno službo božjo, ki se bo vršila v cerkvi sv. Jožefa v soboto dne 31. julija ob 9. uri. Učenke vseh razredov naj se zaradi ureditve zbero pet minut poprej v cerkvi. Po službi božji bo razdelitev spričeval na dvorišču Lichenturnovega zavoda. — Ravnateljstvo.	...	.. u— Velike povečane fotografije po vsaki
sliki izdeluje lično in solidno foto B E M, Ljubljana, Wolfova S.
u— Popravni izpit boste najbolje opravili, če se vpišite takoj prve dni avgusta v učne tečaje v Lichtenturnovem zavodu. Poučevali bodo vse predmete samo gimnazijski profesorji. Vabljeni so tudi dijaki (inje), ki nimajo popravnega izpitov a žele kakšen predmet temeljito prede'ati. Učnina nizka. Vpisovanje od 2. do 5. avgusta dnevno od 9. do 11. ure. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod, Ambrožev trg.
u— Mestni tržni urad v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10 zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek 2. in 3. avgusta ne bo posloval za stranke.
u— Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev. Iz Velikih Lašč so pripeljli z zlomljeno levo nogo 59 letnega' posestnika Janeza Jakliča, ki mu je v gozdu padel na nogo hlod. Po glavi se je potolkel 4 letni sinček delavca Tomaž Jenko iz Ljubljane. Desno oko si je poškodoval pri delu 60 letni delavec Anton Debevec iz Borovnice. 9 letnemu sinu pleskarskega mojstra Janezu Vrhuncu iz Ljubljane je na pokopališču padel nagrobni kamen na levo nogo in mu jo zlomil. Po obrazu in po rokah se je opekla 16 letna hčerka posestnika Antonija širc-Ijeva iz Gornje vasi; stala je preblizu ognjišča in se ji je vnela obleka. Z vrelo juho se je opekel po vsem životu 1 letni sinček policijskega stražnika Peter Mebe iz Ljubljane. Z ostrešja je padel in dobil notranje peškedbe 50 letni tesar Jakob Ho-nigman iz Dolenje vasi.
Z Gorenjskega
O terorističnih letalshi napadih Anglo-amerikancev je na zborovanju v Beljaku govoril namestnik pokrajinskega vodje Thl_ mel. Govornik se je pred nedavnim vrnil z ogleda hudo prizadetih krajev v zapad ni Nemčiji po amgloamerLškem letalskem terorizmu. S svojim pripovedovanjem je poslušalce takoj priklenil nase. Nato je okrožni vodja Herzog dejal, da se za sovražniki Nemčije še vedno skrivajo židje.
Nove umetnine na Gorenjskem. Iz nemških listov povzemamo, da bo poslopje deželnega urada v Kranju okrašeno s fresko profesorja Lobisserja. Tudi okrožno poslopje v Radovljici bo dobilo svojo umetnino. Aka-demslti slikar Oto Besteredmer bo narisal stensko sliko, ki bo predstavljala moža in ženo v varstvu mogočnega orla. Pod sliko
»klasični«. Toda značilnost Dickensove knjige je v tem, da je poleg te teme razpletel celo vrsto drugih, med njimi seveda ljubezenskih, in jih dovršil s tistim čudovitim kombinatoričnkn darom, ki ni zapustil Dickensa niti v času, ko se je po »Davidu Copperfieldu« čutil že izmučenega in je sanjaril o počitku, o obnovi pe-šr^očih sil. Bilo mu je takrat pet in štirideset let. V romanu je tudi marsikaj avtobiografskega; predvsem je v prizoru, ko Artur Clennam sreča čez dvajset let Floro, ki jo je ljubil kot dekle, in vidi mučno spremembo očarljivega dekleta v debelu-šasto in klepetavo matrono, Dickensov osebni doživljaj z Marijo Beadnellovo. Sicer pa tudi ta roman, prav kakor ostala Dickensova dela, razodeva pisateljevo čudovito vživetje v človeško, posebej še žensko dušo in tisto toplo simpatijo, ki jo čuti pisatelj do vseh pozitivnih oseb svoje isto-rije, do vseh, ki jih obseva z gorkimi žarki iznajdljivega in sočutnega duha.
Mirko Javornik je s svojim prevodom tega zajetnega in jezikovno zahtevnega dela opravil z nedvomnim uspehom nalogo, ki je v količinskem kakor tudi v kakovostnem pogledu zahtevala velik prevajalski napor in zlasti po Župančičevem prenosu Dickensovega stila v naš jezik posebno tankočutno pozornost.
ZAPISKI
Beethovnova neznana dela. Nemški znanstvenik dr. Max Unger, ki se je specializiral za proučevanje Beethovna, ugotavlja v nekem članku, da obstoji okrog
sto Beethovnovih skladb, ki so doslej še neznane. Samo v neki zasebni rokopisni zbirki v Švici, katere katalog je dobil Unger na razpolago, je odkril kakih deset, dvanajst mojstrovih manjših kompozicij. Kakih petdeset še neobjavljenih skladb pa navaja znani violinist Willy Hees v petem zvezku »švicarskega letopisa za glasbene študije«. Hess je objavil med drugim sklad, bo »Cantata italiana«, ki jo je spisal Beethoven leta 1814 (v času, ko je pripravljal drugo verzijo Fidelia in Klavirsko sonato op. 90). Profesor Schunemann pa je v bogati zbirki rokopisov Pruske državne knjižnice odkril večjo zbirko še neznanih Beethovnovih skladb, med njimi razne Danse, komponirane v različnih razdobjih Beethovnove tvornosti.
študija o Musorgskem. Italijanska raziskovalka Gianandrea Gevazzeni je izdala pri Sansoniju prvo študijo o skladatelj, skem delu ruskega komponista Musorgske-ga »Mussorgski e la musica russa del. 1800«. študija je zgrajena neposredno z uporabo razpoložljivih ruskih virov in na podlagi arhivalnega proučevanja še neobjavljenega gradiva o skladatelju »Snegu-ročke«.
