Št 637.
V Ljubljani, ponedeljek dne 4. decembra 1911.
Leto H.
t Pommmzm številka • viaarjtv s
Hik it* - Mi ok hMI* la — •bi «MmL ponedeljkih ofc M. 4* • uaia: v
LJaMjiai v npMvalikvH
IC m ■ «Mtavl|a^Mii m K1«; ■ Mt*
i k V*—, vUetM K »♦-, četrtletoe K •
K HH ■ lii—»»tv MkUclao K *•»—v,
T«Moa Številka 908.
i
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
x Posamezna številka 6 vinarjev t
Uredništvo in upravniStvo je v Frančiškanski ulld I. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStv«. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrata 15 v, »»mitnic«, poslana in zatavale vrsta 30 v. Pri večkratna* oglašanja popust. Za odgovor Je priložiti lamlto.
t	Telefon itevllka 303.	i
Krivični apostoli pravice.
Tržaški mestni svet votira vsako leto več tisočakov za zloglasno »Lego *azionale“, ki ima v našem Primorju Satno eno nalogo: poitalijančevati slovenske in hrvatske otroke v svojih šolah, v katere izvablja te otroke na r*zne načine.
Nikjer na Primorskem ni za italijanske otroke nobene nevarnosti, da ^i se potujčili, tod je dovolj italijanskih javnih šol in vendar je na Primorskem vse polno privatnih italijanskih šol, vse samo v čisto slovenskih *li hrvatskih krajih, ki jih vzdržuje »Lega nazionale* v to samo in edino svrho, da bi se v njih poitalijančevali slovenski in hrvatski otroci, iz katerih naj bi postali janičarji, ki naj bi bra-nili in vzdrževali .italijanski* značaj' našega Primorja! Obstoja teh šol ne jjjiorejo Italijani z ničemur opravičiti, se manj se da opravičiti to, da podirajo te šole, ustanavljane za raznarodovanje slovenskih otrok, tudi z Javnim, torej tudi s slovenskim denarjem, samo zato, ker so v nekaterih Javnih korporacijah nasproti Slovencem v večini.
Tako je v Trstu! Koliko je slovenskih grošev v onih 15000 K, ki lih votira mestni svet tržaški za potujčevanje slovenskih otrok! Trikratno •»orajo plačevati Slovenci v Trstu Šolski davek: prvič za javne šole, ki •jso slovenske, drugič — v obliki takih podpor .Legi nazionale* — za Pijanske zasebne šole, namenjene potujčevanju njihovih slovenskih otrok £ tretjič narodni davek za slovenske
v katerih naj se njihovi ot oci •nranjujejo svojemu narodu, jeziku slojih očetov, dedov in pradedov!
Ali ni to naravnost strašno, skraj-krivično? Ali ni pravi čudež, da Slovenci pri vsem tem ohranjajo m no. *?ri' d* še vedno potrpežljivo Plačujejo davke, od česar ima koristi ®*mo njihcv sovražnik, oni pa samo »iodo in da s tako požrtvovalnostjo Mirujejo in zbirajo težko zaslužene groše za svoje narodno šolstvo?
In vendar se je našel v mestnem svetu tržaškem zastopnik socijalnih demokratov dr. Puecher, ki je izjavil, ** bo glasoval za podporo .Legi na-*ionale* in proti podpori Ciril Meto-••vi družbi — ker slovenske jobčine *e dajejo ničesar za .Lego nazionale* "i res so glasovali tako vsi socijalni demokrati.
Neverjetno! Stranka, ki govori ''edno in povsod samo o pravičnosti, Se postavlja v tako očividno nasprotje s svojimi temeljnimi principi in odobrava frivolno nekulturno in nehumano delovanje .Lege nazionale’, iz slovenskih zahtev se pa norčuje, češ, ako bodo slovenske občine dajale Podpore »Legi nazionale", pa bomo todi mi glasovali za to, da mestni ®*et tržaški dovoli podporo Ciril Metodovi družbi!
Dr. Puecher in njegovi tovariši »i menda hoteli, da bi ljubljanska, novomeška, idrijska, kranjska ali ka-
terasibodi druga čisto slovenska občina podpirala .Lego nazionale*. Ali so ti ljudje res tako neumni, ali pa tako hudobni, da hočejo primerjati Ljubljano, v kateri živi samo kak posamezni Italijan, s Trstom, v katerem živi kakih 70.000 Slovencev?
Za tako neumne ne moremo smatrati laške socijalne demokrate, nekaj drugega je vmes: ti apostoli pravice, svobode, enakopravnosti itd. so nasproti Slovencem ‘ravno tako krivični, kot laški nacionalisti, oni nas ravno tako zaničujejo in sovražijo |kot največji laški šovinisti!
Slovenski socijalni demokrati se pri tem morajo vprašati, kako je to, da se njihovi italijanski sodrugi tako malo zmenijo za ravnopravnost narodov, od njih pa zahtevajo ne samo mednarodnost, temveč — brezna-rodnost!
Dr. Josip Smodlaka.
O dr. Josipu Smodlaki je objavila praška .Samostatnost* daljši članek povodom njegovega obiska v Pragi. Ne bo odveč, če objavimo tudi mi par odstavkov iz tega članka, saj dr. Smo-dlako tudi Slovenci premalo poznamo.
.Samostatnost* piše med drugim :
Kdo je dr. Josip Smodlaka?
Lagali bi, če bi trdili, da to ve vsak pri nas. Mi sami nismo vedeli mnogo o njem — pred knjigo Hermanna Bahra. V 10. poglavju svojega .Dalmatinskega potovanja* obišče Bahr Smodlako. Primerja tribuna dalmatinskega ljudstva in jamstvo lepše prihodnosti dežele z deželnim patronom Dalmacije, sv. Blažem.
Dalmatinec stare dobe se je obračal z neomejenim zaupanjem v vseh stiskah in težavah k sv. Blažu — Dalmatinec nove dobe veruje v svojega Smodlako. Smodlaka je v Dalmaciji vse, Smodlaka je voditelj naprednih ljudi, voditelj inteligence in voditelj ljudstva, ljubljen, spoštovan, da, oboževan. .Velika radost cele dežele* pravi Bahr.
Nalašč smo citirali nemškega pisatelja, da bi se ne zdelo, da s slovanskega stališča pretiravamo, ko opisujemo čar osebnosti. Lahko govorimo s popolno pravico o čaru osebnosti tega neskončno tenkočutnega, tihega moža, ki je v njem skrita tako velika energija volje in dejanja. Njegove mehke, priprte, dozdevno utrujene oči vas motijo. Mislili ste, da je starejši, pa je mlad mož, 42 let, in v pravem pomenu besede lep človek, kakor hitro začne govoriti . . .
Tudi to vara. Tribun, ki zna raz-plamtiti množice kmečkega ljudstva tam nekje v Zagorju, stoji na tribuno in začne govoriti s tihim glasom, z majhnim akcentom, takorekoč brez poudarka. Govori mirno in prosto z dolgimi presledki. Premisli temeljito, kaj hoče reči in potem šele nadaljuje. Redkokdaj pospeši tempo in povzdigne glas; ogreje ga z notranjim žarom in čutite, da bi lahko podžigal, ko bi ne imel te čudovite sebediscipline, in da
zna biti vroč in strašen v Odločilnem trenutku . . .
Toda za enkrat je vse skrito v zdisciplinirani red, v brezhibne forme svetovnega človeka, ki se zna gibati brez zadreg v vsaki družbi. Zna biti tudi odkrito vesel in zna fino, toda ostro poantirati v humoru in ironiji.
