SbčAlkL Store PRVO ŽELEZO V NOVI LIVARNI Prvi poskus v novi livarni odlično uspel • Kvaliteta litine presega pričakovanja • V kratkem začetek poskusne proizvodnje ZELEZAR Št. 5 — LETO VIII - 25. 5. 1968 Volitve v organe upravljanj’a so za nami Konstituirana nov delavski svet in upravni odbor podjetja • Lončarič Jože, delovodja iz mehanične delavnice, izvoljen za predsednika delavskega sveta podjetja • Inženir Burnik Dušan iz razvojnega oddelka novi predsednik upravnega odbora podjetja • Dosedanjemu direktorju Železarne Štore, Voga Tugomerju, enoglasno podaljšana mandatna doba za glavnega direktorja podjetja • Seje se je kot gost udeležil podpredsednik občinske skupščine Celje, tovariš Zdravko Trogar Dne 8. maja 1968 se je delavski svet Železarne Štore sestal na svoji prvi seji. Osrednje točke dnevnega reda so bile: — konstituiranje delavskega sveta podjetja; — izvolitev upravnega odbora; — izvolitev glavnega direktorja podjetja in — potrditev prioritetne liste za razdeljevanje stanovanj. Sejo je do izvolitve novega predsednika DSP vodil dosedanji predsednik, tovariš Ignac Zagoričnik, ki je takoj uvodoma zaprosil predsednika volilne komisije, tovariša Sotler Staneta, za poročilo o poteku volitev. Iz tega poročila moremo povzeti, da so bile volitve v DSP in DSE letos izvedene v 15 delovnih enotah. Od skupnega števila 2.060 vpisanih volivcev, jih je volilo 1.920 ali 93,2%. Od skupnih glasovalnih listkov je bilo 21 neveljavnih. V DSP je bilo izmed 51 predlaganih kandidatov izvoljenih 33 članov, v DSE pa je bilo od (Nadalj. na naslednji strani) ENAJSTI MAJ 1968 BO V ZGODOVINI IZGRADNJE IN REKONSTRUKCIJE ŽELEZARNE ŠTORE OSTAL MEJNIK. NA TA DAN JE V NOVI LIVARNI SPECIALNE LITINE NA KOMPLEKSU ŠTORE II STEKLO PRVO ŽELEZO IZ KUPOLNE PECI. REKLI BI LAHKO, DA JE NOVA LIVARNA S TEM DNEM DOŽIVELA SVOJ KRST. TAKO SE JE KONČNO PRIBLIŽAL TRENUTEK, KI SMO GA VSI ČLANI KOLEKTIVA ŽE DOLGO NESTRPNO PRIČAKOVALI. TUDI V NAŠEM ČASOPISU SMO ŽE VEČKRAT, ZLASTI PA V ZADNJEM ČASU, PISALI O TEM, DA JE NOVA LIVARNA SPECIALNE LITINE V ZAKLJUČNI FAZI IZGRADNJE TER NAŠE BRALCE SEZNANJALI Z DOGA-JANJI IN NAPREDOVANJEM IZGRADNJE TEGA OBRATA. V TEJ ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA PA ŽE LAHKO NAŠE BRALCE PODROBNEJE SEZNANIMO Z OTVORITVIJO POSKUSNE PROIZVODNJE, S ČIMER JE LIVARNA SPECIALNE LITINE DOKONČNO ZGRAJENA, NAŠA PRIZADEVANJA IN VLAGANJA PA SO DOŽIVETA SVOJ ZAKLJUČEK. Kot smo izvedeli v upravi osnovnih sredstev, bi bilo mogoče ta poizkus, ki so ga opravili 11. maja na kupolnih pečeh in 20. maja na elektroin-dukcijskih pečeh, opraviti že pred nekaj meseci, vendar pa to zaradi objektivnih težav ni bilo mogoče, ker je bilo potrebno obrat predhodno oskrbeti s potrebnimi energetskimi viri. V zadnjih mesecih je bil torej glavni poudarek na izgradnji energetskih objektov in to centralne trafo postaje s potrebno razdelilno postajo in v polaganju 35 kV in 5 kV kablov. To delo je nedavno opravil montažni oddelek podjetja Rade Končar. Prav tako so bila v tem času v teku dela v zvezi z