Razstava hrvatske umetnosti v Bratislavi, prirejena v duhu načrtnega kulturnega sodelovanja med Hrvati in Slovaki, je bila uspešno zaključena. Razstavljena so bila dela Meštroviča, Avgustinčiča in Kareliča izmed kiparjev, slikarstvo in grafiko pa so zastopali Babič, Berič, Mi.4 o, Kljadovič, Kraljevič, Kirin, Bagič in drugi.
bodo Goethejeve besede »Ml amo ljudstvo,
ki hoče iz teme na svetlo«. Smrtna nesreča v planinah. 451etni tipo-
graf Heinz Jager iz Berlina je prišel s svojim 151etnim sinom na Koroško na počitnice. Pred kratkim sta se p>ovzpela na planinsko turo na Lačur. Pri sestopu je očetu spodrsnilo in je padel 40 metrov globoko čez skale. Hudo ranjenega so prenesli v planinsko kočo, kjer pa je po treh urah umrl.
Spodnje štajersko
Zborovanje Ileiinatbunda v Mariboru.
Preteklo nedeljo so se v Mariboru zbrali k zasedanju krajevni skupinski vodje, okrožni vodje in drugi funkcionarji štajerske Domovinske zveze. Nagovoril jih je zvezoi vodja Franc Steindl. Dotaknil se Je vseh aktualnih vprašanj. Po splošnem pregledu vojaškega in političnega položaja je izčrpno poročal o politična, situaciji na Spodnjem štajerskem. Funkcionarji Heimatbunda, je med drugim dejal zvezni vodja, morajo biti nosilci vere in zvestobe do Hitlerja. Na zaključku se je spomnil obletnice narodno-socialističnega preobrata leta 1934., ki se je sicer ponesrečil, toda žrtve so pripomogle do zmage leta 1938.
Novi grobovi, v Mariboru je po hudi bolezni umrla v 70 letu starosti Antonija Forstneričeva. V Slovenjem Gradcu je po kratki bolezni preminila Marija Sieglova. Nadalje sta v Mariboru umrla 75 letni so-darski mojster Alojz Grmjak in 66 letni poljski delavec Franc Kancler iz Zgornje Polskave.
Odlikovan Sp°dnje»tajerec. »Marburger
Zeitung« poroča, da je bil vojni prostovoljec Emil Zemljič iz Konjic za svojo hrabrost na vzhodni fronti odlikovan z železnim križem druge stopnje.
Protiletalska zagčfea v Rad vanju. Člani protiletalske eašč'te krajevne skupine v Radvanju so se pred dnevi zbrali na prvem sestanku. O določilih zakona o protiletalski zaščiti je govoril tovariš Erbesch.
Sestanek gozdarjev v Lučah. Gozdarski mojster iz Ljubnega je sklical gozdarje, gozdarske paznike in drvarje na obratni sestanek v Lučah. Prišlj so tudi krajevni skup nski vodja, župan in vodja orožnikov. Godba je skrbela za zabavo. Mariborski dnevnik poroča, da so se udeleženci sestanka, čeprav je spočetka delalo težkoče neznanje jezika, kmalu sporazumevali.
Odhod dunajskih otrok s Spodnjega štajerskega. V soboto popoldne so se v dvorani Heimatbunda v Mariboru zbrali mladeniči in dekleta jz dunajskega okrožja, ki so prebili 14 dni na Spodnjem štajerskem. V imenu zveznega vodje jih je pozdravil Siegfried Tremi in izrazil upanje, da se bodo prihodnje leto spet vrnili na Spodnje Štajersko. Iz 400 mladih grl je nato za-donela pesem »Samo svobodj velja naše življenjem.
V Dravi je utonil. Pred očmi svojega očota je utonil llletni učenec Avgust Wa_ ganigg. Kopal se je v stranskem rokavu Drave pri železniškem mostu v Ptuju, kjer ga je zgrabil vrtinec in ga potegnil na dno.
Iz Hrvatske
Imenovanje Doglavnikov in Poglavnih pobočnikov. Kakor znano, tvorijo glavni ustaški stan doglavniški svet in pobočniški zbor. Doglavnikov je po ustavi največ 12, Poglavnih pobočnikov pa 7. Hrvatski listi od preteklega četrtka objavljajo imenovanja za Doglavnike in Poglavne pobočnike. Zunanji minister dr. Mile Budak. zasebnik Adem Aga Mešič iz Tešinja, kmet Miško Račan iz Velikih Zdencev in ustaški polkovnik dr. Mato Frkovič so bili imenovani za Doglavnike. za Poglavne pobočnike pa sta bila imenovana ustaški polkovnik Mi .io Bzik in ustašinja Mira Vrličak-Dugački.
Italijanski poslanik pri zagrebškem žu-
Panu. Pretekli teden je zagrebškega župana Ivana Wernerja obiskal italijanski poslanik v Zagrebu Luigi Petrucci, kjer se ie zadržal v polurnem prisrčnem razgovoru.
vstopna avdijenca hrvatskega poslanika v Budimpešti. Novoimenovani hrvatski poslanik dr. Vladimir Košak je državnemu upravitelju Horthyju izročil svoje poverilne listine.
Bolgarska Odlikovanja za hrvatske častnike. Bolgarski kralj Boris je odlikoval naslednje hrvatske častnike: podpolkovnika Dragotina čada, podpolkovnika šteifička, majorja Antona Novaka, stotnika Zvoni-mira Sušiča in nadporočnika Franja šantla. Odlikovanja je Izročil hrvatskim častnikom bolgarski poslanik v Zagrebu.
Italijanski tiskovni ataše v Zagrebu. S Kraljevim dekretom je bilo pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu ustanovljeno mesto tiskovnega atašeja.