Pred bančnimi ravnatelji, ljudmi prakse in številk, mirno popisuje svojo deželo in njene želje. Dežela je zanemarjena ; zaostala je v razvoju. Toda on ni prišel po milijone. Denar ne bo pomagal. Vzgoje je treba. Iskreno bi si želel, da bi bili Čehi vzgojitelji dalmatinskega ljudstva v gospodarskem, proizvajalnem, trgovskem »^avtonomnem oziru. To predvsem. Če nalože svoj denar v Dalmaciji, lahko dobro nalete, kajti Italijani in JJemci so v Dalmacijo vtaknili že mnogo milijonov. Toda bilo bi bolje, ko bi prišli Čehi: prinesli bi nele kapital, ampak tudi svojega slovanskega bratskega duha.
Tak govor budi zaupanje pri ljudeh, ki imajo opravka z denarjem in so včasih nezaupni in previdni, včasih pa tudi prekomodni, da bi stopili z izhojene ceste normalnih bančnih kupčij .. .
Dr. Smodlaka gre iz Prage v zaupanju, da začno slednjič tudi Čehi eksploatirati Dalmacijo s svojim kapitalom. Žal, da v istem trenutku dovoljuje velika dunajska banka 4 milijone kron za pridobivanje premoga pri Dr-nišu. In dr. Smodlaka nam je povedal, da je drug dunajski konsorcij ugrabil s par milijoni kron 70.000 konjskih sil znanega slapa pri Omišu (Vela Golubiča) . . .
Tožil je Smodlaka nad položajem svojega naroda. Katerega? Hrvaškega, srbskega, srbskega iz kraljevstva, hrvaškega iz Hrvaške in Slavonije, bosenskega, hercegovskega ali dalmatinskega? Narod, ki ima toliko imen, je nazadnje avtonomen narod. Enota naroda je fraza, s katero operirajo vse stranke, toda nikdo si pri tem nič ne misli. Ni niti političnega niti kulturnega središča. Najhujše je v Bosni, kjer se bore Srbi in Hrvati za naklonjenost Mohamedancev, da bi dobili večino — proti drugim . . . Toda dr. Smodlaka ni brez upanja, on veruje v delo . . .
M
Angleški parlament.
Iz Studenca pri Sevnici.
Pesem od našega župnika.
Župnik na Studencu se obnaša Kakor kak turški paša .Vse po mojem mora biti* — tako pravi mož srditi.
.Gospod* so z lece govorili:
„Če ne boste prav volili nobene podpore ne boste dobili*. Tako mož svojo misel izraža, da vsak pošteni mož se zgraža.
Bil je 9. november, sejmi dan Ves občinski odbor je bil skupaj
zbran
Prišlo je do hude stike vse zaradi župnikove omike.
H
// //—ir
Dvorana angleške poslanske zbornice.
Župnik se odboru po robu postavi, da vso oblast pod sebe spravi.
Po hudi borbi se mu res posreči da odbor dovoli začasno to doseči: Župnik tajnik je postal, greh odpuščal milost dal.
Ako pride krst al’ obhajil, tajnik ne ve, kje naj bi bil.
Pisarno težko je pustit, še težje pa na hribe iti Župnik večkrat na Rako se podal, dolgo v noč je tam ostal.
Tudi ob zori jo domu primaže, da opravi svete maše Cerkev, Šola, to je njemu mala stvar za to ne briga se nikdar.
Župnik tudi v krčmo gre,
seveda ne brez prijazne kuharice. >
Tam včasih tudi prepir nastane,
kri
in vse na skriž v lase si plane.
A župnik nobenega se ne boji po njem se pretaka .slovenska* Gospod župnik je orjak, nekdaj Samsonu enak.
Kuharica vsa tvepeta, boji se za svojega župnika.
Tud ona se v bojevnike spusti ker ima hudo ogrsko kri.
Može pa to razljuti, po glavi jih ona dobi.
Gospod župnik, ta svet vam datnr Denite agitacijsko mavho stran, ker pride občinski volilni dan, pomeli bomo vse smeti na stran,. Boste zadoščenja dobili,
Kakor ste ga zaslužili.
Bav-bav Iz Studenca.
LISTEK.
Nostradamus.
»Da«, zamrmra, »držati te hočem le s svojo voljo. Čakal bom še . . .«
»Jutri, Renold, jutri! Jutri izveš, koga mo-r*Š prositi dovoljenja za najino združitev!«
Dih mogočne radosti se dvigne mlademu *>ožu iz dna srca. Vstala sta. Njiju roke stiskajo <ruga drugo, njiju pogledi se objemljejo, njiju ifsta jecljajo:
»Jutri! Oh, kaj bo jutri!«
Ta hip se razširi nemir po trgu Grftve. Zadišijo se kletve, mrmranje... In sredi lokostrelske Čete gre mimo velikaš korenjaške postave Ia mogočnega lica.
»Prostor gospodu de Croixmart!« kriči ®dumo vodja lokostrelcev.
Marija je prebledela kakor lilija. Renold je stisnil pesti. In že izginja v dalji silna silueta •arona Gerfalta, gospoda deCroixmart, pro-fosa-nadsodnika, ki išče svojih žrtev.
II.
Ovadilka.
»Gospodična«, ponavlja gospa Bertranda yzneuiirjeno, »kam greste? Ne tam, tu je vaša hiša...«
Renold jo je še enkrat objel in odšel. Marija pa stopa vsa bleda po trgu Grfeve, obračaje arbet razkošni hiši, ki ji jo kaže družabnica. In ■aenkrat jo vpraša:
»Gospa Bertranda, kje stanuje tista žena, ki pozna preteklost in bodočnost?«
»O Jezus! Torej hočete posetiti čarov-lieo?«
»Komu naj se zaupam?« vzdihne Marija žalostno. »Matere nimam. In silno me skrbi, ali si bom jutri upala povedati Renoldu... Ah, ti kriki poprej, te kletve! In kako je njemu vzplamenel pogled od sovraštva! Gospa Bertranda, jaz moram govoriti s to žensko. Ali nisi rekla, da daje dragocene nasvete vsem, ki jo prosijo pomoči?«
»Gotovo. In ti nasveti so tako dobro služili že marsikateri meščanki, in tako je usmiljena do ubogih, da ji pravijo »blaga Previdnost«. Toda to je zvijača hudičeva. Ako bi kdo ovadil to žensko, je več ko gotovo, da se bo pekla na onile grmadi...«
»Kdo bi bil zmožen tako krutega zločina, da bi ovadil to blago ženo?... Kako praviš, da ji je ime.Bertranda?«
»Znana je pod imenom»Gospa«; živ človek ne ve, ali je krščena po kristjanski, niti kdo je, niti odkod prihaja, niti kam gre, v raj ali pekel. Njeno stanovanje pa je tu, ravno nasproti hotelu...«
»Molči!« jo prekine Marija s prestrašeno gesto. »Počakaj me tu!«
Že je odprla vrata in prestopila prag.