oskrbo obrata z industrijsko in pitno vodo. To delo je opravilo podjetje Cevomontaža iz Žalca, gradbena dela (bazeni) glavnega črpališča pa celjsko podjetje GIP Ingrad. Konstrukcijo je zgradilo, podjetje Kovinarska, Krško. Trenutno so še v teku dela na izgradnji plinovoda, ki bo oskrboval vsè obrate na področju Štore II s plinsko ener-dijo iz avtomatske mešalne postaje v Štorah I. Livarna specialne litine je tako praktično kompletirana, saj je vsa oprema, tako domača, kakor tudi uvozna, montirana in preizkušena. S proizvodnjo bi bilo mogoče takoj začeti, če se ne bi zavlekla dobava mešalca za pesek, ki ga je naše podjetje naročilo *v SSSR že pred poldrugim letom. Dobava tega mešalca bi morala biti realizirana že v mesecu septembru 1967, kakor je bilo to določeno s pogodbo, vendar pa do danes omenjeni mešalec za pesek še ni prispel. Kljub neštetim intervencijam in ukrepom, tako s strani uvoznika, ljubljanske Metalke, kakor tudi s strani Železarne Štore, so doslej ostala vsa prizadevanja v tem pogledu zaman, čeprav (Nadaljevanje na 6. strani) Livarna specialne litine VOLITVE SO ZA NAMI (Nadaljevanje s prve strani) 129 predlaganih kandidatov izvoljenih 79 članov. Iz poročila predsednika vo-livne komisije nadalje tudi izhaja. da so volitve potekale zelo dobro, saj so na dan volitev do 12. ure na vseh voliščih zaključili delo. Po poročilu predsednika vo-livne komisije je tovariš Zagoričnik zaprosil dosedanjega predsednika UO, tovariša Šeliga Vinka, za poročilo o delu UO. Tovariš Šeliga je v svojem poročilu podal zelo obsežno oceno gospodarskega položaja podjetja, s katerim je bilo tudi tesno povezano delo UO. Med drugim je dejal: V pretekli mandatni dobi se je upravni odbor Železarne Štore petindvajsetkrat , sestal, torej povprečno dvakrat meseč- domače poslovanje. Vemo pa, da vzporedno s sprostitvijo uvoza ni bilo rešeno nekaj pomembnih vprašanj, kot so cene repromaterila, energije in transporta, s čemer smo bili železarji postavljeni v neenakopravni položaj v primerjavi z zunanjimi partnerji. Razen tega je gospodarska reforma prinesla s seboj še vrsto drugih pojavov, ki so se negativno odrazili na našem poslovanju. Tu naj omenim predvsem občutno zmanjšanje investicijske potrošnje, kar je imelo za posledico, da se je pomembno zmanjšala potrošnja jekla in s čemer so ostale kapacitete v železarstvu nezadovoljivo zasedene. Mislim, da je prav, da uvodoma navedem tudi nekaj podatkov o poslovanju jugoslovan- Tudi letos so bila volišča lepo urejena no. Kot izvršilni organ delavskega sveta podjetja je izvrševal in vodil poslovno politiko podjetja v skladu s svojimi pristojnostmi, ki so določene s statutom podjetja in poslovnikom. Delo upravnega odbora v pretekli mandatni dobi je bilo nedvomno zelo razgibano in pestro, skratka, bilo je dejanski odraz reformskih pojavov in gibanj. Novi tržni pogoji so v preteklem letu zahtevali od podjetij, posebno pa še od podjetij črne metalurgije, maksimalni posluh za prilagajanje k novim, vedno bolj ostrim razmeram, ki so, kot je znano, v črni