Novi funkcionarji zveze upokojencev. Za predsednika hrvatske zveze upokojencev je bil imenovan prof. Husein Dubrav-čič. za načelnika podzveze državnih upokojencev Rafael Rosandič, svetnik stola sedmorice, za načelnika pri podzvezi zasebnih upokojencev pa je bil imenovan Emil Bandl. Zupni poverjeniki so Vatro-slav Wittner, Osman Sokolovič. Ljudevit Vice in Omer Siladžič.
Batove popravljalnice čevljev odprte. Pretekli petek so Batove poslovalnice v Zagrebu začete prevzemati v popravilo čevlje. Vsaka bo zaenkrat sprejela po 100 parov čevljev na dan. Za templanje z usnjem morajo lastniki prinesti nakazilo, gumaste podplate pa dobi lahko vsakdo brez nakazila.
| Srečko Magolič |
V ponedeljek popoldne ob treh je umri ravnatelj v pokoju in slikar g. Srečko Magolič. Z njim je odšla iz naših vrst markantna postava.
Ljubljana
SREDA, 28. JULIJA 194S/XXI.
7.30: Slovenska glasba. 8.00: Ne poved — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sli v slovenščini. 13.12: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10; Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.40: Koncert haritonista Borisa Popova. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. 17.15: Re-produc. glasba na ploščah. 17.40: Koncert Klasičnega tria. 19.00: »Govorimo Italijansko « — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45; Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.50: Klasični orkester vodi dirigent Msnno. 21.10: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.40: Zanimivosti v slovenščini. 21.50: Iz znanih
Srečko Magolič se je rodjl 6. aprila 1860. v Ljubljani s 13. letom je vstopil kot vajenec v tiskarno R- Milica v Ljubljani. Kot stavec je delal pri Bambergu in v Narodni tiskarni, kjer je leta 1884. postal tehnični vodja. Potem je bil upravitelj Hribarjeve tiskarne v Celju, kjer je odprl tudi fotografski atelje. Nekaj časa je bil potem na Češkem, nakar se je vrnil v Ljubljano, kjer je vodil Hribarjevo in potem Zadružno tiskarno. Kot tiskarski strokovnjak je bil glasnik svobodne smeri v tiskarstvu, ki se je otresala tesnosrčnih pravil o izbiri črk in skupin ter pospeševala razdelitev in izpopolnjevanje prostora po lastnem preudarku in okusu.
Magolič je bil tudi pisatelj - humorist. Urejeval je humoristične liste »Škrata«, »Rogača« in »Ježa«. Pod raznimi psevdonimi je priobčil mnogo humoresk, satir in kupletov pa tudi kot 2ane z Iblane, Bol-tatu Pepe, Frtaučku Gustl in Kurenčkuva Neška je na humorističen način obravnaval v ljubljanskem dialektu sodobne dogodke
Pokojni Srečko Magolič je bil najplo-dovitejši in najuspešnejši slovenski slikar samouk. Izobraževal se je iz knjig in s potovanji, posebno po Nemčiji. Spočetka je slikal tudi akvarele, pozneje pa samo z oljem. Prav tako je pozneje opustil slikanje portretov in se posvetil samo kraji-narstvu. Svoje motive je iskal v Ljubljani in njeni okolici, zlasti v Mestnem logu. v Tivoliju in na Rožniku pa tudi v Kranjski gori in na Dolenjskem. Razstavljal je v Ljubljani, Beogradu in Sofiji. Kolektivno razstavo je s svojim sinom Srečkom priredil v Ljubljani leta 1926. in 1930. — Več njegovih slik je v zbirki Narodnega
muzeja.	.
K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v sredo ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj mu bo ohranjen trajen lep spomin; Njegovim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. _
V spomin dr. Alojziju Kanta
Pokopali smo ga preteklo soboto na vi-škem pokopališču. Veliko število ljudi, ki ga je spremilo na zadnji poti, je pričalo o njegovi "popularnosti med vsemi sloji.
Pokojni dr. Rant je bil mož velike izobrazbe in intergence, ki je presegala okV-r njegovega delovanja. Prepotoval je bil v prejšnjih letih ves svet, kar mu je razširilo pogled in vzelo vsako ozkosrčnest.
Po prvi svetovni vojni je prišel kot fl-nanči ekspert k takratni finančni delegaciji v Ljubljani, kjer se je zaradi svojega obširnega strokovnega znanja takoj uveljavil. Pozneje je prevzel tajništvo Zveze bančnih zavedov Leta 1929. pa, ko je novo izvoljeni občinski svet sklenil začeti z obnovo in prenovo našega mesta, ie sprejel mesto finančnega referenta, ki se je na novo ustvarilo na mestnem magistratu.
Kot mestni finančni referent je dr. Rant preosnoval mestno finančno službo, sestavljal mestne proračune, nadziral v denarnem pogledu poslovanje podrejenih uradov in mestnih podjetij ter vzdrževal potrebno zvezo s finančnim ministrstvom. V svojem delu je bil do skrajnosti vesten in natančen. Modem-z'ral je vse denarno poslovanje cbčlne. Osnutki mestnih proračunov ki jih je predlagal županu in mestnemu svetu, so bili izdelani v najpodrobnejše detajle, tako da je mogel vsakdo, če se je le nekoliko potrudil, ugotoviti porabo vsakega dinarja. Tudi njegovi letni, končni obračuni so bili do skrajnosti natančni, tako da so nudili vsakemu vsak čas popolno sliko mestnega gospodarstva. V sedmih alt osmih letih njegovega poslovanja na mestnem magistratu je šlo na stotine in stotine milijonov skozi njegove roke in vendar je b"lo vedno vse v najlepšem redu.
Zato je bil opravičeno ogorčen, ko se je po njegovem odhodu začelo ravno v finančnem pogledu napadati občinsko upravo, kateri je bil služil. Ko je v;del. da se v fije-no brambo ni dvignil n-hče od enih, ki so sodelovali ln bili priče tega dela, je to storil sam. Nastopil je s tako temeljitostjo, vztrajnostjo in skoro bi rekli zagrizenostjo, da je zmagal na celi črti. Dokazal je, da je b'la občinska uprava., kateri je bil služil, dobra, poštena in uspešna. Njegov uspeh mu je olepšal zadnja leta njegovega življenja.