Deklica je vstopila. Nahaja se v dvorani, okrašeni z lepim rezljanim pohištvom, kakršno ljubijo bogati meščani v svojih stanovanjih. Domačinka ji prihaja naproti. Biti ji utegne petdeset let. Njeno lice je ostalo mlado tudi pod srbrnimi lasmi; njegove poteze so polne neizrekljivega dostojanstva. V njenem gibanju in njenih gestah se razodeva vedrost nepre-plašnih duš. Primaknila je sedež Mariji, ki se zadihava od razburjenja; prime jo za roko in pravi s krotkim, otožnim glasom;
»Pomirite se, dete moje, in povejte mi, kakšna žalost vam teži srce. Ce vam morem
pomagati z nasvetom ali s tolažbo, storim od srca rada.«
»Da, da,«^ zamrmra Marija, »vi ste tolažnica. Tako čudno me pomirja vaš glas, in ziblje me, kakor neki drugi, ki mi je mil in drag. Vzrok moje skrbi in žalosti pa je ta...«
Trepetaje premolkne deklica. »Gospa« pa pravi z dobrohotnim usmevom:
»Vi ljubite. Ne tajite. V vaših letih je ljubezen vonjava življenja. Vi ljubite, kajneda, pa ste prišli vprašat vedeževalko, ali vas on ljubi in če boste srečni, kadar boste nosili njegovo ime?«
»Ne, ne!« odgovarja Marija v nedolžnosti svoje duše. »Da me ljubi, to vem. Ne. Nekaj drugega je. Strašno je, vidite. Ime ki ga nosim, preklinjajo vsi. A to še ni vse. Tisti, ki ga ljubim, ga sovraži z neutolažljivim sovraštvom. Jaz pa,« doda deklica, in solze ji dero po licih, »ljubim sicer svojega zaročenca, a tudi oboža-vam svojega očeta in ga spoštujem od vsega srca. In to je moja bolest, to je, kar mi trga srce. Ako povem tistemu, ki ga ljubim, to pro-kleto ime, ki ga še ne ve, ako mu povem jutri, kakor sem mu obljubila, ime svojega očeta, ali me ne bo zapustil?... To bi rada izvedela. Oh, dajte, odgrnite bodočnost in povejte mi, ali ne bom jutri najnesrečnejša in najbolj obupana izmed vseh zairočenk!«
Gospa gre nekaj trenutkov s pogledom polnim nežnega sočutja na mlado deklico, ki ji teko solze po licih, podobne dragocenim biserom.
ljubite svojega očeta?« jo vpraša.
»Življenje bi dala, da mu prihranim najmanjšo žalost. Bolj ko se drugi zgražajo nad njim, bolj si prizadevam jaz, da bi pozabil to sovraštvo, ki ga zavija v nekakšno smrtno
zlovešče ozračje...«
»Torej, dete moje, predvsem je potrebno, da mj poveste ime svojega očeta.«
Marija zardi, prebledi, obotavlja se, gleda boječe okrog sebe, naposled pa se skloni proti gospe ter ji šepne strašno in preklinjano ime svojega očeta. Gospa odskoči. Prebledi. 2 dolgim pogledom, polnim sumnje, se ozre na Marijo. Polagoma pa se vrne gospejinemu licu izraz vedne otožnosti.
»Ne,« zamrmra in zmaje z glavo. »Ni mogoče, da bi bilo to čisto dete vohunka, odposlana v mojo pogubo. »Dete moje,« doda in prime Mari jo zopet za roko, »tudi jaz sem morala trpeti zradi njega, ki ste vi njegova hu. Nekega strašnega dne sem stopila predeni ter mu zaklicala prokletje, ki mi je bruhnilo ia srca... Da, strašno je za vas, da ste hči krvnikovega zalagatelja. Smrt hodi s tem člove-kom.«
Deklica vzmahne obupno z rokami, kakoi da prosi milosti.
»Sam Bog vas pošilja k meni,« povzame gospa s svečanim glasom. »Nekaj me nagiblje k vam, in ker ljubite svojega očeta, bo morda otet...«
»Otet?« zajeclja deklica.
»Da dete moje. Toda zdaj treba, da izvem ime njega, ki ga ljubite.«
»Takoj,« trepeče preplašena Marija. A najnrej mi povejte, kakšna nevarnost preti mojemu očetu!... Za božjo voljo!... Oh, že vidim, da ste brali nekaj strašnega v bodočnosti mojega očeta!«
»Res, nekaj strašnega!«
»Rešite ga!« zaječi Marija, vsa poBjar-mljena po glasu Čarodejke.
(Dalje.)
DNEVNE VESTI
— .Pogumni orli*. Včeraj so imeli .orli* nekak shod, slavnost ali kaj je že bilo in od .Ljudskega doma* do Alojzevišča je korakalo prav klavrno kakih 40 .orlov* in to kratko pot je morala zastražiti policija, ker si .orli* niso upali stopati od .Ljudskega doma* do Alojzijevišča brez zaščite policije, četudi jim nihče nič noče. Sicer pa je to interna stvar .oslovske* organizacije, celo javnost pa zanima vprašanje: koliko so plačali .orli* za policijsko asistenco, ki jim je Lauter gotovo ni dal zastonj, ker je zahteval plačilo tudi |od prirediteljev cvetličnega dneva, torej pri humani prireditvi in zato ne moremo verjeti, da bi dal Lauter zastonj na razpolago policijo klerikalni strankarski prireditvi; opozarjamo ga pa na to vseeno, da ne bi morda pozabil na svojo dolžnost,
Umetniška čukarlja. Gospod prof. Kobalu smo te dni očitali, da je vpri-zoril v pripravljalnem odboru -Zveze slovenskih umetnikov* proti g. Žmitku nekak memorandum na naučno ministrstvo, ki ima popolnoma značaj in-trigantstva. Gosp. prof. Kobal na ta očitek do danes ni še ničesar odgovoril. kar s tem konštatiramo.
Umrl je včeraj Šentpeterski župnik Fran Pavlič.j
Pozor Šentpeterčanl! K sv. Petru je odpoklican telegrafično zloglasni kaplan Vrhovec iz Žirov. Zakaj? Ena verzija se glasi, da zato, ker ga potrebujejo za agitatorja pri volitvah v Mostah, kajti on je .dober agitator*, kakor se je izkazalo v Žirih — druga verzija pa pravi, da je bil zato odpoklican iz Žirov, ker je v blagajnici ži-rovske podružnične cerkve zmanjkalo 20000 K Katera obeh verzij je prava, nam za sedaj ni znano. Kaplan Vrhovec ima piav pestro zgodovino še iz Šmarja pod Ljubljano, kjer je vodil mlekarno in je zapustil Šmarčanom 30.000 K dolga — Šentpeterčani, pozor pred Vrhovcem 1
Licejski katehet Mlakar — klerikalni Miklavž. To nedolžno jagnje, obriti bacek — od časa do časa od nežne lepe mladine na ulici zasledovano koštrunče, ki dela ljubljanskim naprednjakom glistasto se vijoč velike poklone, v Planinskem vestniku s pozo svobodne slovenske gore velikega sina — ta človeček nastopi v torek zvečer kot govornik in menda tudi kot Miklavž za klerikalno šentpetersko Prosveto v Rokodelskem domu. Napredni občinski svet mu je preskrbel lepo mesto, da rešuje klerikalno kulturo in s tem protikulturna in protinarodna stremljenja' klerikalne stranke. Take ljudi se pri nas protežira. Morda zasluga naprednega (?) ravnateljstva.
Naši socialni demokrati naj bi si vzeli za vzor svoje 'italijanske so-druge in naj bi bili tako .internacionalni", kot so ti, ki jim njihova’ mednarodnost ne brani podpirati .Lege nazionale*, ki nima niti od daleč tako
Rlemenitih namenov, kot naša Ciril letodova družba ki jo naši socialni demokrati dosledno bojkotirajo.
Sumljiv človek Nek .odličen' pedagog v Ljubljani uganja na svojem zavodu take govedarske neumnosti, da je že skrajni čas, da ga pristojna oblast da na Studencu preiskat. To je tembolj potrebno, ker je |do-gnano, da je mož po krvi slaboumen. Upamo, da te vrstice zadostujejo in da nam ne bo treba več pisati o tej stvari.
Napredna zmaga v Zagorju.
Včeraj so se vršile v Zagorju ob Savi občinske volitve po novem volilnem redu. Zagorje je ena najvažnejših slovenskih postojank ob spodnještajerski meji in velikega pomena za Slovence. Občino so po hudem boju prt zadnjih
KAD LISTEK
F.	P. DRAOOVAN:
Konec Dragove povesti
Sedela sva v kavarni; prijatelj Drago in jaz. Zunaj je bil pust in dolgočasen jesenski dan in dež je padal. Jaz nisem imel sicer navade posedati po kavarnah, a danes me je pregovb ril prijatelj Drago, rekoč, da bom zvedel nekaj želo zanimivega, naj grem le z njim. in ker tudi dan ni bil za dru-zega, sem se pustil pregovoriti in sem šel . . .