metalrugiji prišle še posebno močno do izraza. Mislim, da ne bo odveč, če uvodoma ponovno navedem tiste ključne momente, ki so povzročili, da so železarska podjetja v preteklem letu v primerjavi s prejšnjimi leti doživela nazadovanje ali stagnacijo. Na eni strani je bila to posledica sproščenega uvoza, ki naj bi imel za cilj, na osnovi konkurence z zunanjimi partnerji utrditi in racionalizirati naše ske črne metalurgije, iz katerih bo razvidno, da je bil v lanskem letu dejansko velik padec v poslovnih rezultatih, čeprav so si posamezna podjetja močno prizadevala, da bi se z internimi ukrepi obdržala kolikor mogoče trdno na površini. Tako je npr. zanimiv podatek, da so v preteklem letu železarne od skupne proizvodne zmogljivosti 1,650.000 ton jekla proizvedle le 1,440.000 ton, kar je bila posledica občutnega pomanjkanja naročil. In vendar smo pri tem uvozili 774.000 ton jekla. Iz tega lahko zaključimo, da zmanjševanje potrošnje jekla ni zadelo uvoženih količin, marveč izključno le domačo proizvodnjo. Taki pojavi so se seveda odrazili v nižjem celotnem dohodku železarstva, v slabši realizaciji, slabših finančnih rezultatih, slabšem dohodku in Seveda s tem v zvezi tudi v slabših osebnih dohodkih. Ne želim s tem reči, da so ti rezultati izključno posledica eksternih faktorjev, ki sem jih navedel, vendar pa je sprostitev uvoza nedvomno odigrala pomembno, če ne najpomembnejšo vlogo pri poslabšanju rezultatov v črni metalurgiji. Takšni so bili torej pogoji, v katerih je teklo delo UO v pretekli mandatni dobi. Bilo je usmerjeno - v glavnem v dve smeri: na eni strani v iskanje notranjih rezerv v samem podjetju v želji po čimbolj ekonomičnem poslovanju, na drugi strani pa v iskanju najustreznejših poti prilagajanja pogojem na tržiščih, ki so bili, kot rečeno, vse prej kot ugodni. Iz grobega pregleda dela upravnega odbora je razvidno, da se je upravni odbor srečeval s celo vrsto vprašanj iz vseh področij poslovne politike podjetja. Nedvomno so bile najvažnejše odločitve v zvezi z gospodarjenjem podjetja. Upravni odbor se je s poslovno politiko srečeval redno vsak mesec ob priliki razpravljanja in sprejemanja mesečnih planov, katerim je bil v pretekli mandatni dobi posvečen še posebno velik poudarek. Na zahtevo upravnega odbora' je bila izdelana nova metodologija izdelave operativnega plana, ki so bili sestavljeni zelo precizno, na podlagi podatkov tehničnega, finančenga in komercialnega sektorja, in so predstavljali dejanski odraz naših možnosti v vsakem posameznem mesecu. Nasplošno moram reči, da se je ta praksa operativnega planiranja — pri čemer gospodarski načrt podjetja za vse leto ostane le okvir -— pokazala kot zelo uspešna, saj je bilo in še vedno je izredno težko določati operativne plane na daljša razdobja iz razlogov, ki izhajajo iz razgibanih gospodarskih pogojev, ki sem jih že omenil. Operativni plani, o katerih je upravni odbor razpravljal vsak mesec in jih potrjeval, so zajemali problematiko in izpolnitev prejšnjega operativnega plana, fizični obseg proizvodnje za