časten spomin dr. Rantu!
Dr. D. P.
oper »PONCHIELLI« Gioconda. 22.20: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 22.45: Poročilo v italijanščini.
Iz Srbije
Dveletnica reorganizirane beograjske univerze. Ob priliki druge obletnice reorganiziran ja beograjskega vseučilišča je Imel rektor dr, Nikola Popovi č ob navzočnosti vseh rednih in izrednih profesorjev govor, v katerem se je spominjal razvojnih stopenj univerze. Zahvalil se je nemškim <>b-laotvom za razumevanje in podporo, ki so jo nudili beograjski	—
kulturnih odnoš^jev med Nemci in Srbi.
t
ŠPORT
O redu in organizacij! na spl^h
Kaj bi morali upoštevati prireditelji športnih prireditev, da bi imeli uspehe v vnanji organizaciji?
Zadnje čase je večkrat padla beseda o redu tn organ.zaciji na športnih terena in prav pred kratkim smo spet nekje morali zapisati, da na eni športnih prireditev o smotrni organizacij ni moglo biti govora. Ni naš namen, da bi zdaj obešali to šibko stran naših sedanjih športnih delavcev aa veliki zvon, toda kar sama od sebe se nam vsiljuje misel, da bi ob tej najbolj prikladni priložnosti — saj je te dni v f">rtnem življenju pri nas nastal kratek odmor — posvetili nekaj prostora temu splošnemu pojmu, o katerem mend? nekateri menijo, da je kakor nalašč ustvarjen za to, da mi pri listih sežemo po njem. kadar se nam zdi, da bi bila poročila o prireditvah na zelenem ali .belem ali ne vem na kakšnem polju suhoparna, če bi ne imela še skoraj obveznega pripisa o organizaciji prireditve.
To seveda ni tako, temveč je res prav obratno, da je organizacijska stran vsake prireditve najmanj tako važna kakor vse ostalo, kar spada k bistvu vsakega javnega nastopa v športu To 60 pokazale neštete velike in največje prireditve v športu, med njimi tudi vsakokratne olimpijske igre, za katere je bil pripravljen ogre men organizacijski aparat s sto in sto sodelavci, ki so v posameznih odborih snovali in pripravljali vse podrobnosti že mesece in mesece ali tudi leta prH samim pričetkom. Že pri delu teh odborov se je videlo, na kaj vse je bilo treba misliti v zbiru raznih priprav, še bolj pa se je pokazalo pozneje, ko so se začeli dogodki na terenih in okrog njih. kakšne raznovrstne naloge in težave je moral vsak odbor premostiti, če ni hotel, da bi se v navalu dogodkov in množic zrušil pod bremenom napak pomanjkljive organizacije.
Toda kaj bi skromne domače stvari primerjali z velikimi no svetu! Ostanimo kar lepo doma in poglejmo nekoliko okrog sebe! Res je, da so naše prireditve nekoč bile m so še zmerom omejene na povprečno okolje udeležencev in občinstva, toda tudi v teh »vaških« razmerah smo znali svoje dni že pokazati javnosti, da smo že prebrodili mnoge začetniške nerodnosti in se lahko tu pa tam postavili z organizacijami, ki so presenetile še tako razvajene strokovnjake in poznavalce. V tem pogledu smo imeli najboljše vzore v prejšnjih smučarskih klubih, ki so najmanj tako vztrajno in temeljito kakor tehnično stran svoje športne panoge proučevali in gojili tudi red in disciplino v svojih vrstah in znali svoje prireditve organizirati tako. da jih je bilo res veselje zasledovati.
Med množico uspelih prireditev na belih poljanah, ki imajo za prireditelje še to slabo stran, da se ne dajo vkleniti v tesno ograjeni prostor in pred zaključeno družbo, so nam ostale v najlepšem spominu prireditve agilnega smučarskega kluba Ljubljane, ki je v osebi svojega predsednika G n i d o v c a imel moža dolgoletnih izkustev in neutrudljivega zagovornika vsake navidezno še tako brezpomembne podrobnosti, ki je spadala v okvir dobre in strumne organizacije. Ko je omenjeni klub slavil lOletnico svojega obstoja, je predsednik Antr Gnidovec napisal o organizaciji smučarskih športnih prireditev nekaj tehtnih misli, ki se da i t'rta tis mutandis s pridom uporabiti tudi za '"oortno prireditev na splošno. Ker seno te dn, nekajkrat zadeli ob nerodnosti organizacijskega značaja in bi radi enkrat povedali nekaj več o tem, kakšna organizacija na sploh ie dobra in kakšna ni smotrna, nam pri tem ni treba segat4 preveč daleč, saj cam je prijav Ante onikrat pr- že dovolj tega, da b M- bili zadov ~ z vsako prireditvijo. če b: e za silo t®*-" jzaSa njegovim smernicam. Takole je med drugim dejal ta preizkušeni športni funkcionar:
»Organizacija je bistveni del vsega napredka in uspeha tudi v Športu. V organizaciji športnih prireditev vidi tudi široka javnost, kaj je šport, tamkaj se polagajo računi o organizacijskih sposobnostih posameznika in vsega društva. Dobra vnanja organizacija vpliva bolj ali manj tudi na razvoj m na tehnične uspehe vsake športne panoge. Brezhibna organizacija s4uži kot propaganda za gledalca, lajša pa tudi tekmovalcem njihovo tehnično delo, ker samo tedaj lahko zaupajo prirediteljem ter se zaradi tega lahko do zadnjega osredotočijo na svoj športni uspeh Uspela športna prireditev pa je slednjič tudi največje zadoščenje prireditelju. To je najlepša nagrada, ki čaka požrtvovalnega športnega delavca po vsaki dobro organizirani prireditvi.