Drago je zrl nemirno s podprto glavo ven na ulico, kjer je vrvelo o* žtvljeno jesensko življenje . . . Zdel se mi je zamišljen, kot še nikoli. Jaž pa sem čital časopis in zdajpazdaj mi je ušel pogled na Dragota in ven skozi okno v jesenski dan ...
. Naenkrat se. je Drago obrnil, pogledal na uro in nato mene.' »Kako dolgočasno I*
Zopet sva se zatopila vsak v svoje misli ; Drago skozi okno, jaz v časopis . . - »i » tlim rmi #8 .Kaj bom zvedel zanimivega, Drago?* sem ga vprašal čez nekaj:časa. r. Pogledal me je, nato. pa je pove^ sil pogled kot v premišljevanje. ,Ra-i A
volitvah dobili v roke slovenski naprednjaki, ki so takrat pahnili z županskega stolca znanega nemškutarskega župana in pristaša socijalistične stranke Michelčiča. Tako strastnega in težavnega volilnega boja, kakor zadnje dni pa Zagorčani še niso doživeli. Tako socijalni demokrati kakor klerikalci so napeli vse moči, da iztrgajo to velevažno občino naprednjakom iz rok. Nevarnost je bila v resnici zelo velika. Tdda kljub terorizmu s klerikalne in socijalistične strani so naprednjaki zmagali v prvem in drugem razredu. V tretjem razredu so zmagali najbrže socijalisti. Z mirno vestjo lahko trdimo, da pomeni napredna zmaga zmago slovenske ideje. Udeležba pri volitvah je bila zelo velika. Naprednjaki, ki so se morali bojevati na dve strani, so šli v boj z geslom: Ali zmaga, ali časten pogin! In zmaga je bila popolna Živela narodna ideja, živeli zavedni slovenski napredni volilci.
.Slovenčeve* Izjave. Sobotne .Slovenčeve* izjave so zelo zanimive. Iz njih je namreč razvidno, kako podlih sredstev se poslužujejo naši klerikalni moralisti v boju proti naprednjakom. Ljubljančani se dobro spominjajo volilnega boja za časa občinskih volitev v Ljubljani. Boj je bil v resnici zelo hud. Toda dočim so se naprednjaki bojevali pošteno, so lansirali klerikalci v javnost najnesramnejše laži o naprednjakih. Tako je škofov list priobčil tudi senzacijonalno vest, da namerava neki naprednjak pod gradom ustanoviti novo zloglasno hišo v . Ljubljani. Ta izmišljena in dobro premišljena hudobija naj bi služila klerikalcem kot volilno orožje proti naprednjakom. Toda prišel je za to čas plačila. Gosp. Pavel Turk, gostilničar pod gradom, ki se je čutil radi tega užaljenega je vložil proti .Slovenčevemu* uredništvu tožbo radi razžaljenja časti in tako klerikalcem ponudil priliko, da dokažejo svojo trditev. Vsa zadeva bi morala priti zadnje dni dred poroto. Razumljivo, da so »Slovenčevi* uredniki takoj vrgli puško v koruzo in konsta-tirali, da je bila vsa stvar izmišljena. G. Pavel Turk mora biti v resnici dober človek, da je dovolil .Slovencu* tako ugodno poravnavo. V vsej svoji nagoti se je pokazal škofov list posebno v raznih napadih na g. hotelirja Kendo, • ki je radi tega seveda iskal zadoščenja. .Slovenec* je moral objaviti naravnost sramotno izjavo in kon-S'atirati, da je obrekoval g. Kendo brez vsake podlage. Enako se je zgodilo s tožbo enega uradnika »Hranilniškega konsumnega društva* proti .Slovencu*. »Slovenčevi* bralci bodo popolnoma mirno prebavili te sramotne izjave, toda kdor ima le količkaj jazuma in pameti, mora izprevideti, da je glavno orožje naših klerikalcev v boju proti naprednjakom podlo obrekovanje brez vsake podlage.
Akad društva „Adrija“ v Pragi. II, redni obč. zbor slov. akad. društva , A dri ja* v Pragi se vrši v Četrtek 7 decembra ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih, Krši. Vinohrady, Hšlkova tf. 12/111. z običajnim vspo-redom.
Planinski plds. Slov. Planinsko Društvo priredi prihodnji predpust in sicer dne 3. februarija 1912 v prostorih Narodnega Doma v Ljubljani »Planinski ples*. Vsi obiskovalci prejšnjih planinskih plesov se ga že vesele.
Telovadno društvo Sokol v Šiški. Vabilo na Miklavžev večer ki ga priredi telovadno društvo Sokol v £>iški v torek dne 5. decembia 1911 v dvorani »pri Kank<rtu* v Spodnji Šiški. Spored: 1. Godba. 2. Nastop Miklavža. 3. Razdelitev daril. 4. Prosta zabava. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vin
do, ali veruješ v ljubezen?* Gledal me je srepo in vprašajoče . . . Začudeno sem zrl svojega prijatelja v njegove nemirne oči, kot bi hotel v njih čitati vzrok njegovega vprašanja . . .
»Kako to misliš, Drago?*
»Čisto navadno! Torej, ali veruješ v ljubezen?*
Kaj naj bi odgovoril? Velikokrat sem že ljubil, ljubil z vso svojo žarko dušo in vedno sem mislil, da sem tudi jaz ljubljen, a varali so me vsi upi; ljjjbtf sem zastonj in srce je ostalo prazno ...	1
»Verujem, da eksistira ljubezen, a v ljubezen ne verujem I*
Začudeno me je pogledal Drago s svojimi nemirnimi očmi in se mi nasmehnil narahlo, »Rado, — mi je rekel — zdi se mi, da si preveč realista in pesimista, da bi veroval v ljubezen, v ono prvo nedolžno ljubezen, po kateri Človeška duša tako hrepeni!*
»Da, duša hrepeni po ljubezni, čez nekaj časa pa duša proklinja to ljubezen!! Mehi se „vsekakor zdi, Dra-gb, da ŽiViš V taki ljubezni 1 . . .*
»Ti govoriš, ko ne Čutiš, Rado! Poslušaj ! Kaj ne, kako pusto in dolgočasno je . danes ! Ali ti ne zahrepeni tv6ja duša ob taki priliki po nečem neznanem, tajinstvenem,? V. . Po nečem takepi. da se ti duša razvedri in
Za Sokolski dom na Vrhniki darovali so naši rojaki Ciril in Franc Kunstelj, Ivan Španov, Franc Krašovec in Ivan Kolenc vsi v Cleveland Ohi K 14 40. Razne stave »Meksikajnerjev* in sicer gdč. Anice, Milke, Napljona in Toneta donesle so v prid »Sok. domu* K 2050. Dalje se je nabralo po nabiralnikih za »Sokolski dom* na Vrhniki v sledečih gostilnah: Pri »Jurci* K 10 60, pri .Kočevarju* K 6, pri ,Oblaku* K 6, pri »Korenčanu* K 1969. v »Mantovi* K 8. Neimenovani daroval K 1. Skupaj K 86 20. — Vsem darovalcem izrekamo iskreno hvalo osobito pa našim rojakom v daljni Ameriki, ki so nam s poslanim zneskom dokazali, da niso pozabili na svoj rojstni kraj. Na zdar!
Miklavžev večer. V Dražilovi gostilni na Rimski cesti št. 11 bode v torek 5. decembra ob pol 8. uri zvečer nastopil Miklavž s ^sijajnim spremstvom. Starši se uljudno vabijo na poset in naj privedejo otroke seboj. Vstop prost. Za dobro postrežbo najbolje skrbljeno.