naslednji mesec, predvideno realizacijo in finančni rezultat, podali pa so tudi pregled stanja zalog, stroškov ter osebnih dohodkov. Razen v zvezi z operativnimi plani se je upravni odbor s poslovno politiko srečeval tudi ob priliki razpravljanja in sklepanja o četrtletnih rezultatih, polletnem poslovanju in seveda tudi ob razpravah in sprejemanju zaključnega računa in gospodarskega načrta. Posebno pozornost je upravni odbor posvetil poleg tega še vprašanjem, kot so: — politika osebnih dohodkov; — reorganizacija podjetja; — investicijska dejavnost podjetja s posebnim poudarkom na izgradnji livarne sive litine; — analiza notranjih rezerv; — stanje v jugoslovanskem železarstvu; — problematika invalidov; — zaloge in režijski stroški; — kadrovska politika; — politika varstva pri delu; — decentralizacija dohodka; — delovna disciplina; — normativna problematika podjetja; — politika rekreacije; — razne analize tržišča; — inventurni pregledi in drugo.« Ob koncu svojega izvajanja je tovariš Šeliga poudaril, da se bo tudi novi UO moral spoprijeti z reformnimi gibanji ter izrazil upanje, da je gospodarstvo že prebrodilo najnižjo točko problemov, ki se pojavljajo v zvezi z gospodarsko reformo. Izmed nalog, ki jih dosedanji, UO prepušča novemu UO v nadaljnje reševanje, je tov. Šeliga posebej poudaril naloge v zvezi z modernizacijo, reorganizacijo in integracjo vseh treh železarn. Poudaril je, da so ta tri vprašanja za podjetje ključnega pomena in da bo od uspeš-(Nadalj. na naslednji istrani) Organom upravljanja želimo v predstojeći mandatni dobi obilo uspeha pri upravljanju podjetja! Uredništvo Volitve v organe upravljanja so za nami (Nadalj. s prejšnje strani) nega reševanja teh treh vprašanj odvisno tako poslovanje našega podjetja, kakor tudi poslovanje slovenske črne metalurgije nasploh. 'Ob zaključku svojega govora se je tov. Šeliga zahvalil članom DSP in s tem celotnemu kolektivu za izkazano zaupanje, novemu odboru pa je zaželel obilo uspeha pri delu. Po poročilu predsednika dosedanjega UO je DSP potrdil mandat novoizvoljenih članov DSP. V nadaljevanju seje je DSP izvršil konstituiranje DSP s tem, da je na predlog sindikalne organizacije Železarne Štore za predsednika DSP izvolil tov. Lončarič Jožeta, delovodjo iz mehanične delavnice za podpredsednika pa Kindlhofer Kurta iz organizacijskega biroja ter potrdil komisije pri DSP, tudi na predlog sindikalne podružnice. Prav tako je DS razrešil dosedanji UO in izvolil novega. Sestav novega DSP, upravnega odbora, komisij pri DSP in setav delavskih svetov enot objavljamo posebej. Po' opravljenem konstituiranju DSP, je bil na predlog razpisne komisije za glavnega direktorja podjetja enoglasno izvoljen'tovariš Tugomer Voga. Člani delavskega sveta podjetja so njegovo izvolitev pozdravili z navdušenim ploskanjem, tovariš Voga pa se je‘v svojem nagovoru iskreno zahvalil članom DSP in s tem celotnemu kolektivu Železarne Štore za zaupanje, ki so mu ga izkazali s ponovno izvolitvijo za glavnega direktorja. V svojem govoru je tovariš drektor Tugomer Voga poudaril, da stoje pred podjetjem zelo velike in obširne naloge, ki bodo zahtevale ogromno naporov od celotnega kolektiva železarne. »Direktor podjetja ne more sam uspešno voditi go-gospodarske jpolitike podjetja v današnjih gospodarskih prilikah, če nima za seboj trdne opore v celotnem kolektivu, predvsem pa v samoupravnih organih podjetja«, je dejal tovariš Voga ter ob koncu svojega nagovora izrazil željo, da bi se sodelovanje med operativo in samoupravnimi organi še bolj poglobilo. Po izvolitvi tovariša glavnega direktorja se je k besedi priglasil tudi predstavnik občinske skupščine Celje in njen podpredsednik, tovariš Trogar Zdravko. V svojem govoru je DSP Železarne štore in celotnemu kolektivu žaželel obilo uspeha pri opravljanju nalog v prihodnji mandatni dobi ter pozdravil izvolitev tovariša Tugomer j a Voge za glavnega di- rektorja podjetja, kateremu je v imenu občinske skupščine Celje iskreno čestital ob ponovni izvolitvi. Na dnevnem redu sta bili še dve točki in sicer dopolnitev pravilnika o razdeljevanju stanovanj, ki se nanaša na člena 19 in 41 in potrditev vrstnega reda prosilcev za stanovanja, kakor ga je predlagala stanovanjska komisija. S tem v zvezi je DSP sprejel naslednje sklepe: 1. Dopolni se pravilnik o razdeljevanju stanovanj in sicer člena 19 in 41, kot sledi: a) člen 19 pravilnika o razdeljevanju stanovanj Železarne Štore se dopolni z drugim odstavkom, ki se glasi: »Izjemoma lahko stanovanjska komisija dodeli stanovanje tudi prosilcu, ki ne izpolnjuje pogojev za dodelitev stanovanja po členu 40. tega pravilnika, če gre za posledico požara, poplave, drugih elementarnih nezgod, za težke socialne razmere in podobno.« b) člen 4l pravilnika o razdeljevanju stanovanj železarne Štore se dopolni s členi 41 a in 41 b, kot sledi: Člen 41 a: »Sredstva, ki jih po čl. 41 tega pravilnika delodajalec pro-silčevega zakona dotira ali da na razpolago na drug način, se prosilcu točkujejo: 1. osnova za točkovanje je ena točka na vsakih 2.000 N-din; 2. za takojšnje plačilo dotacije se zviša število na ta način dobljenih točk za 10%; 3. število dobljenih točk se prišteje skupnemu številu točk iz člena 40. tega pravilnika.« Člen 41 b: »O dotiranju ali drugem načinu dodelitve sredstev za namene iz 40. člena tega pravilnika se z delodajalcem prosilčevega zakonca sklene posebna pogodba, v kateri se določi način in rok dodelitve sredstev in pogoje za dodelitev stanovanja prosilcu in njegovemu zakoncu.« 2, Delavski svet potrdi vrstni red prosilcev za stanovanja (prioritetna lista) tako, kot ga je predlagala komisija za razdeljevanje stanovanj. S tem v zvezi sprejme DSP sklep, da se iz stanovanjskega fonda izločita dve enosobni stanovanji, ki se dodelita na predlog UO ali glavnega direktorja. —P. L,— liiiÉ Dvojna pomlad v Štorali 81 lil Vite P Vite P Vite P >/M m ü $ i is P P IS IS 81 4>i y»>T3 Vite p P Vfs\= Vite P ■VŽte P >7Ìte Sp VÌA' P Vite P Vite P Vite P Vite P |É* Wćs $É> P 3??'\ J»!? W4 hm 11 im m I! P VÌ\VC p Vite p Visi; P Viste P P P Viste P Viste P Viste P Viste P Viste P Viste P Viste Viste Viste p Viste P Viste Struktura samoupravnih organov podjetja DELAVSKI SVET 1968-1969 1 LETO Cizelj Jože Gajšek Vlado Kompolšek Franc Kranjc Emil Leskovšek Stanko Brin Janez Drame Vlado T oj ant Ivan Rozman Franc Škornik Friderik VALJARNA 2 LETI Cmok Franc Drobne Friderik Galuf Anton Ostrožnik Silvo Leskovšek Vinko JEKLARNA Čater Franc Dečman Mihael Hercog Anton Križan Jože ELEKTROPLAVž Gorišek Franc LIVARNA SIVE LITINE Bule Vinko Florjančič Jože Krajšek Franc Leban Jože Držan Ludvik Flis Leopold Gračner Ivan Dornik Alojz Godicelj Stanko Pajk Vinko Pešak Jože Tomlje Janez SAMOTARNA Rukavina Dane Strašek Vinko LIVARNA VALJEV Žohar Viljem Stopinšek Franc OBDELOVALNICA VALJEV Mikšič Ivan šumej Stane OTK Goršek Martin RAZVOJNI ODDELEK Burnik Dušan Jernejšek Friderik MEHANIČNA DELAVNICA Kline Anton Samec Franc Štarlekar Franc Lončarič Jože Verdev Jože PROMET Vodeb Jože Lah Janko Mlakar Bogomir EKSPEDIT — SKLADIŠČA Gradič Alojz Kuzman Franc Klanjšek Albin Kranjc Aleksander ELEKTROOBRAT Kocjančič Jože — ENERGETSKI OBRAT Jazbinšek Janko Selič Ivan GRADBENI ODDELEK — Mažgon Jože USLUŽBENCI Arzenšek Štefan Jakop Nada Studen Jakob Zmahar Ivan Mavec Marija Kindlhofer Kurt Logar Franc Mavec Ivo Sajovic Vlado UPPAVNI ODBOR PODJETJA Člani: 1. Burnik ing. Dušan, kemični laboratorij; 2. Rukavina Danijel, Samotama; J. Knez Peter ing., elektroplavž; 4. Renčelj Jože, elektroobrat; 5. Mavec Ivo, komercialni sektor; 6. Gornik Franc, livarna sive litine; 7. Šumej Stanko, obdelov. valjev; 8. Zelinka Jaro, energetski obrat. Namestniki: 1. Godicelj Stanko, livarna sive litine; 2. Gračner Ivan, Samotama; 3. Selič Ivan, energetski obrat; 4. Traf eia Franc, valjarna; 5. Verdev Jože, mehanična delavnica; 6. Logar Franc, direkcija; 7. Vengust Ivan, jeklarna; 8. Škornik Friderik, elektroplavž. KOMISIJE PRI DSP Komisija za plan: 1. Kindlhofer Kurt, predsednik; 2. Starc ing. Milko, podpredsednik; 3. Belej Marjan, član; 4. Zapušek Roman, član; 5. Urbančič ing. Jože, član; 6. Mlač Branko, član; 7. Barborič ing. Janez, član; 8. Nosan Ivan, član; 9. Gorjanc Franc, član. Kadrovska komisija: 1. Zmahar Ivan, predsednik; 2. Verbič Miško, podpredsednik; 3. Vrečko Borko, član; 4. Ramšak Marjan, član; 5. Rozman Franc, meh. delavnica; 6. Gaberšek Jože, član; 7. Ocvirk Stane, član. Komisija za varstvo delovnih dolžnosti: 1. Arzenšek Štefan, predsednik; 2. Florjančič Jože, podpredsednik; 3. Sajovic Vlado, član; 4. Leskovšek Vinko, član. Komisija za zdravstveno in tehnično varstvo: 1. Kranjc Aleksander, predsednik; 2. Plazar Stane, podpredsednik; 3. Kranjc Srečko, član; 4. Malec Boris, član; 5. Logar Franc, član. Stanovanjska komisija: 1. Cizelj Jože, predsednik; 2. Štefančič Ivan, podpredsednik; 3. Kocjančič Jože, član; 4. Jazbinšek Janko, član; 5. Jernejšek Friderik, član; 6. Šlatau Ivan, član; 7. Samec Franc, član; 8. Škornik Rudolf, član; 1 9. Perčič Ivan, član; 10. Gradič Alojz, član; „ 11. Logar Zdravko, zastopnik sindikalne podružnice. P P A'Ni/ÄXj/Z-\ . ~\X;l~\