Še mnogo več koristi kakor dobra prireditev pa prinaša škode slabo organizirana prireditev. Taka prireditev odbija gledalce, ki so za razvoj vsake športne panoge važen činitelj in ga ne gre podcenjevati. Še bolj so pri malomarno organizirani prireditvi prizadeti tekmovalci, ki so v takem okolju na milost in nemilost izročeni prireditelju. Tekmovalci postanejo prav zaradi tega nerazpcloženi in vznemirjeni, izgubijo zaupanje v prireditelje in v realnost izidov, kar ima za posledico nesporazume in celo
prepire. To razpoloženje preide polagoma tudi na prireditelje same in potem ni več daleč, ko se sprejo še ti med seboj, nakar je skoraj neizogibno, da izgubijo glavo še zadnji trezni med njimi in se ponesreči do zadnjega vse, kar bi sicer morda uspelo kljub slabi organizaciji v c^oti. Taka prireditev je za šport zelo kvarna«
Pri izbiri funkcionarjev je treba potrpljenja in temeljite preizkušnje. Upoštevati je treba tehnično znanje in c_nisel za organizacijo posameznika, in kar je glavno — točnost in disciplino. Kdor pri zadnji prireditvi ni bil na mestu, se mora pri naslednji zamenjati z drugim in zanesljivejšim. Po tej poti si prireditelj polagoma nabere kader funkcionarjev, na katere lahko računa s popolno gotovostjo in v najtežjih okoliščinah.
Nekatera društva imenujejo svoje funkcionarje za leto dni v naprej. Ta način ni dober in za dobro organizacijo prej kvaren kakor koristen. Kajti če so posamezniki netočni in nezanesljivi, je treba tAoj poset. vmes in jih odstraniti, namesto njih pa pritegniti nove. Zaradi nekaj nerodnih ljudi ne sme trpeti celota.
Naše športne organizacije včasi kar s sklepi za zeleno mizo odrejajo dolge vrste funkcionarjev, ne da bi jih vprašali, ali so za nameravano prireditev na razpolago ali ne. Na dan
r'reditve se jih res priglasi nekaj, ostalih pa.
so bodisi opravičeno ali neopravičeno pokazali hrbet, nihče ne kliče na odgovor. Disciplina v takem ozračju polagoma popusti docela in drugič se ne oglasijo spet drugi, ki so zadnjič še sodelovali.
Važna za uspeh je tudi reklama, in sicer stvarna in strogo športna. Gledalci morajo biti o vsaki prireditvi poučeni v naprej, kajti z vse drugačnim zanimanjem prihajajo na prostor, če vedo, kaj in koga so prišli gledat, kakor pa, če jih vabimo na športni prostor čisto nepoučene. Prav tako važno kakor reklama je tudi poročilo o tekmi, ki pa naj bo tudi čim stvar-nejše in brez pretirane hvale o tekmovalcih in organizaciji. Posebno hvalisanje oganizatorjev brez priznanja žrtev in truda tekmovalcev je neumestno in za stvar škodljivo.
Če kdo misli, da so to same malenkosti in za uspeh celotne organizacije manj bistvene, se -?elo moti, kajti praksa je pokazala drugače.
Vse tehnične priprave morajo biti že dan pred prireditvijo v popolnem redu, kar velja v ostalem za celotno organizacijo. Vsi funkcionarji morajo do podrobnosti vedeti za svoje posle, vodja pa mora imeti še nekatere v rezervi za izpopolnitev vrzeli, ki bi utegnile nastati zaradi nepredvidenih zaprek med njimi.
Tekmovanje se mora pričeti do sekunde točno ob napovedani uri, ne glede na to, ali so tekmovalci zbrani ali ne in ne glede na to, ali je občinstvo že na mestu ali ne. Taka točnost je za vsak športni prostor velikega vzgojnega pomena. Spored naj se razvija, kakor je bilo določeno v naprej, brez menjavanja n premeščanja posameznih točk. Prireditelji naj skrbijo za to. da teče prireditev hitro in živahno, ker je sicer mučna za tekmovalce in tudi za gledalce
Izide tekem je treba ugotavljati hitro in jih sproti objavljati; po možnosti naj dobiva občinstvo še druge podatke o tekmovalcih in izidih, ker bo tako še bolj privezano na dogodke in se bo zmerom rajši in števiineje zbiralo na športnih manifestacijah. Po končanem tekmovanju je priporočljivo zbrati tekmovalce še enkrat in jim v primerni obliki razglasiti dosežene izide in razdeliti morebitne nagrade in priznanja. Okolje takega sestanka naj bo športno — brez povzdigovanja zmagovalcev v nebo in brez pomilovanja premaganih.
Organiziranje športnih tekmovanj ni lahko, toda kdor misli na vse, premaga vse in mora uspeti, če ne prvič, pa drugič — ali prihodnjič.«
To sc/ glavne misli o dobri športni organizaciji« v želji, da bi morda tod ali tam padle na rodovitna tla. In seveda brez posebnega ozira na kakršne koli konkretne primere iz najnovejše domače športne kronik©!
Začasno tikinjenje
športnih prireditev
Zaupnik CONIa v Ljubljani nam je poslal s prošnjo za objavo:
Po nalogu glavnega tajništva CONIa so do nadaljnje odredbe ukinjene vse športne prireditve.
*
s— Službeno iz lahkoatletske zveze. Iz Urada CONIa so bili obveščeni, da bodo lahkoatletski treningi pod vodstvom nacionalnega trenerja tudi ta teden v sredo in četrtek popoldne na stadionu Hermesa v Šiški.