»Ideal.* Danes zadnji dan krasnega sporeda večernih predstav: »Maščevalec svoje časti*, krasna umetniška drama, ki je občinstvu zelo ugajala, ker je res umetniško delo v igri, fotografiji in vsebini. — Jutri dve senzacijonalni predstavi: Napoleonovo ujetništvo na Sv. Heleni*, zvečer pa »4 hudiči*, artistovska drama s smrtnim padcem. Pripravlja se .Buffalo Bill*.
Prostovoljna smrt v plamenih.
V Gradcu se je v petek zjutraj dogodil strašen samomor. Neka kuharica	se je sredi sobe polila	s	špiri-
tusom	in nato zažgala.
Na Karl Ludwig Ringu št. 2 stanuje neki vpokojeni že zelo priletni oficir.	Za svojo kuharico	je imel 54-
letno	Madžarko Rozalijo	Por.	Oficir
je že večkrat zapazil, da se kuharica do nezavesti napije, vsled česar je prišlo med obema večkrat do hudega spora.
Oficirjeva družabnica, ki je bila odgovorna za gospodinjstvo, je kuharici, ki je bila sicer zelo pridna in tudi poštena, večkrat zagrozila, da jo odslovi iz službe, če ne opusti pijače. Taki opomini so vedno imeli za nekaj časa vspeh.
Zadnje dni pa se je kuharica zopet tako napila, da se ni tri dni skupaj streznila. Oficirjeva družabnica ji je zopet zagrozila z odpustitvijo iz službe, kar je kuharico zelo vjezilo. Zagrozila je družabnici parkrat in nato izjavila, da ostane toliko časa v dosedanji službi, dokler ne umre. Oficir je moral radi popolne pijanosti kuharice tri dni hoditi na hrano v hotel.
V petek ob 6. uri zjutraj je stopila kuharica v oficirjevo spalnico, kjer je izjavila, da je pripravljena iti zanj v smrt. Staremu oficirju so se zdele te čenčarije preneumne in je kuharico odslovil iz spalnice. Ob 7. uri zjutraj je prišlo kakor ponavadi, družabnica. Ker ji kljub močnega zvo-nenja ni nihče odprl, je odšla skozi drugi stanovanjski vhod v oficirjevo stanovanje. Oficir je takoj stopil k njej in izjavil, da seje morala zgoditi najbrže strašna nesreča.
Vse stanovanje je biio že napolnjeno z dimom. Ko je služabnica stopila iz spalnice v predsobo, se ji je nudil strašen prizor. Pred vratimi je ležalo truplo kuharice, popolnoma opečeno. Po sobi so bile razmetane različne obleke. Ker je družabnica mislila, da je mogoča še pomoč, je poklicala rešilni oddelek. Toda prepozno. Kuharica je b la že mrtva.
■__ui ffpwn i-nru n   .
navžije svojtga življenja!. . .*
»V tem imaš pravi*
»Torej glej, tudi meni je danes nekam zelo čudno pri srcu; tako silno hrepenenje se me je polastilo in taka nemirnost me navdaja, da hrepeni moje srce naprej in naprej brez cilja! Najrajši bi se zjokal *
Podprl si je tedaj prijatelj Drago svojo glavo in se zagledal skozi okno v jesenski deževni dan. Jaz sem ga pa gledal z začudenjem in s zanimanjem sledil njegovim idealnim besedam • • •
»Drago, rekel sem prijatelju čez nekaj časa, ti si danes zares nekam čudetl, še nikoli te nisem slišal kaj tacega govoriti !*
»Kaj ne, da! Zaljubljen človek je vedno čuden!* je spregovoril, ne da bi obrnil pogled od okna.
»Kaj, da si zaljubljen, Drago ?“ »Nisem ti še povedal A zaupati ti. morem, da Ij^im, ljubim z vso dušo deklico, ki je še napol otroki* »Drago I*
»Da, to je. kar ti. imam danes povedati! In ona ni meščank^, vse pokvarjeno mestno življenje ji je še neznano, in ona: je še tako mlada in nedolžna !*.	'
'JU kje si jo spoznal?*
Zopet je pogledal, na uro, se o-brnil od okna k meni in nadaljeval:
Kmalu nato je prišla v oficirjevo stanovanje policijska komisija, ki je odredila, da so truplo kuharice takoj odpeljali v mrtvašnico. Kuharica je sredi sobe pristavila vrč, katerega je napolnila s špiritom. Nato je s špiritom polila svojo obleko in jo takoj zažgala. Vžgala pa je tudi ves špirit, kar ga je bilo še v vrču in se nato postavila nad plamene. Zraven nje je ležal tudi kuhinjski nož, katerega je najbrže pripravila zato, da se zakolje, če ne bi poginila v plamenih.
Razočaranje po poroki.
Res je in niti najzgovornejši, vneti zagovorniki zakona ne smejo tajiti dejstva, da prinese zakon razočaranja, ki več ali manj slabo vplivajo na medsebojno sporazumljenje zakonskih. Po navadi pa pridejo podobna razočaranja na srečo moža le polagoma na dan, ko se mož že vedno bolj in bolj prilagodi zakonskemu življenju.
Nasprotno pa se je zgodilo nekemu francoskemu grofu, zadnjemu potomcu stare, plemenite robine. Mož je živel udobno kot samec. Imel je namreč izborno kuharico, s katero je bil zadovoljen. Vse morebitne težave in tudi to, da se ni mogel pokazati med svojimi sovrstniki s takim sijajem kot oni, je pozabil pri skledi slastnik, njemu najljubših jedi, ki mu jih je znala pripraviti najbolje edino le ona. Zato pa je svojo gospodinjo tudi večkrat obdaroval z darovi.
Bil je njegov god. Kuharica je napela vse sile in ga pogostila na ta dan z najboljšimi jedili, ki jih je on ljubil. Bil je izredno vesel in iz hvaležnosti ji je podaril neko loterijsko srečko.
In srečo je imela ravno ta srečka. Kuharica je dobila z njo prvi dobitek 500 000 frankov. Grof je bil najprvo naravnost obupan. Izgubil bo edino svojo tolažbo — kuharico. Poročim jo, si je mislil, in s tem si ne ohranim le nje, marveč si pridobim še lepo premoženje.
Rečeno — storjeno in v par dneh sta bila poročena. Drugi dan po poroki pa je nova grofica povedala možu vsa objokana, da srečke nima več, marveč, da jo je podarila hlapcu, ker jo je odvezal njene zaročne obljube, ki jo je storila z njim že pred nekaj leti.
Manj tragičen je bil slučaj neke avstrijske baronice. Njen ženin, znan avstrijski baron je bil tudi več porabil kot je imel. Pomagati si je hotel z ženitvijo in se poročil zbogato vdovo. Dobil jo je lahko dasi že prileten, ker bogatih vdov, ki postanejo rade grofice, je več. Toda kratka je bila tudi njegova sreča.
Že v prvi intimni noči se je ustrašila novoporočenka, ko je odložil on baroko, njegove pleše tako zelo, da je dobila živčni pretres Drugi dan pa se je odpeljala naravnost k odvetniku in vložila tožbo na ločitev zakona. In v dveh tednih je bil možakar vdovec, oropan tudi rešitve — bogate ženitve. Novoporočena baronica je namreč trdila, da bi ne bila šla k poroki, tudi če bi jo vlekli z desetimi konji, ako bi bila vedela, da ima baron tako plešo na glavi
Zopet drugi je tožil ženo, ki mu je pripravila podobno razočaranje po poroki. Imela je krasne umetne zobe in zlate lase, na katere se je ženin ujel. Ogorčen na to goljufijo jo je tožil. Sodnik mu je prigovarjal, da naj pregleda te tako umetno popravljene nedostatke telesne lepote svoje novoporočenke. Saj imate vi vendar tudi umetno izdelano oko. A dosegel je sodnik ravno nasprotno. Takega moža, ki bi me stekleno gledal, pa tudi jaz
»Bil sem na počitnicah v B..., prijaznem slovenskem trgu. Nekoč sem se sprehajal ob potoku, ki je tekel mimo trga, kar pridem do mesta, kjer sta se kopali dve punčki, pravzaprav ne zaslužita tega imena, ker sta bila že veliki. Škoro, da so se ustrašile mojega prihoda, ker sta se mi tekla skrit za vrbe. Nisem jima hotel kaliti veselja in sem šel naprej, toda le za toliko, da me nista več videla, potem sem se pa splazil za vrbami nazaj na craj mesta Nista me opazila in vese-o, kot dve vili sta plavale po vodi. 3ila sta krasne, posebno mlajša se mi e zelo dopadla s s ojim finim stasom n koketnimi kretnjami. Ležal sem za vrbo in ju gledal; kako dolgo, ne vem. Oqe sta pa brezskrbno skakale po vodi, nevede, da jih opazuje moje oko,*
»Kaj bi bilo, ko bi te bili zvo-kale ?*
»Nič, kaj ! In toliko časa sem ležal, da niso Šle iz vode ter se obte-kle,; še, le ko so bile vse gotove, sem se zop^t prikazal iz svojega skrivališča • . . Kako so se me zopet ustrašile, kar obstale so! Jaz sem se jima pa lahko nasmehnil: »Čemu gospodič^?, tako iznenadenje:*
»Ali šte naju ves čas opazovali, go$pod?* se nie je, upala ogovoriti. m}ajša, ki se mj je na prvi hip zdela
ne maram je rekla žena; in šla sta narazen.
Še bolj usodepolna pa je bila medsebojna goljufija obeh poročencev v naslednjem slučaju.
Ona je rekla, da ima zasebnih dohodkov na leto 6000 kron; on pa je lagal, da ima krasno posestvo. Vršila se je poroka in minuli so medeni tedni. On je hotel inreti denar, on pa tudi. On ji je v prepiru povedal, da je njegovo posestvo na luni, ona pa da ima vsega skupaj komaj še 800 kron. In šla sta narazen, iskat sreče v svet
Književnost in umetnost
Slovensko deželno gledališče.
Iz pisarne slovenskega gled* lišča. Jutri v torek se ne igra, pač p» v sredo zvečer ter se poje Heuber-gerjeva elegantna opereta »Ples v operi* (za nepar), — V četrtek se igra Thomova komedija »Morala* (za par). — V petek pop. ob 3. opera »Prodana nevesta* (za lože par); zvečer drama „Fedora“ V. Sardona v proslavo 25 letnice ge. Avg. Danilove.
— V nedeljo F. Jelenčeva^izvirna drama »Vaška romantika*.^— Operno osobje pripravlja opero .Carinen*, operetno pa »Grofa Luksemburškega*.
Reka. Drama v treh dejanjih. Spi' sal Maks Halbe.
Včeraj smo izpregovorili o pisa' telju in delu samem, danes poročamo ,o predstavi. O drami bi pri pom11**1 še, da je zgrajena čisto po Ibsen«; pravo jedro leži v preteklosti, dram2 nam kaže le posledice preteklega činaf
— sleparstva s testamentom, in gre pravzaprav nazaj v preteklost in ne naprej. Tehnika občutja pa je vse-kako izvrstna, vidi se, da je delo pl* sal pravi pesnik in ne kak .maher*-Priznavamo, da je drami tudi treba občutja, lirike, duše, — predvsem Pa ji je potrebno trdno telo, pravo, ž*v0 dejanje. Tega pa tu precej pogrešamo. Pri občinstvu, kolikor ga je b*‘° gledališču, je stvar ravno vS^e,7, P-" srečenega slikanja miljeja in obcutj dosegla časten uspeh. Deloma se je zdela ljudem vsa reč razvlečena, Pre' več besed, kar je tudi naše mnenje
Vloga Petra Doorna, nekega .kralja na Betajnovi*, ki stoji onstran dobrega in zlega, je zelo težka in tudi komplicirana, to naj bo tudi g-Bukšeku, ki ji na noben način ni bij kos, v opravičbo Ustvariti nam ni znal nobenega karakterja, le kričal je >B kričal s predpotopnim patosom. Za to pa seveda g. Bukšek, ki je v vloga*' ki so res zanj, prav dober, ne more nič; nihče ne more preko svojih moči« krivi so tisti, ki so mu tako vlogo po* verili. G. Šimžček je v vlogi zapostavljenega, zanemarjenega najmlajšega brata Jakoba podal s pretresljivo rea-listiko čuvstveno stran, posebno pato* logično strast do žene svojega brata, ki ga razjeda, je znal naturno izraziti; bili smo ž njim zelo zadovoljn*. c abstrahiramo par .hudih* akcentov pr. .ledu* mesto »ledti* i. p- .
G.	Nučič v vlogi tretjega d Henrika, tega simpatičnega in zdravega optimista življenja, ni &'* s,a?.’ priporočali bi mu pa več izpremenljt-vosti; ambicijozen umetnik ima tisoC metamorfoz, zna ustvariti vedno kaj novega, krepkega, samosvojega. Gdč. Wintrovi velja isto v podvojeni meri, naj bi ne bila v vseh igrah skoro enaka, bila je sicer tudi včeraj dobrti a želeli bi ji bili več temperamenta in več globokega čuvstva
G Danilo je bil prav dober, ustvaril je v starem Reinholdu zelo izrazit tip; vidi se kaj Danilo zna če se mu le da priložnost za to, očitati
drznejša.
»Da, gospodična ves čas sem vas opazovali! Ali ste zato kaj huda name ? Prosim, oprostite mi mojo drzj nost !*
» Vi... vi... mi je žugala mlajša s svojim prstom.
Ob tej priliki sem se torej seznanil z njo in od tistega časa sem se sprehajal skoro vsak dan z — njo Mici.. .«
»Mici ji je ime?*
»Da Mici! Da bi jo ti videl 1 Kakor cvetka v pomladnem jutru tako zala in nedolžna je. N|ene velike modre oči in njena velika kostanjeva t"' zura . . . vse tako lepo in idealno' — Ko sva se zopet neki dan sam* sprehajala, sem ji zaupal, da bom moral iti kmalu v mesto. Pogledala me je tako milo in otožno, da ji je zalesketala solza v očesu ... »Kaj ne, da ne boš v mestu pozabil name?* mi, je rekla. »Glej jaz se bom tu dolgočasila in si želela po tebi, ti se boš pa zabaval veselov mestu z mestnim* gospodičnami 1*
»Mici, sem ji rekel, pustil bom vso mestno zabavo in mislil na tebe 1*
In ko sva se poslovila, sva jokala oba, tedaj je bilo meni silno težko pri srcu, Prišel sem v burno mesto m ona pa — Midi je ostala v prijaznem
bi mu imeli le njegov stari greh, da se je le preveč naslanjal na suflezo. Najboljša med vsemi včerajšnjimi igralci pa je bila ga. Bukšekova v vlogi stare matere Filipine, dovršena v maski in vsej igri.
Popravek. V včerajšnjem poročilu naj se čita: »s poostrenimi čutili'* mesto .prostranimi", kar je zakrivil tiskovni škrat.