Ko so prodajali meso na oko
Kako so tehtali blago včasih — Mera platna, soli, žita in vina
Nedavno smo poročali o mestni tehtnici in skladišču v starih časih, zdaj pa naj še povemo, da je bilo tedaj v Ljubljani tudi predpisano merjenje blaga, namenjenega za predajo v mestu. Blago so merili posebni merilci. Tako je bil kupec obvarovan, da ga prodajalec ni mogel tako lahko opehariti pr meri, a glavno je bilo, da je imelo mesto tudi pri merjenju blaga dohodke
Neenotne stare mere
Ob neki priliki smo že poročali, kako zelo neenotne so bile stare mere. Kakor jt, bilo v rabi več vrst denarja, * več kovnic m izdaj različnih gosposk, take so uporabljali tudi za mero blaga razne mere. že zaradi tega je bila nevarnost, da je prodajalec lahko opeharil kupca. Seveda pa tudi kupe niso bili vselej vzor poštenosti. — Govorimo predvsem o merah, kajti tehtanje blaga je bilo v starih časih še slabo razširjeno m nekaj časa tu pa tam celo neznano. Kako globoko ukoreninjena je bila prodaja blaga ra mero. sprevidimo že iz navad na našem živilskem trgu. Šele pred leti so bile odpravljene merice pri prodaji zelenjave. Tehtanje zelenjave se je zdele nekaj časa celo nemogoče. V začetku je uveaoa tehtanja namesto merjenja na ijubljanskem živilskem trgu celo vplivala na dovoz blaga, kajti mnoge oko-ličanke, ki so dotlej prodajale blago le na merice, niso imele primernih tehtnic. Zdaj, šele po nekaj letih prodaje na merice, smo pa že skoraj pozabili n" starinske merice. Vendar se včasih nekaterim gospodinjam toži po mericah, ko se spomnijo, da so bile merice poleti mere ter je bila mera blaga tem boljša, čim več je bilo živil na trgu. Pri prodaji blaga na težo so pa uteži vendno enako težki. Neenotne stare mere torej niso imele le svojih slabih strani. Ljudski rek, da »dobra mera in vaga v nebesa pomaga«, je bil pri nas dolgo upoštevan.
Mera platna
Zgodovinar pravi, da je bilo merjenje blaga v Ljubljani staro kakor same mestne pravice; določeno je bilo, da so morali meriti vse platno, žito in sol, namenjene za prodajo na javnem trgu. To blago pa so morali meriti na javnem trgu, in sicer so ga merili javni merilci. Strogo prepovedano je bilo zmeriti doma — ne da bi ga zmerili tudi na trgu — celo en eam vatel platna ali mernik žita. Merilci so vestno pazili, ali so bile mere pravilne in da je bilo blago dobro namerjeno. Merjenje v hišah je bilo strogo prepovedano, ker so trgovci vabili kmete na domove ter kupčevali z njimi skrivaj. Na trgu je bilo mnogo teže oslepariti kupca kakor na samem, kjer ni bilo nadzor stva merilca. Grešnikom so tudi trdo stopali na prste. Listine govore o kaznovanih trgovcih. Tako so leta 1551 kaznovali nekega Tallerja, ker je meril platno doma in uporabljal vatel, ki je bil za pol prsta prekratek. Plačati je moral 50 gld. v zlatu. Merjenje samo na sebi ni bilo neposredno v rokah magistrata. Mesto je oddajalo merjenje v najem. Merjenje platna, baje zelo stara mestna pravica, je imela v najemu do leta 1776 tkalska zadruga. Najemnina ni bila visoka. Znašala je le po 30, 40 ali 50 gld. na leto. Pristojbina za merjenje je znašala sold ali vinar od vatla premerjenega blaga. Uvedeno je bilo tudi merjenje sukna, ne le platna. V starih časih je bila trgovina s platnom pri nas zelo živahna. Platno .so merili v Ljubljani pred hišo (ob mestni hiši), kjer je bil pozneje hotel »Pri divjem možu«, vendar ne vedno. Pred mestno hišo je bila huda gneča, zato so za prodajo platna določili prostor pri sv. Jakobu. Platno so v Ljubljani javno merili še celo v prejšnjem stoletju do leta 1848.
Sol so merile vedno le ženske
Tudi merjenje soli je bilo uvedeno v davnini. Kakor merjenje platna, je mesto oddajalo v najem tudi merjenje soli, in sicer vedno ženskam. Merile so štiri ženske. Zgodovinar ne ve pojasniti, zakaj so sol merile vedno le ženske. Soli niso merili na prostem, temveč v štirih majhnih sobah v mestni hiši. Najemnina je znašala sredi 16. stoletja le 39 gld. 40 kr., sredi 18. stoletja pa že 301 gld 34 kr.