Slepa ljubezen. Ljudska igra s petjem v 4 dejanjih. Spisal Anton Pesek. — Režiser H Nučič. — Kapelnik Jar. Jeremiaš. Igra za starše in mla dino, nedeljska popoldanska predstava. Pisatelj je hotel v obliki drame pokazati zle posledice nesoglasja med do-anom in šolo, ako starši v svoji-»slepi ljubezni* otroka razvajajo in delajo proti vzgoji šole, mesto da bi delovali z njo v prid svojih otrok. Ideja je lepa, a mnogo truda bi imel pravi pesnik, da bi jo realiziral v drami. Torej isti slučaj, kakor s Špicarjevim .Kraljem Matjažem*. Nočemo prehudo soditi dela, ki ga je napisal diletant in ne obsojamo autorja, ki je imel blag vzgojevalen namen; vprašanje pa je, če je tako diletantsko delo tudi za na oder deželnega gledališča.
Ne bomo rešetali dela na drobno, le par opazk: takega papirnega jezika ne govore kmetje, ne govore ga otroci, ne govori ga sploh nihče v življenju. In pa to petje, ki bi imelo biti menda nekaka zabela k suhim žgancem, kako je za lase privlečeno, kako je neokusno in nenarodno.
Tisto občinstvo, ki je bilo v gledališču, je seveda vseeno našlo svojo zabavo, saj je godba igrala v pavzah »Mlade vojake" in valčke, igrala je med dejanjem gdč. Thalerjeva in g. Bukšek in otroci so peli; čakalo je tudi vsake prilike, da se je prav od srca lahko zasmejalo, g. Verovšek je komaj stopil na oder, niti besedice še ni zinil — krohot, ga Danilova je iz-pregovorila — splošen smeh itd. Na ta način lahko govorimo celo o »uspehu"; če je pa to tisti učinek, ki gaje — seveda z najboljšimi intencijami — nameraval avtor, o tem pa pač dvomimo.
Igralci, veliki in majhni niso bili slabi, saj pa tudi ni bilo nikake težave, vse to prepeti in predeklamirati.
Torej — g Verovšek z go. Danilovo prav dober; dober tudi g. Nučič 2 gdč. Wintrovo.
Veselemu hlapcu g. Bukšeka in njegovi Miciki gdčne. Thalerjeve ni da bi kaj oporekali.
Ga. Iličičeva — lep fantek, isto-tako dobre gospodične Gorjupova, Vera Danilova, Pretnarjeva fn vsi drugi otroci.	—n.
Včeraj, v nedeljo zvečer se je ponavljala Parmova .Ksenija* in Ferra-tijeva .Suzanina tajnost* z lepim uspehom. Gledališče žal ni bilo preveč dobro obiskano.
in centalističnimi socijalisti v Pragi do hudih spopadov. Centralisti so namreč za danes sklicali shod. katerega so se v veliki večini udeležili tudi avtomisti. Ko je centralistični socijalistični govornik Stein napadal avtonomistične socija-liste in jim očital zvezo z buržoaznimi strankami, so avtonomisti proti temu najmogočnejše protestirali. Ker je pa Stein, urednik češkega lista »Dčlnicky Dennik* na Dunaju še vedno napadal avtonomiste in izjavil, da centralisti ne morejo smatrati avtonomistov kot so-druge, je prišlo na shodu do velikih kravalov, vsled česar je vladni komisar shod razpustil. Po shodu so se vršili še spopadi v zborovalni dvorani in tudi na ulici. Poseči je morala vmes policija, ki je demonstrante razgnala. Istočasno so zborovali tudi češki avtonomisti, kjer je govoril poslanec Nčmec, ki je zahteval splošno in enako volilno pravico za češki deželni zbor.
Italijansko-turška vojna.
Akcija na Egejskem morju.
London, 3. decembra. Italijanska vlada je obvestila angleško vlado, da namerava vsled neugodne situacije v Tripolisu pričeti tekom prihodnjega tedna tudi z akcijo na izvenafriškem ozemlju Turčije. Nota sicer ne govori o nikakih detajlih, vendar pa se splošno domneva, da misli Italija še vedno na blokado Dardanel.
Turški protest proti Italijanski operaciji v Rdečem morju.
Carigrad, 3 decembra. Vlada je izročila vsem evropskim velevlastim protestno noto, v kateri najenergičnejše protestira proti operaciji italijanskega brodovja v Rdečem morju, ki bombardira popolnoma neutrjena mesta.
V Tripolisu.
Rim, 3 decembra. Iz Tripolisa se poroča, da je včeraj tisoč mož broječa turška armada naskočila na jugovzhodnem delu oddelek italijanske predstraže. Italijanski kavaleriji in artileriji se je posrečilo napad po hudem boju odbiti in vreči Turke na vsej črti nazaj.
D’ Annuzio na bojišču.
Rim, 3. decembra. Slavni italijanski pesnik D’ Annunzio je odpotoval na tripoliško bojišče.
Razburjenje v Solunu.
Solun, 3. decembr^. Turška vlada se pripravlja z mrzličrid^haglostjo na eventualni naj>&& IftlijktišKe mornarice na Solun. Vsi obmejni f&ri, ki čuvajo vhod v mesto, šo ob&roženi z najnovejšimi brzostrelnimi fofpoVi. V mestu vlada radi; turških priprav velikansko razburjenja, ker st splošno pričakuje, da je prvi korak italijanske mornarice namenjen Solunu.
premeniti v sigurne številke terno 7. 18. 21. In zadeli so, posledica je pa bila, da je direkcija kr. loterije morala izplačati dobitkov v znesku 748 280 lir. Še večji, udarec za laško loterijo je bil pa ambo 6 29. To je zelo priljubljen ambo v Neapolju, iriali ljudje verujejo v njegovo moč ga stalno igrajo, čeprav že od L 1809, r|i izšel. Usoda je svetovala, po dogodkih v Tripolitaniji igralcem, npj stavijo te slavne številke in vse jfh je stavilo. Ni so se prevarili: preteklo soboto sta izšli obe številki 6 in 29 in nesrečna loterija je morala izplačati nič manj nego 2 milijona lir svojim stalnim igralcem v Neapolju in provinci, ki stavijo po 12 in 20 centezimov. Kaj šele bo do tistega časa, ko zavzamejo Italijani vso Tripolitanijo? To vprašanje silno skrbi direkcijo kr. »lotta* v Italiji.
* Atentat na zdravnika. Iz Lille se poroča: Profesor Sepers, zdravnik v pariški bolnici je postal žrtev atentata. Pred par dnevi je bil poklican k neki družini, ki je imela bolnega otroka. Ker je otrok umrl, je oče obdolžil zdravnika, da ni pravilno ravnal z otrokom. V sredo je nesrečni oče Le-persa napadel na cesti in ustrelil nanj, nakar je zbežal.
Obleke iz ribje kože. Najbolj čudne ženske obleke so pač one iz ribje kože. Nosijo jih žene nekega vzhodnosibirskega plemena. Barva teh oblek je modra. Obleke so tuei okrašene z raznimi ornamenti, ki so na obleke prišiti. Te ženske obleke iz ribje kože igrajo važno vlogo, kajti fant si izbere tisto punco za ženo, katere obleka mu najbolj vgaja; pravzaprav si jih izbere več, ker pozna ono pleme mnogoženstvo in si vsak mož vzame toliko žen, kolikor jih pač more in hoče rediti.
* Truplo otroka v spovednici. Pri čiščenju spovednice v farni cerkvi v Merolombardu na Tirolskem so našli košek s truplom novorojenčka. Obenem so našli pismo matere, kjer je pisano, da je zelo revna in nima denarja za pogreb. Sodišče je začelo stvar zasledovati, ker ni gotovo, ali je otrok, ki je bil tri dni star, nmrl naravne ali nasilne smrti.
Telika zaloga
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za gjaffipEs spalne, jedilne iri gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.	Izdelki solidni
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
FR. SEVCIK
Židovska ulica št. 7
priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov.
Popravila se izvršujejo točno.
——-— CenovniU m zahtevanje saatoij ta poitnine prosto. ———
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
FR. P. ZAJEC
Razne vesti.
* Križ in bodalo. V Kelmorajnu na Nemškem imajo zanimivo razstavo, prirejeno povodom mednarodnega kongresa za kriminalantropologijo Na razstavi je videti vse mogoče stvari, s katerimi izvršujejo zločinci svoja raznovrstna hudodelstva, a videti je tudi, s kakimi sredstvi in po kakih metodah skušajo oblasti zločince ujeti. Seveda ja poleg teh stvari videti še mnogo drugih, saj niso razstavili samo policijski uradi, nego tudi razni soci-jološki zavodi in blaznice. Posebno pozornost vzbuja na tej razstavi krasen križ. Ta križ je velik in Kristus je čueovito fino izdelan iz slonove kosti. Ta križ je pravi umotvor, ki ima vrh tega še to lastnost, da služi lahko kot — morilno orožje. Če namreč potegneš zgornji konec, se loči Kristusova glava od telesa in v rokah imaš — bodalo, kateremu se pozna, da je bilo mnogokrat pomočeno v kri. Ta križ je bil nekdaj last nekega italijanskega morilca.
* Tripolis In italijanska loterija. Vojna v Tripolisu je zelo nesrečna za laški »lotto*. Iz dogodkov v Afriki so sestavili mnogi, ki znajo vsako reč
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kriza v generalnem štabu. Aehren-thalova demlslja.
„ P u ,n ® I > 3. decembra. V vojaških Krogih vlada radi krize v generalnem štabu veliko razburjenje in ogorčenje. Splošno se zatrjuje, da je padel šef generalnega štaba le vsled agitacije zunanjega ministra grofa Aehrenthala. Vojaški krogi smatrajo Hfitzendorfa za enega najboljših avstrijskih strategov, ki je postal le žrtev Aehrenthalove fventurske zunanje politike. Iz dobro informiranih krogov se zatrjuje, da je zunanji minister podal danes radi sporov z generalnim Štabom zopet de-misijo, katere pa cesar ni sprejel. Prvo demisijo je podal Aehrenthal že v četrtek.
Spopadi med avtonomlnistlčnlmi in centrallstišiiimi socijalisti v Pragi.
Praga, 3 decembra. Danes je prišlo med češkimi avtonomističnimi
~TT r—r~T ———.......................... I-M
Irgu Noč in dan mislim nanjo in celo veselo mesto se mi zdi brez nje — mrtvo. Silno hrepenim po njej, da bi jo že skoraj videl, že skoraj z njo govorili"
»Prijatelj, Drago, ti zares sanjaš 1 Lepa je tvoja ljubezen, kakor tvoja Mici, ki jo ljubiš 1“
»Nikar se ne šali, Rado, ti ne veš, kaj je ljubezen, ti ne veruješ v ljubezen 1 Zato ne moreš razumeti moje skrivnostne dušel*
Utihnil je Drago, pogledal zopet •na uro in videl sem, kako je lahka bledota spreletela niegov obraz.
»Kaj pričakuješ, Drago?* sem ga ■vprašal.
»Mici 1*
»Mici, o kateri govoriš ves čas?*
»Da, njo 1 Včeraj mi je pisala, da 'naj jo pričakujem ob tei uri v tej kavarni, kjer me hoče Iznenadltl!
»Da pride torej ona sem v kavarno?«
»Da, sem! Videl jo boš; kakor angeli kakor cvetka jel"
Zopet je utihnil Drago, si podprl glavo in se vnovič zagledal v jeseh ;ski dan. Tudi meni je postalo nekam
Varčne gospodinje!
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike pošiljam zastonj In poštnine prosto.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
čevljarski mojster v LJUBLJANI
 Sodnijska ulica št. 3-----------
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske In teiov. Čevlje
čudno pri srcu. Molčala sva oba. Zunaj je padal enakomerno jesenski dež, v kavarni pa je vladalo šumenje in bučanje. Mimo okna so hodili ljudje veselih in resnih obrazov ...
Pa prišla je mimo okna vesela, mlada gospodična, s še veselejšim kavalirjem; pogledala je v najino okno in se nasmejala.
Tedaj je skočil prijatelj Drago po koncu in mrtvaško bled je postal njegov obraz. Oči so se mu izbulile in prsti krčevito stisnili v pest.
Skoro, da sem se ustrašil.
»Ona — Mici I*
Omahnil je in se sesedel na stol; v tem so se pa že odprla kavarniška vrata in vesela gospodična s še veselejših! kavalirjem je stopila v kavarno in šla naravnost proti najini mizi. Prijatelj Drago jo je gledal s krvavimi očmi, jaz pa z zanimanjem.
Prišla je do najine mize in smeje je zrla lia Dragota: »Dovoli, Drago, to je moj zaročenec 1* In pokazala je svojega Spremljevalca. »Kakof sem tf sporočila, držala sem torej svojo obljubo, da'sem te danes iznenudlla s svojim prihodom I-
in po že znano najnižjih cenah dobite
. Sfi PETER ŠTERK
Ljubljana, Stari trg St. 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I* kakovosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
M- ' ■ ■	Moderne	kožuhovine,	t.<	■	> ~
Prvi slovenski foto
Najboljše odgovori »Slovencu* vsafc naš pr^jatelb ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnica 1
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
UttanovUra leta 1890.
Cternit
r. z. z n. z.	J%3	/11 v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po ML]! I brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma	varno	naložen	denar.	Rezervni	zaklad:	nad	pol	milijona,
Krojaški salon za gospode p614
Ivana Magdiča
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v ldočl sezoni moderno angleško blago.
2000 komadov modernih dolgih raglanov z izbitimi modernimi barvanimi ovratniki in reverji, ki veljajo drugače 30—40 K za reklamno ceno brez konkurence
od K 10*— naprej.
-........  Od	najnižje	do	najfinejše	izvršitve......:
Najbolj varno naložen denar!	^
Največja slovenska hranilnica!	|
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.	fc
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
co d
Mestna hranilnica ljubljanska
klavirjev in harmonijev
Preostale izvode romana
ZENA
dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer, Stingl in H5rugl
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem edini zait topni k na Hranjukem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18—) najboljši instrument.
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje In tnuzlkallje v velikanski zalogi. — Uglaševanja In popravila vseh glasbil.
ALFONZ BREZNIK SAKSi
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/«®/* brez odbitka.	g_
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Spre-	M
jema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po poštL	0
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega aa- FL klada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem im z V vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, IT ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi	SB
Izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem.	L
Za varčevanje ima vpeljane lidne domače hranilnike, v	; (
podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo. * C
Posoja na zemljišča p<- v .	.,(>ti poplačevanj« dalga po r
najmanj V« V* Dolžnik pa «•	<Mg poplača« ta4 pop*ej, * S A
ako hoče. Posoja se tud.	•* v.cdnostae papirje.	'
wwwwm
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v BJutru*, prodaja uprav-ništvo B Jutra1* mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Izvod samo 0 vinarjev
Bluze, sDodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. M* Vse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P> AlCLgdiČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
v. občna zavarovalnica
aPatent SATSCHEC
Najboljše pokrivanje »treh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
O-la/vna. zoilcgra: T. Koru, Ljub^ana. j
»SLAVIJA*  _________________________________________
vzajemno zavarovalna kuka ▼ Pr*ft mm—m* ta toatfl K &M06.00& lepkim adttotota« ta kapItaUK *
Pl Triltarti ing« najemna zavarovalnici nto Mm i makari
T«	Aa|a:	i	     1	1
Gemritao zastopstvo v LjabKani v Gospoaki ilM SL 19»
-----------------    PlMRM	WT IH&I W»4W hML	-■■■"
delikatesna trgovina ln vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Rez. fond nad K 800.000.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tndl v komisijsko prodajo. Številka telefona 291.