Kako so merili žito
Kdaj je bila uvedena mera žita, ni znano. Magistrat ni hranil listine, ki bi pričala, da je mesto dobilo to pravico, in skliceval se je, da so pravico merjenja žita podelili deželni knezi vsem avstrijskim deželam in izvirna listina naj bi bila shranjena v Gradcu ali na Dunaju. — Merjenje žita eo nadzirali mestni stražniki. Kot pristojbino so pobirali mence žita — ne denar. Listine govore, da je pristojbina znašala me rico na mernik premerjenega žita. Koliko pa je prav za prav znašala takšna merica, je težko reči. S tem žitom so bili stražniki plačani. Njihova naloga je bila, da so sploh nadzirali trg in skrbeli, da je sleherni prodajal po pravilni meri. To se pravi, da je Ljubljana imela že v davnini tržne stražnike. Tedanji tržni stražniki so bili strogi, če je bilo treba. Pred leti. ko so bile pri nas na trgu še v rabi merice, so stražniki včasih zaplenili posameznim proda-
jalkam premajhne merice; neka listina pa govori, da so leta 1771 stražniki razbili premajhno mero nekemu prodaialcu Kako so mc-a! v starih časih meriti blago na trgu. ic težke po vedati; vedeti moramo da |e bil tržn, prostor na sedanjem Mestnem trgu. pred mestn. hišo Tam ;e bil zelo žvahen promet tudi. k(. n bili tržnih ur. saj je bil Mestni tre glavna promet na žila. Ob tržnih uiab >;'ast^ ob sennih je pa tam vprav trlo iiudi B!a2t s«, meri- \ silni gneči Zgodovinar pripoveduje da s< mt stni stražniki jemali pnstojb>no blagu tud od drugih življenjskih potrebščin na trgu Ta ko so na primer pred veliko nočjo pob raii jajca, in sicer od koša jajc po št.ri jajca- od jerbasa (cajne> po dve jajci. Od koša surovega masla so vzeli za prst dolgo štruco. Mesarji. in sicer meščanski, so morah plačevat1 s kiobasami Prav take- so morali plačevat' pristojbino prodajalci sadja. Za memik svežega sadja je znašala pristojbina krajcar, če so pa pi c dajali suho sadje, so morali plačat' z blagom. Kmetje so morali prispevati primeren delež tudi poljskih pridelkov, če so pripeljali na trg 100 zeljnatih glav, so merali eno glavo oddati; od voza repe so morali oddati štiri repe. Tržnino je moral plačati vsak. ki je prodajal v mestu. Točno določene so bile. pristojbine za prodajo raznega blaga kramarjev in obrtnikov, ki so imeli stojnice po mestu Pristojbine v blagu so bile uvedene do leta 1782, poslej so pa pobirali le denar in mestne stražnike so plačevali po 6gld. na mesec Baie poslej niso bili več tako zadovoljni. Istega leta je postala žitna trgovina prosta, pač pa je bilo treba plačevati pristojbine za prodajo žita pred mestno hišo in pod Trančo. Poslej ni bil več nihče prisiljen dovažati žito na trg ter ga je smel prodati, kjer koli ga je hotel. Mestni stražniki, so sc zelo pritoževali. Magistrat se je pritožil na cesarja, češ da je po oprostitvi žitne trgovine mesto izgubilo velike dohodke ter da ne more več vzdrževati stražnikov, ki jih do pet vedno potrebujejo mestni uradniki. Sklicevali so se tudi. da je poslej žito dražje, ker ga ni toliko na trgu, ter da je več sleparstva pri prodaji. Prej so določali žitne cene po listih, ki so jih prinašali merilci žita na magistrat, poslej pa to ni bilo več mogoče. Toda cesarska vlada je potrdila gubernijev odlok o odpravi žitne mere. Značilno je, da so poslej stražniki ob novem letu. ko so voščili meščanom, prosjačili za male darove. V začetku odprave žitne mere so število stražnikov zmanjšali od 11 na 7- ker jih niso mogli več toliko vzdrževati — tako zelo labilen je bil včasih mestni proračun. — Kakor žito, je bilo treba premeriti tudi vse vino; merjenje vina je dajal magistrat v najem.
Ko govorimo o starih merah, mericah in
i merjenju, naj še omenimo, da so v starih časih nadzirali tud- prodajo kruha in mesa. Kako je bila urejena predaja kruha in sicer v posebni mestni kruharni. «rao že p-sali. p :tožb nad mesarj. m pek it bilo v -starih časih mnogo. Ko so ne čas pos.ab-a!i. je bila slabša tudi mera Pt.sebm značilno je. da so v davnini prodajali meso e »na oko« — ne da bi ga tehtali Cene tedaj pač m b lo mogoče točno •Jdočiti m kupuvalec je kup'l dobro ali slabo, kakr.r -c mu ]t pat posrečilo. Pozneje so prodajah meso na funte. Cent- so se zelo spre-m njale m \ vojnih časih jc b'lo meso izredno drago
Izkoriščanje vo&rh sil v Anatrfifi
Turški minister javnih del Sirri Day je v govoru na otvoritvi velikega jezu pri Se.vhanu naglašal, da spada izkoriščanje vodnih sil Anatolije v program velikih javnih del. Na tem splošnem načrtu se dela tudi med vojno. Za izkoriščanje vodnih sil v Anatoliji je določila vlada 81 milijonov turških funtov in večina tega kredita je že izrabljena. Minister je opozarjal na blagodejne posledice tega prizadevanja, saj gre za to. da se izsuše močvirja. ter omogoči umetno namakanje zemlje, tam, kjer je malo padavin. Poleg tega bo pa imela Anatolija v bodoče na razpolago dovolj električnega toka Trenutno omogočajo veliki jezovi in zatvor-nice umetno namakanje 350 ha polja. Ko bo pa uresničen ves načrt se bo razširila površina umetno namakane zemlje na 14.400 ha.
Gradnja cest v črni gori
Italijanska gradbena podjetja so izdelala širokopotezen načrt za gradnjo cest v Črni gori. Popravilo starih in gradnja novih cest bo zelo dobrodošla tudi domačemu prebivalstvu, ki mu bo tako omogočen zaslužek. Za gradnjo cest v črni gori je potrošila Italija doslej do 4d milijonov lir.
Srebrna kolajna Saragose
Vsi dobrovoljci, ki so se pridružili 1. 1936 prvega dne državljanske vojne četam generala Franca in kj so imele njihove edl-nice svoj sedež v pokrajini Saragosa, dobe v zahvalo od mesta srebrno kolajno. Saragosa je bila dobre dve leti tik bojišča in njeni branilci so morali odbiti mnogo ofenziv rdeče vojske, ki bj bila rada zasedla mesto.
ZAHVALA
Vsem, ki ste sočustvovali ob prebridki smrti našega ljubljenega r dobrega očeta, sina, brata in strica, gospoda
DANE ZALESJAK-a
ter ga spremili k večnemu počitku, mu darovali krasno cvetje, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo našemu gospodu župniku dr. Schafferju za poslednjo molitev in spremstvo, njegovim prijateljem in znancem ter pevcem za v srce segajoče poslovilne pesmi.
Ohranite našega blagega pokojnika v lepem spominu.
Ljubljana, dne 27. julija 1943.
Globoko žalujoči: R A KOLINA soproga; HENRIK, sin in ostalo sorodstvo
Javljamo vsem tovarišem, da je naš dolgoletni član, gospod
Srečko Magollč
ravnatelj v pokoja
v ponedeljek, dne 26. julija 1943 ob 3. uri popoldne umrl.
Pogreb bo v sredo, dne 28. julija 1943 ob 3. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Ljubljana, dne 27. julija 1943.
DRUŠTVO FAKTORJEV
EMILIO SALGAR1
26
KARIB0V
PUSTOLOVSKI ROMAN
Ker je bilo sonce že na nebu, so v vrhovih žvrgo-lele ptice, in jate čapelj in divjih rac so se z glasnim vriščem dvigale iz skrivališč. Po dolgih palmovih listih so se prekopicavale opice ter kričale na vse grlo.
»Do rdečih opic res nimam teka!« je rekel Car-maux. »Našla bova kako drugo divjačino!«
»Ali ne skače tamle kunec?« je vzkliknil Stiller. »To bi bf.a pečenka!«
Pobrskala sta po travi. Nekakšna živalca je bežala pred njima. Na prvi mah je nista mogla spoznati. Tedajci je smuknila v d"plo nekega drevesa. Vendar sta še videla njen dc 'g? rep.
»Ti grdobica, ti!« se ji je polaskal Carmaux in potegnil zanj.
Toda kako se je začudil, ko ni in ni mogel izvleči živalce na beli dan!
»Hudimana! Saj je močnejša od mene!«
Stiller je z enim očesom pogledal v dupk>. Videl
je, da je bil hrbet živalce podoben oklepu. Tudi on je z vso močjo potegnil za rep; še v deblo se je uprl, a zaman.
Carmaux se mu je smejal.
»To se je zasidrala s krempeljci! Najbrže je armadil ali pasanec! Kar ubijva ga!«
Tako govoreč je sunil z bodalom v duplo. Živalca se je zvDa v klopčič in se zakotalila iz skrivališča na tla. Njena glavica s šiljastim smrčkom je imela luskinast naličnik. Šape so bile zelo kratke. Kakor krogla je ležala na tleh.
»To so sesalci,« je pojasnil Carmaux, »ki si, kadar ropajo, izbirajo samo mrtve žrtve in se njih kože ne dotaknejo. Ponoči žro žuželke. Okus imajo tak kakor želve!«
Lovca sta se zdaj spet obrnila k bregu, ker sta upala, da najdeta tam kaj boljšega.
In res sta kmalu ustrelila dve čapljL
Moko je bil ta čas posekal nekaj mladih dreves in narezal precej ovijalk, da bi jim služile namesto vrvi.
Med tem, ko je Jara skubla ustreljeni močvirni ptici, so se mornarji lotili dela in jeli pripravljati
splav.
Čez eno uro je bil dogotovljen. Ob robu je bil obdan z debelimi vejami, da bi jih varovale krokodilov. Na sredi se je dvigala majhna koliba, spletena iz vej in palmovih listov.
Ob osmih zjutraj so se flibustirji vkrcali na splav in odrinili po blatnem prelivu. Kmalu so pribrodili do druge lagune. Tudi ta je bila polna močvirnih
rastlin. Ponekod so jo prekinjale peščine, na katerih so dremali krokodili.
Gusar se je razgledal po obzorju in opazil temno črto, ki je očitno pomenila gozd.
»Tamkajle mora biti kopnina!« je rekel. »Da jo dosežemo, bo treba še pošteno pljuniti v roke!«
Splav je le počasi napredoval po gostem blatu. Nobene sapice ni bilo čutiti. Kajmane, ki so se kdaj pa kdaj približali veslačem, so ti odganjali s koli.
Okrog poldne so prišli v nov preliv, ki pa ni vodil proti kopnini, temveč je zavijal na jug. Peščin in otočkov, poraščenih z visokim trstjem, je bilo tod brez števila.
Jate perjadi so se vzdigovale in bežale pred splavom.
Tu so bile ptice z ognjenordečimi glavami in kratkimi nogami, in druge s prekrasnim zlatoru-menim perjem, potem nekakšni ščinkovci, ter čap-Ije, zelene race in neumne sljuke, ki so mirnodušno gledale brodarje.
Majhni črnoperi jastrebi so kar v vrstah sedeli na peščinah. Ti ptiči opravljajo v Mehiki posel cestnih pometačev. Ne da bi jim škodilo, požrešno goltajo vsakršno nesnago, ki jo mečejo prebivalci mest na ulice. Še truplo človeka, ki umre za kolero, bi lahko brez škode raztrgali, kakor marabuji v Indiji.
»To je pravi lovski raj!« je vzkliknil Carmaux, ki je z iskrečimi se očmi opazoval gibanje in prhu-tanje perjadL »Ko bi se nam tako ne mudilo, bi se tu lahko do sitega najedli! Kaj meniš, Stiller?«
»Sline se mi zbirajo! Le poglej te lepe race!«
»Angelci bi jih bili veseli!«
»In tistale ptica, ki je tako bojevita na pogled! Ali jo vidiš?«
»V trstičju?«
»To je kamiki,« se je oglasil Moko.
»Če praviš kamiki, vem toliko kakor prej!«
»Pazi! Videl boš, kakšen ptič je to!... Le glej, na boj se pripravlja!«
Veliki, hitri ptici je krasil glavo nekakšen rog. Imela je močne kreljuti, pokrite z dolgim, togim perjem in oborožene z ostrogo.
Z našopirjenim perjem in rezkim krikom se je bila zapodila v trstičje.
Kapetan in Jara sta tudi pozorno gledala za čudno živaljo, ki je bila kakor ostanek iz davnih dob.
»Česa se je neki lotila?« je vprašal VentimiljskL
»Kače, ki je skrita v trstičju!« je odgovorila Jara.
Kamiki je silovito tolkel s perotnicami in iztezal glavo naprej. Očitno je hotel splašiti nasprotnico, da bi se mu postavila po robu. Ta pa se je trdovratno skrivala.
A zdajci so videli, kako je smuknila po trstičju ebenovinastočrna, kakor pest debela kača s ploščato glavo. Bila je aligatorka, pogostna v srednjeameriških močvarah.
Ko je videla kamikija, srdito razčeperjenega za boj, mu je pogumno planila naproti, da bi ga presenetila in uklala.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja: Pran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljani