Naročnino mesečno 25 Diu. z« inozemstvu 40 Din — ne-del|!ika izdaja celoletno >»b Din, za innz.enist vo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2030
Izhaja vsak dan zjntraj, razen pouedeljkn in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljub-I iana it. Id ti"><l io 10 zn inserate; Sarajevo štv. 75b5. Zagreb 4tv. VMM I, Prena-Du naj 24.79?
U |> r h v a : Kopitarjeva b, telefou 2997
Sestanek Mafe antante
V drugič že so se kito« zbrali v Belgradu Bunauji ministri Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije na izrednem zasedanju držav Male a utajite. Statuti, ki jih je sprejela konferenca v Strjiskeni Plesu 1930, so možnost izrednih sestankov predvi-deLi za slučaj, če bi vsakoletni predsednik Male auitante smatral za potrebno, da se vsi trije zunanji ministri posveituijojo in zavzamejo skupno staLišče k vprašanjem. ki so se v mednarodni politiki pojavila izvem rednih s, tankov, ki se usako loto vršijo okrog binikoštoiih praanikov.
Ce govorimo o novih vprašanjih, kd so srt<xj>ila v ospredje [io letošnjem mejniku, potem jih v resnici ne manjka. Zg 'lovim a zadnjih par mesecev beleži tako pomembne dogedtke, kot malok.tero razdobje v povojnem 6a.su in vsak izmed teh dogodkov globoko reže v žive interese držav, ki so svojo •kupno usodo povezale v svežo Male antante.
I>a jih naj&tojenvo samo nekaj! N;ujvažnejži med vsemi je n tort "bili te nonvška zmaga v vprašanju razorožitve. Nemčija je nuoroiitveno konferenco Mjiustila z burno gesto in jo potem iz Berlina bombardirala s svojimi zahtevami o priznanju načelne enakopravnosti. Sledilo je večmesečno prerekanje med velesilami — male driave so bile namreč povsem |*>tisnjene v oe/ulje in o njih nikdo ni vodil računa — ki se je končalo g koniijvronrsno resolucijo. ki je zadovoljila vse. Nemce in Francoze. Nem-oein dajo{ zahtevano načelno prizna ,e enakopravnosti, Francozom pa načelno priznan.e varnosti. Za države Male antante te je naenkrat odprlo brezno negotovosti: kdo bo odslej čuvar njihove ueodvis-nosti. ako se Nemčiji prizna necme;ena svobota v oboroževanju in se otl njih ne zahteva nobena garancija, da sjioMujejo meje. ki jih potegnila mirovna konferenca? Kdo bo ods'ej pazil na lo, da se ohrani mir v srednji Evropi, ko »e je pri iskanju kompromisa med Nemčijo in me I Franci jo kljub protestom ignoriralo mnenje tako inienovnnih -»malih držav t, ki skupaj predstavljajo n'd sto milijonov tjudi, p<za«bilo na varnesrt držav-naslednic bivše av-Rtro-ogrske monartiije? Touka prva belgrajske konference Male antante.
Na lozanski konferenci, lotos spomladi. ao velesile, ne da bi bile najmanj vprašale »male države« ca njihovo mišljenje, kratkomalo odredite, tla se s plačevanjem reparacij preneha, kakor je to zahtevala preko Zediujenih držav neniška država. Naša država še do sodaj ni pravno priznala lozanske po-golbe. Toda d ti m'i med 1. ta 15. decembrom so pokadili, da računi v Lazani niso bili pravilni, kajti Nomčija je sicer prenehata s plačevanjem reparacij, kar se je v nasom proračunu vidno pokazalo z iapodkom ene milijarde v postavki dohodkov, toda evrojisko države, med njimi tudi države Male antante. bodo merale nadaljevati z odplačevanjem medsebojnega vojnega dolga in skupnega evropskega vojnega dolga v Zod i njenih državah severne Amerike. Ouvstvoni Herriot mi znal zajamčiti niti interese svoje lastne države. še manj seveda interese malih držav, ko je v Lozani sprejel ameriški moratorij za reparacijo. Danes zaman iščejo po pravnih sredstvih, kako bi se Ameriki uprli. Ni jih, n omike reparacije so bile črtane s pnivomočnim dokumentom, vojni dolgovi pa saino s srčnimi izlivi o prijateljstvu itn mednarodni ljubezni. Reparacij ni. a zato eo ostali dolgovi. Kaiko bo mogoče v bodoče bolje uveljaviti življenjske interese teh malih držav? Kdo jih bg uveljavljal? Druga točka dnevnega reda belgrajske konference.
Nomška ofenziva na polju razorožitve in reparacij je dala poguma tudi nekaterim drugim državam, katerim usoda svetovne vojne ni bila mila. Slišalo se ie o resnih prizadevanjih Italije, da »bere vse te nezadovoljne in razočarane ter na vsako avanturo pripravljene države. Slišalo se je o več a manj fantastičnih načrtih Italije v srednji Evropi in na Balkanu. Padle so besede o novi j>odo-navski federaciji pod Madjarsko itn o balkanski federaciji pod vodstvom Italije, ki bi ena m druga bili mogoči samo na razvalinah Jugoslavij; in Romunije. Izvedelo se je celo o sestankih šefov generalnih štabov teh držav, ki eo se izmenoma vršili v Sofiji, v Budimpešti in v Istambuilu, kjer se je baje raamotrivalo o vojaških predpogojih za zgradijo teh novih političnih tvorb. Revizionizem. ki se je doslej kazal na zunaj samo v hrupnih sprevodih jx> kakšnem madjarskem mestu, kjer se je trgala trianon-ska mirovna pogodba, ali pa na kakšnem Hitlerjevem sestanku, je prekoračil me;e pouličnih demonstracij iin se je deftaitivno naselil v kabinete zunanjih ministrstev ta generalnih štabov. Revizio-nizem je postal predmet zunanje politike in voj"ške strategije. Postal je zato še bolj nevaren. Države srednje Evrope morajo ta fiokret zasledovati z budnim očesom, ker so ostale zaenkrat smme na terenu in ker gre odtočno za njihovo kožo. Načrti nn»j>rot-ni'ka se morajo natančno spoznali, kakor tudi metoda, [Ki kateri se bo vodila skuipma obramba. Tretja točka beograjskega sestanka zunanjih ministrov držav Male antante.
Po skoroda 15 letni odsotnosti se je zopet pojavila v evropski politiki Rusija. Vstop sta ji omogočila poljeko-ruaki in francosko-rutski palet, ki sta bila nedavno [»odpisana. Po Evropi je zavelo »rusko ozračje*. Ponekod je prihod Rusije celo vzbudil stara, napol ugasla čuvstva, ki jih je svoje dni dik,tiralo marsikatero vseslovansko srce evropskih državnikov. Pakiti z Rusijo so neenako prizadeli državi? Male antainite. Češkoslovaško rcipubliko so brez dvorna razveselili, prvič radii tega, ker je od nekdaj ravno ona bila najiskreneisa zagovornica vseslovenske srčne politike, na drugi strani pa ludi. ker odgovarjajo zunanjepolitičnim koncepcijam dT. Be-rieša. lei vidi. da je bodočnost njegove domovine v mnogem odvisna od protinomSkega državnega bloka na evropskem vzhodtu. H omamijo so ti pakti brez dvouia razučarailti, ker se je ikiuu!u'w ztuašla po-
Socialist - predsednik nove bane, vlade
Jožef Paul-Boncour
Člani novega kabineta
Parii, 19. dec. AA. Pauil Boncour je sestavil novo frauoosko vlado. Snoči ob 23 »e je vlada predstavila v predsedniški palači, pred zbornici pa bo stopila v četrtek — Nova vlada je sestavljena tako:
predsednik vlade in zun. min. Paul RonrouT, podpredsednik in pravosodje Abel tiardejr. notranje ministrstvo Chaulemps, finančno ministrstvo Clieron. mornariško ministrstvo lvevgue«, vojno ministrstvo Daladier,
Idejna usmerienost nove vlade:
letn'sko ministrstvo Pninleve, ministrstvo narodne vzgoje M.tnzie, trgovinsko ministrstvo Duranil, ministrstvo za javna dela Konnet, delovno ministrstvo Dalimier, ministrstvo za narodno zdravje Danielou, poštno ministrstvo l>aiirent-Kynac, kmetij-jko ministrstvo ((ueuille, ministrstvo za trgovsko mornarico Mejor, kolon i« lm ministrstvo Sarraut, pokoj.iinsko minii«; rit vo Miellet
Levičarji in svobodomiselci
Parii, 19. dec. tg. Novi kabinet Paula Bon-courja je v svoji politični seslavi enak bivšemu llerriotoveniu kabinetu. Boncour sam je izjavil, da je njegov kabinet za nadaljevanje llerriotovega ministrovanja in do bo v svoji politiki za to prinesel dokaze. Tudi je llerriot izrecno odobril Boncourje-vo ministrsko listo. Radikali so sicor izgubili vodstvo nove vlade, ne |>a številčne premoči. Ol 29 članov kabineta j ii t je že 19 prijiadalo llerriotovi vladi. Od 17 min st rov jih je 10 radikalov, od 12 pod-ta j niko v pa 8. Na ta način se bo zunanjepolitična linija izjprememila kvečjemu v eni točki. t. j. v vprašanju vojnih dolgov, v tom vprašanju pa je bil Boncour še poti Herriotom proti temu, da Francija j>iača Ameriki.
No»a francoska vlada je po idejni sestavi popolnoma levičarska in sodeč jmi nekaterih gosjro-tlih. ki zavzemajo važne portfeljo, tudi kultnrno-bojno usmerjena. Novih oseh v njej ne najdemo, ruta v pravosodnem ministrstvu, katero bo vodil Alicl 0ardey, v politiki ie neznana osebnost, ki pa ji« svojem dosedanjem delovanju popolnoma jamri ortodoksi.io kulturn«-l>ojne levire. V ministrstvo so se utiho apile tndi stare politične glave zmernejše?« idejnejra pokolenja. kot Nornmndijer
Iz živi en'a novega predsednika
Joseph Paul-Boncour se je rodil 4. avgusta
1873 v St. Aignan-u v srednji Franciji. l'o dokončanih študijah se je posvetil advokaturi in seveda takoj vstoj)il tudi v politiko. Prvič se je pojavil na uglednem mestu kot tajnik špansko-ameriške
ludi med pomirljive ministre in je poslal strokovnjak v mornariškem ministrstvu, li reniruma je pribcžal v lioneoiirjevo vlado tudi birAi imkoplovni minister I/aurent-Eyaac, ki jc pa dobit sedaj le skromen portfelj za poš o kol nagi&ito za svoj beg. ('haiitemjM v notranjem, Daladier v vojnem, Ue Monzie v prosvetnem, ((ueuille v kmetijskem, bivši socialist in šp župan v llavra Majer v trgovinski mornarici, Sarraut v kolonijah. Durand v trgovini,
Painlove v letalstvu, to so pa stari, že preizkušeni ,	_ . .
pijonirji liamoskega svobodomiselstva. ki ImiiIo pod jcl «Taldeck-Kousseau za svojega osebnega tajnika,
n alnim llerri« ko )e 1899 5cf,av'l svoj kulturno bojni kabinet, ki
mirovne konference v Parizu 1S08, nato ga je spre-
Itomourjem lažje kot jmiiI sentimen tom stvorili »udarno ekipoc. Francoski desnicar>ki tisk pravi, rta je Ilom-onr slaba izdaja Herriota, v toliko slabša, ker mu manjka Ite.rriotov patrioti-leni iu njegova avtoritela. Itoncourjev kabinet je eden najslalnih — kulturno bojno mišljeno — kar jih je dala Francija izza časov VValdcck-Riiiisseauja.
Zunanjepolitičnega programa la vlada ne 1h> imela obširnega. Brigala se ho za vprašanje razorožitve in ia likvidacijo vojnih dolgov. Prisotnost Boniteta — »I« Bonnet de Stresa« — v kabinetu sicer obeta, (la bodo brige Bonrourjeve vlade obsegale tudi nekoliko srednjo Evropo, toda cela sestava vlade ne dovoljuje velikega optimizma t tem po
e trajal s Comboin v prosvetnem ministrstvu do leta 1903.
V parlament je prišel kot 36 letni poslancc 1WQ. V kabinetu Monis je vodil delavsko ministrstvo, ki so si ga od nekdaj socialisti radi svojili. Paul-Boncour je bil navdušen marksist, toda v teku svojega parlamentarnega delovanja se je čim dalje oddaljeval otl mas ter se, kakor vsi njegovi veliki predniki Millerand, I.aval, Viviam, Briand, vrtel okrog ministrskih portleljev. 1914 je bil pri volitvah |X)ra/en, nakar je vstopil v vojsko kot poveljnik bataljona, kjer se je večkrat odlikoval in bil tudi v artnadnem povelju pohvaljen. 191Q se je vrnil v politiko ter bil na socialistični listi i/voljen v Parizu. 1924 se je umaknil v Tarn in bil edea
t^tieron. znan iz hnnških prepirov s Sn«wdenom ob i gledu. Bonrourjer kabinet je francoski In ni er- i glavnih zmagovalcev takratnega Herriotovega le-
priliki sestavljanja sedaj že zdavnaj pokopanega Voungovega reparacijskega načrta. Lejgett spada
ropski, kakor bi male države, »veslo prijateljice Francije, želele.
Kat pravi javnost?
Hladen sprejem, nikjer navdušenja
Pariz, 19. dec. ž. Nova francoska vlada je sestavljena iz 12 advokatov, 6 univerzitetnih profesorjev. 5 časnikarjev, 2 zdravnikov, 1 gospodarstvenika, 1 trgovca, 1 uradnika in 1 člana pariškega instituta. To je 91. vlada v republiki. V Boncourjevo vlado je vstopilo 0 narodnih poslancev, ki do sedatj še niso bili ministri. Nova vlada se bo danes sestala k prvi seji, da izdela vladno deklaracijo in pretresa vprašanje državnega proračuna .in vojnih dolgov.
Vos tisk brez razlike je sprejel novo vlado I»recej hladno. Tudi z levice, eentruiroi in desnice ni za novo vlado prav nobenega navdušenja. l)c»-ntica je neza-Kovoljna, ker je Boncour obljubil urad-nrkoim, da jim ne bo zniževal plač. Splošno izjavljajo, da Boneourjevn vlada ne bo ostala do'go na krmita in tudi snim Boncour Je izjavil, da je j>re-vzel sestavo vlade samo radi tega. <Va pripravi vse jictrebno za vrnitev bivšega predsednika vlade Herriota.
Vprašan;e vo n h dolgov
Hoover sestavlja spomenico
Washington, 19. dec. ž. Predsednik Hoover se je včeraj ves dan razgovarjal z državnim tajnikom za finance ter sestavljal tekst spomenice v zadevi vojnih dolgov. Spomenico bi moral danes prečitati pred kongresom Kakor čujemo, bo Hoo- : ver v tej s|3omenici predložil izvolitev posebnega | odbora, ki naj bi proučil vprašanje vojnih dolgov i in vsa gospodarska vprašanja, ki so v zvezi s tem problemom. Ta odbor bi imel približno isto nalogo, kakor jo je imel svoječasno baselski odbor za lausannsko konferenco. Sklicanje tega odbora
ilMMIllllHIII IIIIHlillH—IflMimil IfflllilMIllIlllllll
polnoma osamljena, da, naravnost 7,aj>uščena v vr-tinou evrojKske politike. Jugoslavijo so pa stavili pred težko odločitev. Politika rahlima nas veže s Francijo, politika srca nas vabi nazaj k Rusiji. Toda kakšna je danes ta Rusija I ln kaj nam bo, oziroma, j kaj bi nam dala v povračilo? Ruskii pakti sto pred države Male antante brutalno postavili zahtevo, da bo treba to vprašanje enkrat razčistiti. Toda kako spraviti v sklad nasprotujoča stališča, da bo edinost zveze zajamčena? Četrta točka sestanka treh državnikov v naši prestolnici.
S tem bi bil program izčrpan, ker jx> dosedanjih izkušnjah ne verjamemo, tla bi se še |xiskušalo sjiraviiti na dnevni red trnjev problem gosiiodar-skega sodelovanja med Malo anlanto. Vsi posikusl so se izjalovili ta dames ni prav nič več jamstev za to, da bi se posrečili. Mala amtanla je politična tvorba, ki se na gospodarskem polju ni obnesla.
Mi želimo, da bi konferenca v Bnlgradu privedla do jjotpolncga sporazumia glede vseh naštetih problemov, ker je kljub vsem krKiikaan vendar le bila, je in upamo bo tudi ostala, neko ogrodje, katerega se oklepajo vsi, ki si želijo, da bo ohranjen mir v vedno bolj razburkanem valovanju političnih apetitov in maščevalnih načrtov. Ce bi se jm glede ene ali drage točke ne mogla sporazumeti, poleni je njena naloga, da to javnosti jmve. kajti l-cNuiou je boljša kakor najioj*wi ituaija.
lahko izvrši Hoover na svojo lastno odgovornost brez odobritve kongresa. Na ta način mislijo, da bodo zadovoljili Francijo ter računajo, da bo plačala decemberski obrok naknadno.
Lloyd George prol°s1'ra
London, 19. dec. ž. Voditelj liberalcev Lloyd George je poslal »Timesom« pismo, v kalerem se izjavlja proti plačilu vojnih dolgov. V tem pismu se Lloyd Oeorge pritožuje, ker ni angleški parlament fiostopal tako, kakor francoska zbornica. Na ta način bi si Anglija prihranila 30 milijonov funtov. Lloyd Oeorge namerava v četrtek pred odgo-d.itvijo sej spodnje zbornice ponovno zahtevati od vlade, da objavi vse dokumente in protokole a sej vlade, na katerih je razpravljala o problemu dolgov.
vičarskega bloka.
V Ženevo je začel zahajati 1926 ter je njegova zvezda zasijala, ko se je v briliantnem govorniškem dvoboju meril z nemškim zastopnikom girofem Bernstorff aprila 1927. Nato se je podaj na poto-vanie in ob;ska! vse baltiške države. Novembra 1927 je postal predsednik zunanjepolitičnega odbora v parlamentu. 1928 je bil imenovan za stalnega delegata pri Zvezi narodov. 1911 se je iz skupščine preselil v senat in ob tej nriliki tudi izjavil, da izstopa iz socialistične stranke. Junija 1932 je vstopil kot vojni minister v Herriotov kabinet. Kakor vsi bivši socialistični ministri sc je tudi Paiil-Bon-cour specializiral za voina vprašanja. Rajni Albert Tliomas ie bil sijajen municiiski minister, eks-so-cialisti Millerand, Viviani, Briand, I.aval so isto-tako z veliko vnemo delovali v vo;aškem re6oru. Paul-Boncour prihaja na predsedniško mesto iz vojnega ministrstva, kjer je nokazal odlične zmotnosti in kjer je izdelal tudi zadnji razorožitveni načrt, ki ga je konferenca petih velesil zavrgla, češ, da nc pripušča nobene razorožitve.
Paul-Boncour je še danes eden najodličnejMfc govorniških talentov v Franciji Njegovi govori v narlamentu ali v sodni dvorani so bili senzacije, ki so polnile tribune. Njegov jezik je klasičen, nie-gov razum oster kot nož. Kot advokat se je odlikoval v velikih mednarodnih procesih, tako ie zastopal nrinccso Milico črnogorsko, interveniral v procesih, v katere ie bil zamotan romunski dvor, branil interese starega egiptovskega sultana in nra-vice raznih princezinj iz harema zadnjega stambuf skega sultana.
NajodličneiSi niegov zagovor pa datira brei. dvoma iz jtiliia 1931. ko ie v Haagu kot zastopnik francoske vlade pomitril pokopati načrt carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo.
Acstriim dobi novo posojilo?
l.ondon. 19. dec. Finančni krogi city trdijo, da je Velika Britanija Avtiriji obljubila, da ji da novo posojilo v višini 100 milijonov šilingov v zlatu, kar tKlgovarja po današnjem kurzu 4,000.300 funtom šlerlingov.
Armada brezposelnih
60 milijonov roh počiva
London, 19. deccmbra. Mednarodni urad za delo je poslal vladam načrt o znižanju delovnega časa. Kakor je znano so neke države predlagale, naj bi se sedanji osemurni delavnik izpremenil v peturnega, češ, da bi to bilo najboljše sredstvo proti brezposelnosti. Urad ceni število brezposelnih
fio vscin svetu na 30 milijonov. Ti brezposelni mi-ijoni nalagajo državnim proračunom ogromna bre-
mena. Po drugi strani pa znaša izguba na me/dah in plačah zaradi brezposelnosti nad 40<)0 milijonov funtov v zlatu. Brezposelni ničesar ne zasluži, zato tudi ničesar ne more kupiti. Tako je brezposelno«!, ki je bila sprva posledica svetovne stiskr, |>»sfata eden glavnih vzrokov za njen sedanji obseg in odo čedalje večje naraščanje.
Filipini zahtevajo samostojnost
Washinglon, 19. decembra. AA. Več senatorjev je izjavilo, da bo predsednik lloover po vsej priliki postavil svoj veto proti uveljavitvi zakonskega načrta, ki ga je senat sprejel o neodvisnosti Filipinskega otočja. Po tem zakonskem načrtu naj bi bilo najprvo glasovanje prebivalstva o bodoči ustavi Filipinskega otočja. Ta določa, naj bi »topila na mesto prvotne, ki jo je predlagal liaves
Culling, in po kateri naj bi suverenost USA nad Filipinskim otočjem prenehala po 12 letih pod pogojem, da se prebivalstvo izreče za neodvisnost.
I>iiiinj«ka vremenska napoved; Jutri morda šc ne bo bistvene spremembe dosedanjega vremena, v prihodnjih dneh n« je pričniki.v»U velikega pro-otkreta v vremenskem položaju
(iotscc konference Male aniante
Edinost in sloga
Belgrad, 19. dec. 1. Današnja konferenca Male
autante se je pričela ob 10.30 v zunanjem ministrstvu ter so se na njej nadaljevali včerajšnji razgovori. Konferenca je trajala do 13.30 popoldne.
Opoldne je priredil romunski poslanik Gura-nescu ua romunskem poslaništvu kosilo, ki so so ga udeležili naš zunanji minister Boško Jevtič, češkoslovaški minister dr. Edvard Beueš, romunski zunanji minister Titulescu, minister dvora Čo-lnk-Antič, češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Flieder z gospo soprogo, pomočnik ministra zun. del Kosta Fotič pomočnik ministra zun. del Mom-čilo Jurišič, svetnik Ivan Subotič, šef kabineta dr. Kučera. opolnomočeni minister Jacovaci, šef kabineta Buzdugan, osebni tajnik Titulesca Nenišor, novi svetnik romunskega poslaništva Romnnescu i gospo soprogo, romunski vojni ataše v Belgradu t. t. d.
Popoldne ob 17 so jo konferenca nadaljevala.
Češkoslovaški poslanik dr. Flieder jo priredil ob pol 20 večerjo. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se bo nocoj ob 21.30 preko Budimpešte vrnil v Prago, kjer ga čakajo nujni posli. Romunski zunanji minister Titulescu bo ostal jutri še v Belgradu in bo odpotoval jutri zvečer ali pa naslednji dan.
O včerajšnji konferenci ministrov male antante je bil danes izdan naslednji komunike: >Pod predsedstvom zun. ministra Boška Jevliča je bila včeraj od 10.30 do 19 prva seja zun. ministrov Mile antante. Po izmenjavi poročil in vtisov glede splošnega političnega položaja je dr. Beneš obrazložil uspehe dela razorožitvene konference v zvezi z zadnjimi sklepi petih velesil. Ob tej priliki so ugotovili, da so vsi trije ministri v tem vprašanju edini.«
Pogumen korak Schteicherjeve vlade
K politični svobodi!
f
Mini stri iziavliajo
Belgrad, 19. der. L Ob pol 6 uvečer bo zaman ji ( ministri male amtante dr. Becuš, TiiMescu in Jevtič ' sprejalj v dvoru 'iuuianjega ministrstva domače in I tuje časnikarje, katerim je Jevtiič v imenu obeh svojih kolegov podal o deJ-u konfereuce malo antante al«ieio iajavo:
».Sestanek zunanjih ni;ui'trov male antante ne j« vršil v Boltrnulu 18. iu 19. decembra letos. Na štirih sejali, ki »o »e vršilo, smo preiresali predvsem političaii položaj, ki ga razvoj sedanjih dogodkov zahteva. V vseh vprašanjih brca razlike so v« trije zunanji ministri ponovno mogli ugotoviti svojo soglasnost ne samo r pogledu stališča, ki ga diktira sedanji trenutek, marveč tudi v pogledu sklepov, ki jih je treba napraviti v bodoče. Ob tej priliki je bil razoroži veni problem predmet posebnega proučevanja, tako v pogledu rezultatov, ki so bili doseženi doslej, kakor tudi v pogledu skupnega »tališčia, ki ga je treba zavzeti v trenutku, ko se bo nadaljeval« delo v Ženevi januarja 1933. Prav tako je tudi problem vzhodnih reparacij in problem vojnih dolgov dovedel vse tri zunanje ministre do enakih sklepov.
Politika miru
Ministri so sklenili, da odločno izvajajo politiko miru in prijateljstva napram vsem narodom brez razlike, politiko, ki se je vodila z uspehom v teku dvanujstili Um. Zunanji ministri male antante »o se prepričali, da splošni interesi t sedanjem času
nalagajo čim tesnejše sodelovanje med državami, ki tvorijo malo antanto, v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih, kakor tudi skupno iu stalno delo v cilju organizacije miru v teatralni Evropi.
Prilagod tev potrebam
Prav tako so zunanji ministri male antante smatrali za potrebno, da se organizacija male antante prilagodi sedanjim policliam. da bi mogla uspešno končati svojo razširjeno nalogo. V tem cilju so sklenili, da spopolnijo organizacijo male antante s »popolnitvijo svojih dosedanjih pravil.
Stalen odbor /Vlate antante
Ustanovili so radi lega poseben svet male antante, ki ga sestavlja« trije zunanji ministri, kol permanenten organ, ki bo zastopal interese omenjenih treh držav in ki so lio redno sestajal vsa] trikrat na leto tor proučeval ako zunanjepolitična vprašanja kakor tudi ona vprašanja, ki posebno zanimajo omenjen« tri držav« \ njihovih .zajemnih oilnošajih. Nadalje so organizirali tudi stalno tajništvo male antante, ki bo pripravljalo gradivo za svet male antante in stalno 'asledovalo delovanje treh driav male antante in ostalih d rtu v srednje Evrope lako na političnem kakor tudi na ekonomskem polju. Prav tako bo tajništvo pripravljalo snov o splošni zunanji in gospodarski politiki.
Prihodnji sestanek male antante bo v Ženevi februarja 1933.«
Same laži in intrige
Pariz, 19. Tukaj se z ogorčenjem beleži kampanja laži in intrig, ki jo je o priliki sestanka Male antante začelo izvestno Časopisje. Tako na primer je ta tisk, ki hoče sejati nezaupanje v države Male antante in očrniti Francijo, ki ne dovoli, da bi kdorkoli motil mir v Evropi in podiral mirovne pogodbe, razširil te dni gorostasno vest, da neka država Male antante zbira »dobrovoljce« zn *ipad v Albanijo, ki naj bi se izvršil spomladi lota 1933 iz dveh smeri, Kosova in Crnegore. Ta vpad naj bi dal poguma albanskim malkontentom, da strmoglavijo kralja Zogu in iztrgajo Albanijo italijanskemu vplivu. Obstoja namen ustvariti novo kraljestvo severne Albanije pod vlado članov neke bivše kraljevske hiše. — Ni treba posebič nagla-šati, da je ta vest od kraja do konca izmišljena v namenu, da se zaseje razdor med prijatelji in na-hujska javno mnenje v državah evropskih velesil proti Mali antanti. Ta namen pa ae seveda ne bo dosegel in avtorji teh »novic«, ki se ne ustrašijo najbolj grobih sredstev, samo dokazujejo, da se je efektnost njihovega diplomatičnega aparata že davno izčrpala.
Italijansko zbat!an'c
Rim, 19 dec. ž. »Resto del Curliuu. ostro protestira, ker se inozemski tisk, zlasti švicarski, zelo laskavo izraža o namerah Male antente in naglaša pomen sestanka v Belgradu, ne smatra pa za potrebno, da obsodi demonstracije, ki so se zadnje dni vršile v državah Male antante, kakor n. pr. v Bukareštu, Transsilvaniji in Dalmaciji, čeprav jo madjarska liga za pacifistično revizijo mirovnih jKigodb poslala Zvezi narodov protest v katerem obsoja ta pokret. »Resto del Cnrlinot dnlje zatrjuje, da sta politični in vojaški |>rogram Male antante v ostrem nasprotju s ciljem in delom Zveze narodov in razorožitvene konference ter da na žalost kljub temu nekateri ženevski listi naglašajo, da bo sestanek zun. ministrov Male antante razbistril veliko negotovost, v kateri se ob koncu letošnjega leta nahaja cela Evropa. Končno fašistični listi protestirajo proti temu, da inozemski tisk, posebno pa švicarski, smatra malo Antanto za nositeljico miru v srednji Evropi, ni pa niti z besedico hotel omeniti zadnje dogodke v Dalmaciji.
Kai se godi v republikanski Španiji
O
Polagoma se začenja vendarle buditi vest za-.•adi neprestano ponavljajočih se požigov cerkva in uničevanja svetili podob v Španiji — tudi v nekato-liški javnosti. Vse se ogorčuje nad temi strašnimi čini, kakor jih imenuje prof. Unamuno, in iz-podtika nad obnašanjem oblasti, ki krivcev ne preganjajo ali pa jih po sodiščih oproščajo. Tako se je zadnjič oglasila madridska »L i be rta d« pod naslovom: »Špansko ikonoborstvo<:
»Nihče ne bi bil rekel. Niti najmodrejSi in najprevidnejši duh tega ne bi bil v naprej napovedal. Na španskih tleh in španske roke uničujejo podobe, ki jih je bilo ljudstvo dolge dobe častilo, in požigajo cerkve, znamenja in domove pobožno-sli španskega naroda.
Vsak dan poroča časopisje o teh atentatih. Cenijo, da je bilo polagoma požganih še toliko cerkva in samostanov, kakor dne 11. maja 1931; nekaj podob je bilo uplenjenih začasa procesij in sramotno uničenih.
Čuvarji poljudnih podob, kakor Marije velikega upanja, pogosto prejemajo grozilna pisma in nameravajo sveto podobo, za katero so že dokazali, ta so pripravljeni umreti zanjo, prenesti na kak manj znan kraj. V tem se je pa organizirala nočna slraža in se naprosile za varstvo javne oblastL Kako so se izpremenili časil« Jasno je, da spričo teh sramotnih činov ni mogla več molčati niti sv. stolica, ki je bila protesti--ala že proti vsem drugim nasiljem nasproti cerkvi in redovom na Španskem. Apostolski nuncij je pred kratkim izročil ministrskemu predsedniku protest, v katerem v glavnem izvaja:
Če so se mogla puslošenja nesrečnega maja t031 razlagati kakor nepredvidena in mimoidoča nevihta političnih strasti antiklerikalne norosti, pa kaže skoraj sistematično ponavljanje teh izgredov, da je to početje namenoma organizirano. Na drugi »trani pa kaže država nepojmljivo popustljivost in ne meneč se za splošno javno ogorčenje in začudenje, ničesar ne stori, da bi preprečila to besnenje in nepopravljivo izgubo znamenitih spomenikov in neprecenljivih umetnin, ki so krasili tudi najmanjše kraje in vzbujali občudovanje sveta.
Na ta način se ne žali samo cerkev, mati umet-
nosti in učiteljica kulture, ne samo verska občestva, ki so oropana svojih hiš in pahnjena v strahovito mučne položaje; marveč se s tem prizadeva velika sramota in krvava rana tudi ugledu in dobremu imenu španske države. Kulturni svet se čudi in zgleduje, da so v dvajsetem stoletju in v evropskem narodu, ki si je pridobil toliko zaslug za latinsko kulturo, možna taka vandalska dejanja proti onemu, kar je za kulturo in civilizacijo najdragocenejše in uživa pri vseh narodih najskrbnejše varstvo.
Z ničemer ni mogoče opravičiti takega ravnanja vlade, ki je pokazala neizmerno energijo, ko je šlo za udušitev in kaznovanje ne samo napadov in žalitev, marveč tudi najnedolžnejših manifestacij proti novemu režimu. Saj ta vladna neb r i žn ost nasproti požigom cerkva in uničevanju svetih podob naravnost podžiga elemente, ki sovražijo vse, kar je svetega Zavest, da so varni pred vsako kaznijo, zavaja zločince v veduo večjo drznost in vedno hujša zločinstva.
Za vsakogar je vidno, kako te razmere škodujejo narodu, pa tudi režimu, za katerega nikakor ne vzbujajo simpatij, marveč mu odtujujejo ljudsko dušo.
Nova belgijska vlada
Bruxelles, 19. dec. Nova belgijska vlada je sestavljena sledeče: de Broijueville predsednik; .Jan-son, pravosodje; Jaspar, finance; IIymans, zunanje zadeve; Forthomme. promet; Devčze, vojska; Lip-pens, nauk; van Isaker, industrija in delo; Carton de Wiart, socialno skrbstvo; Sap, javna dela in kmetijstvo; Tichoffen, kolonije in Poullet, notranje zadeve.
Nova vlada je sad kompromisov med katoliško stranko in liberalno stranko. Pogajanja med katoliki in liberalci so trajala precej dolgo in ro zadevala na velike težkoče. ker so se obravnavala tako šolska, gospodarska In socialna vprašanja kakor tudi notranja in zunanja politika. Katoliška stranka, ki jo vodi de Brooueville, je začela pogajanja z liberalno stranko šele potem, ko so socialni demokrati a limine odklonili vsak kompromis za vladno koalicijo.
Berlin, 19. dec.
V smislu napovedi, ki jo je vseboval govor kanclerja Sehleicherja v radiu, je vlada sprejela sklep, s katerim je zopet dovolila svobodo zborovanja iu popolno svobodo tiska. Poleg naredb, ki so bile iz-duue junija proti političnemu nasilju, je bila razveljavljena tudi naredba proti terorju od meseca avgusta, s katero so bila vpeljana izjemna sodišča in z njimi tudi smrtna kazen. Zukou o varstvu republike izgubi veljavo na koncu tega leta, ker mu jo bil ob proglasitvi določen rok trajanja. Zakon so v sedanji obliki ne bo več obnovil, tako da pride ob veljavo stara določim, v smislu katere jo bilo bivšemu nemškemu cesarju Viljemu prepovedano stopiti na nemška tla Ni slučajno, da se ta prepoved opusti, pač pa spada ta poteza v določen načrt Schleicherjeve zunanje politike, ki stremi za tem, da se razveljavijo vse klavzule ver-saillske mirovno pogodbe, ki v kakršnemkoli pogledu »alijo suverenost nemškega naroda. Namesto tega zakona v varstvo republike stopi nova naredba za pospeševanje notranjega miru, ki bo vsebovala nekatere določbe iz zakona o varstvu republiko iu ukinjenih zasilnih naredb. Od 2. januarja dalje, t. j. od dneva, ko poteče božično premirje, bodo v Nemčiji zopet dovoljene javno politične maiiilestacije in javna zborovanja.
Po uveljaljavljenju tegn vladnega sklepa nastopi v Nemčiji zopet svobodno politično življenje, kakor ga predvideva demokratska vveimarska ustava. Olede zopetne uvedbe svobode tiska je treba pripomniti, ila je razveljavljena tudi določba, v smislu katere so bila uredništva dolžna priobčevati na vidnem mestu vladna poročila. General Schleicher se Čuti dovolj močnega, da lahko razveljavi naredbe, ki so dajale vladi polno oblast, da je kol diktatorska vlada posegla v politično življenje; toda že v svojem govoru v radiu je novi kancler zagrozil, da žo leži v njegovem predalu nova zasilna naredba. ki po svoji popolnosti nad-kriljuje prejšnjo. Če ho kdo zlorabljal politično svobodo, jo bo potegnil iz predala v smislu navodil maršala llindcnhurga, ki jc dejal, da bo uzakonil še strožjo naredbo za obrambo nemškega ljudstva, ako so njegovo pričakovanje gledo poli-lične pomiritve ne bo izpolnilo. Kancler je v svojem govoru izrazil upanje, da ne bo potreba uveljaviti naredbe, kakor tudi ne nastopiti z oboroženo silo. Zagrozil je posebno komunistični stranki, češ, naj se nikar nc vara, saj je pripravljen nastopiti proti njej z drakonsko izjemno naredbo, ako bi to popuščanje vajeti hotela izrabiti za hujskanje ljudstva
V Prusiji ostane šo nadnlje državni komisar, dokler ne poneha nevarnost dualizma med drtavo in Prusijo nli dokler se ne doseže sporazum med strankami glede sestave delazmožne vlade. Tako je dejal Schleicher v svojem govoru in pri tem mislil na pogajanja med centrumom in hitlerjevci za sestavo koalicijske vlade, ki so se razbila.
Za nadaljnji notranje-politični razvoj v Nemčiji jo značilnih še nekaj drugih vrst v Schleicher-jevem govoru. Tako je Sclileicher n. pr. posvaril »društva, skupine in stranke, naj v tej uri nikar ne mislijo, da so tu radi sebe, in naj se zavedajo, da zgubijo pravico do obstoja v trenutku, ko se odpovedo sodelovanju za obnovitev države. Državni zbor je tudi posvaril, naj nikar ne sprejema sklepov gospodarskega in socialnega značaja, o katerih ve, da jih vlada spričo sedanjega gospodarskega položaja ne utegne izvesti. Zdi se, da misli Schleicher iskreno sodelovati z državnim zborom. Vsaj njegove ostre besedo »na račun tistih, ki odklanjajo sodelovanje v parlamentu in ki bi radi vlado spravili v konflikt z njim — tu je mislil govornik predvsem na Papenovo skupino, ki bi rada vladala diktatorsko — češ, da ne zadostuje volja do vladanja, potreben je tudi smisel za čuvstvovanje ljudstva in za spoznanje psihološkega trenutka,« — kažejo, da je temu tako. Sedanji psihološki trenutek je tak, da ljudem ni mari za kake ustavne reforme kakor je Schleicher dejal na drugem mestu, temveč
ljudje hočejo dela
in z njim upanje v gospodarsko obnovo. Zato obstoji program Schleichcrjeve vlade samo v eni točki: preskrbeti delo. V ta namen se bo osnovalo mesto državnega komisarja za preskrbo dela. Ta naj izdela velikopotezen načrt za preskrbo
dela, za financiranje tega načrta je le bilo pr«* skrbljeuo, ne da bi bilo treba seči po inflaciji. Vlada bo poleg tega skrbela, da se čimbolj pospeši na-seljevalna akcija v vzhodni Prusiji in v Meklen-burškl, da bi se tako prehranil velik del brezposelnih, ki so navalili na mesta in da bi se na drugi strani izvedla kolonizacija vzhoda po načrtih Friderika Velikega.
Vzrok današnje bede v Nomičiji in po svetu leti po Schleicherjevem mnenju v dejstvu, da je preveč ljudi zgubilo zvezo a zemljo in da je pričela živeti v velemestih. Schleicherjeva vlada ima celo v programu, da bi na pomlad organizirala »polletno prostovoljno delo abiturijentov« in »tako-zvano »prostovoljno pomoč kmetu«. To naj bi bilo v zvezi s prostovoljnim delom sploh; dijaštva naj bi se dala tako možnost, da b« bolj seznani s praktičnim življenjem in da ne prične pretiravati luto-lektualnosti, na drugi strani bi brezposelni našli pri kmetu 6treho in kruh. Sploh je treba vso šolo v tem smislu reorganizirati; njen smoter mora biti, da vzbudi dijaku in državljanu ljubezen do države in ljudstva
Iz kanclerjevega govora lahko sklepamo, da ima njegova vlada resno voljo pobijati gospodarsko krizo, ker se dobro zaveda, da bo edino na U način mogoče izbiti orožje iz rok ekstremlstičnini strankam, kakor sta narodno-socialistiftna in komunistična, ako preskrbi delavskim masam delo. Zu splošno vojaško dolžnost in poklon Mussoiinija.
V zunanje-političnem pogledu je značilno tisto mesto v Schleicberjevm govoru, kjer ae general zavzema za splošno vojaško dolžnost v okvira milice in posebno tisto, kjer izreka kancler zahval« Mussoliniju za njegovo podporo Nemčiji v borbi za enakopravnost glede oboroževanja; Mussolini je točno povedal, ko je dejal, da je puška za Nemca simbol svobodnega človeka na svobodni zemlji. Nemci so pripravljeni razorožiti se; toda Nemčija si no bo dala mirno odrezati vratu, zato zahteva vojaško silo, kakor jo imajo ie drugi. General Schleicher se je izrecno zahvalil bivšemu kanclerju Brtiningu za njegovo delo glede črtanja reparacij, prav tako Papenu, ki je podpisal lozanski sporazum. Končno je kancler izrazil voljo svoje vlade, da bo sodelovala z vsemi vladami, ki imajo namen iskati sporazum po pošteni poti.
Berlin, 19. dec. ž. Politični položaj v Berlinu je postal zelo resen. Danes popoldne so se sestali zastopniki strank, da razpravljajo o zahtevi komunistov, da se skliče državni zbor še pred božičnimi prazniki. Vse kaže, da bo večina zastopnikov za to, da se državni zbor skliče, toda ker so komunisti stavili na dnevni red tudi predlog nezaupnice vladi, je verjetno, da bo državni zbor pred božičem celo razpuščen. Ker se je postavil centrum popolnoma na stran Schleicherjeve vlade in ker radi tega ne bo prišlo do sporazuma v pruski vladi, bo obenem z državnim zborom razpuščen tudi pruski deželni zbor. V političnih krogih splošno računajo, da bodo radi sedanjega položaja v Nemčiji, če bi prišlo do novih volitev, izgubili narodni socialisti polovico svojih sedanjih mandatov. Težko je vprašanje, kdo bo te mandate dobiL
Ljubljanska simultani a
Ljubljana, 19. decembra.
Ljubljanici SahovsUci klub je danes otvoril svojo zimsko šahovsko sezijo s simuHaniko univ. prof. dr. Milana Vidmarja, jugoslovanskega šahovskega prvaka. Si mul tanka se vrši v novih MntuSkih prostorih hotela Metropol. Udeležba je zelo velika, kar priča, kiiko stalno narašča pri nae zanimanje za kraljevo igro. Siimuitamike se udeležu-je 42 najmočnejših Ijublijanrikih in isveniijubljanskih kahislo-v. Posebno razveseljivo je, da je med temi 42 Sah.isti kar 15 doželanov, med njimii celo žahieti z Jesenic.
Dr. Vidmar je pričel sumultanko točno ob 8.15, burno pozdravljen od mnogoštevilnega občinstva.
Ob pod 10 je bila seveda siimrnjltanka šele v začetkih in ni kg nobena partija dozoreln.
Drobne vesti
Belgrad, 19. dec. L Poslanec dr. Bogiuimfl Voš-rajak je izistapil iz poslanskega kluba JRKD im prosil za vstop v Jugoslovanski narodni klub.
Ljubljana, 19. decembra. Danes ob 11 dopoldne je g. ban dravske banovine dr. Marušič izročil g. podkonzulu v Ljubljani, g. Cihelki, red sv. Save četrte stopnje, s katerim ga je odlikoval Nj. Vel kralj Aleksander.
Finžgarjeva proslava v Zagrebu
Na tretji strani priobčujemo izvleček iz poročil zagrebških listov o Finžgarjevi proslavi. Prejeli pa smo tudi izvirno poročilo našemu listu:
Finžgarjeva proslava v Zagrebu je bila kulturni dogodek prve vršite. Hrvatje, ki so s primernimi predstavami počastili že prej Jakopiča in Župančiča, sedaj pa Finžgnrja, zaslužijo res trajno bratsko zahvalo. Sijajna Finžgarjeva proslava je bila v mogočnem in prostornem ojiernem gledališču v Zagrebu, kar je treba še posebej poudariti, ker Je drama manjša. Proslava je bila pod protektoratom Jugoslovanske akademije znanosti, katere predsednik je 1 Srb Gavrilo Manojlovič. Poleg številnih Slovencev, odličnega zagrebškega hrvatskega občinstva, mnogih uglednih javnih hrvatskih delavcev, je treba omeniti, da je bilo zastopano tudi zagrebško mesto, knezonadškofijski kaptol je zastopal kanonik dr. Slamič, prisotnih pa je bilo tudi več hrvatskih ministrov na razpoloženju. Sploh je bil zastopan ves kulturni Zagreb.
Predstava »Divjega lovca« je bila sijajna, bleščeča in je uapravila na vse nepopisen utis. Hrvatje so občudovali lepoto slovenskega jezika in vonj slovenske vasi, ki veje iz vse igre. zagrebškim Slovencem, od katerih mnogi že dolgo niso slišali slovenske besede z odra, pa so trepetala srca v globoki radosti, ko so čuli naš lepi jeziik raz deske največjega hrvatskega odra. Režiser Nučič je dal, kot režiser, kakor tudi kot igralec naslovne vloge, iz sebe prav V6e kar je mogel. Izvrstni so bili tudi vsi drugi igralci, nepopisno krasna Podgorska, Imeniten Šimenc kot kovač Saje, najbolj pa smo občudovali še hrvatske igralce, ki so se vživeli v duh slovenskega jezika in igrali v vzorni slovenščini. Bilo je nepopisno krasno.
Mogočno in elegantno hkrati, toda vseeno pristno naše, pristno lepo in iskreno naui je govoril slavljenec sam, ki je bil ves večer deležen Čestitk, govorov in velikega, iskrenega aplavza ter ovacij vseaa gledališča. Takolo je razvijal Franc SaL
F i n ž g a r svoje misli:
»Taka svečanost me navda vselej s tiho grozo, v živem prepričanju, da zgolj osebi veljati ne sme. Kaj naj počne kulturni delavec, ako hi sejal v zrak? Ce naj zrna padejo, mora imeti sejalec razorano, plodno njivo, ki sprejema semena, da vzkale in ro-de tisočeren sad. Ta plodna njiva pa je narod. Vse kulturno prizadevanje bi bilo brezplodno, ako bi ne bilo njive — naroda, ki daje — saj smo vsi iz njega — in spet sprejema, da vnovič daje. Ob taki uri naj velja ta čast in zahvala v prvi vrsti tistim nepriznanim in nepoznanim oračem, ki posredujejo kulturo v narodu. Veljaj kmetu, ki si pritrga od ust, da si kupi knjigo, veljaj fantu in dekletu, ki po znojnem delu še v pozne večere vadita za igro, za pesem, za glasbo. V te tihe delavce, v to plodno njivo, ki je narod, zaupajmo! Saj je vse od nje: kdo je gradil ta prosvetni hram, če ne narod? Kdo je dal vseučilišča, da se morejo sinovi naroda izobraževati in narodu teh žrtev obresti vračati s svojim delom, če ne narod? Zato velja še vedno sveto pismo: »Preklet, kdor zaupa v človeka, blagoslovljen, kdor zaupa v Boga in zdravo silo naroda. In Če bi vse vihar razdjal, uarod bo vekomaj stal!«
Iz skušenj, iz srca in iz življenja trgane slav-ljenčeve besede so padale — prav po slavljenčevib mislih samih — v naše duše, kakor semena. Očarani smo bili vsi, Hrvatje morda še bolj kakor Slovenci, ki že poznamo silo Finžgarjeve besede.
Za mnogo so nas zadolžili Hrvatje e to proslavo. Bratski Zagreb je pokazal, da zna ceniti slovansko kulturo m slovenskega človeka, zlasti slovenskega umetnika. Bratska Ijibezen med Slovenci in Hrvati Je s to proslavo pognnla nove čvrste korenine poleg starih. Nam zagrebškim Slovencem bo la proslava v neizbrisnem spominu. V spominu bo prav tako tudi Hrvatom, v sjiominu pa mora biti vsmu slovenskemu narodu, dn se bomo spomnili, kadar bo slovenska ljubezen do Hrvatov postavljena pred preizkušnjo I
Hrvati stave slovenskega pisatelja
Finžgarjeva proslava v Zagrebu
Šestdeseti etnico našega pisatelja Fraina S. Fini-garja je proslavil tudii Zagreb, proslavo pa 90 pr,i-rediili zagrefodka Slovenci, ki imajo zelo agilno »Slovensko prosvetno društvo«, Finžgarjeva proslava, ki je biila v potok zvečer, je nadvse lepo uispela. Zagrebški »Jutairnji list« in »Morgenblatit« priobčuije-ta, zlasti prvi, obširni in zolo sinutiaiti&ni poročili o tej proslavi. Iz teh poročili posnemamo tudi svoje poročilo. »Jutamiji list« pričenja svoje poročilo tako:
>/Stara je že pesem, da se premalo poznamo. Razume se, da na kulturnem področju. (športu iki Ljubljane in Zagreba vzdržujejo tesnejše zveze kakor gledališča in književniki...) Pojavilo se je »Slovensko prosvetno društvo« v Zagrebu, ki marljivo dola za širitev kulturnega spoanavamja.« Šolaj je aranžirajo lopo prisrčno proslavo 60 letnice Fr. S. F i n ž g a r j a.
l>r. Iva« E s i h je v svojem svečanem goivopu podaj prcgnanten portret velikega, danes najbolj poinularnega slovenskega književnika. Nato je bil vpriaorjen »Divji lovec«. I*o prvem dejanju je prišel na oder stfnvlienec sam. ki je po pozdravu in Čestitkah »Slovenskega prosvetnega društva« dr. Borisa Z a r n i k a sam poivziol beisrdo
»Jutamji list« pravi: »BniiI(;antino je izpopolnil e svojim pojavom itn z besedo krci^ki lik. kri ga je načrta! dir. Eslh. Ze s svojim uglajenim, •prelinijouim pojave mi si je osvojil vse prisotne. Finngar je podari s svojo besedo svoj žrvIjemijBkif in svoj umetniški čredo. Pokazal je ua neiafrpni vrelec, iz kate-rega je Črpal svojo silo in iz katerega morajo svoje moči črpati vsa naša stremljenja; narod. Prava kultura ima v narodu svoje komponente, v narodnem gledanju, čuvatvovaniju, z njegovimii potrebami in t<*žin'iaini i gradi svojo stavbo. Pctrebno je poslušati tr«ipet narodovega srca, utrip njegove krvi — nje-
gov tajni glas nam je najbolj zanesljiv vodnik skeizi i vse krize in skozi vse dvome. To velja zlasti za ' književnost. Tisto književno delo bo imelo trajen , uspeh, ki govori narodu, ki zbližuje vas in mesto, I tei govori iiniteligenoi in ljudstvu Poslanstvo knji-i ževnikov je snovati ta most med inteligenco in ' ljudstvom, tesno se držati svoje zemlje, ki nas je I rodila, čuvati in gojiti njene zdrave sile, njeno samostojnost. Iz naroda za narod, to je bilo geslo Flnžgarjevega dola, temu geslu je ostal zvest.«
»Jutamji list« pravi dalje: »Mnogi so ž«' govorili z našega odra o podobnih prilikah, toda redko kdo je tako očaral poslušalce in tako lopo v/posta-j vil intimni kontakt med govorilikern in posVišnlci; I s spontanem gromovitim ploskanjem je gledališče I sprejelo slavliončeve uimne in prisrčne be»ede. Staro bratstvo oheh narodov, ki ja ilrti Sntla. se je s i Finžirarjevo besedo ponovno učvrsilo.«
O F inžff asovem »Divjem lovcu« pravi isti list, ; da je »idealna ljudska igra neubranljivega čara. Iz nje diši ozonski voni 9'ovenskih planin, njihovega priprosli»ga. ffloboko čutečega ljudstva. krenke borbenosti. ganljive patriarhalnosti. Finžigarriu se je po*reči'lo podati v tej igri značilne like slovenskega I kmeta, pričarati amblent slovenske vasi. ničnih obi-| čajev, vro*e krvi in p0d7.Hvest.nrih teženj slovenskega kmiel-ikesra kolektiva. Težnja za zemljo p^od-no. rodno grudo. tu je vrelo vseh borb. vir trafike. V prvntni težnji '.a zeimVo ie b'stvenl dramski konflikt Kl''U'b tragičnemu zaključku pa je ta intenzivna težnja za zonvVjo ob Mala r.leiiienn'lo=t li-niie in zlravie svojega instinkta. Finžcar je smiselni in okusno uvedel v iffro vrsto lepi'h pr;7orov iz ljudskega ri vajeti ja. Poudarek njegovih fantovskih in dekliških zborov so folk'ora. k' jo je ona-zilo nko pravega umetnika V teh p<-sni>;h ples;h. dve-govorih. je čutil odmev Ijndsfteffa ve^elta. ki' odmeva od visokih gora. v njih ne|K»srelno »veni srečna ro la.«
Poročno dalje rvhvali izvrstno predstavo. »Tea-tersko je bila preds*nva na zelo vhsci'« viwtii.< Pohvali režiserja Hinka Nučiča, ki je podal zaokroženo fino predelano lepo vravnoteženo pred-stavo. Z laskav-mi beseda,nni pr-^na nj<'-g"-vo kreacijo nas'o\Tie vloce. Pohvali tudi vse druge bralce, zlasti gosnvi Podeorsko ki je »s sropm ■popivom in srtnsom navdušila gle«1alee; njp"ia uimet-no.st je vos \"ečer blp^čnla 7. vwm avofni sivafemc. Imvrstni so b'li tudi oni igralci, ki niso S'ovonot, pač pa Sro izvrstno obvbdali sloven.sko govorico. To so bili ffani zagrebške drame gor: Tenavac, Grkovič, Tkalec, Lavrenčič. Prejac, G r U n h u t. Posebno rumen ia g. Šimenca kot kovafci Sajeta. »Odlični tenor zaitrrehSke opere je dokamail. da mire vedno uastoiivti tudi kot i?.vrst'n kariukiteni.i igralec v <tra'ini.« O. Trepše kot scenograf je OTiretno pričaral profil slovenskega kraj«.
Poročilo >Jiiitam.je7a lmsta« se zaključu je: »Predstava. ki so ji prisostvovali predstavniki zaereb-šktli knjlle^-nih er**niza»ii in knlhimih drnš ev ter nekateri vidni borci za vzajemnost z brati onkraj Sotle, je potekla v navdušenem razpoloženju Slavljenec Finžgar je bil ves večer predmet iskrenih, prisrčnih ovacij.«
Enako toplo piše tudi >Morgenblatt«.
Tudi mri pravimo da t.Tko toplih laskavih besed o kakšnem n»šrm kuilturnfm deloi ali pisatelju že dolgo nismo »'išaili iz Zagreba. Finžgarjeva proslava je torej tudii v tom onim veliiik korak naproj.
v M
Slovenski umetnik med Hrvati
Miha Maleš o svojem novem dela
Ljubljana. 19. decembra.
Naš slikar Miha Maleš se je zopet prismejal v Ljubljano. Pred dobrim mesecem je sicer pravil »v zaupnem krogu« (kar se pravi, da je vedel za to vsakdo, kdor se je zanimnl), kako namerava zopet na Hrvatsko, kjer bo poslikal neko cerkev. Sedaj je zopet tu in s ponosom pripoveduie o svojem delu, ki ga je napravil v cerkvi v Vočinu pri Osi-jeku. Maleš uživa na Hrvatskem že veliko popularnost, cerkveni krogi ga tam že celo cenijo kot velikega cerkvenega umetnika. Njegovo delo pri Cirkveni pri Bjelovaru je doseglo v hrvatski javnosti (seveda tudi v slovenski) veliko priznanje, novo delo v Vočinu pa še bolj. Zadnja »Hrvatska Prosvjeta« priobčuje lepe reprodukcije Maleševib slikarij iz Vočina, dolžnost slovenske javnosti pa je, da tudi ona izve za novi Malešev uspeh.
Cerkev v Vočinu je gotska in prastara. Pred stoletji so jo podrli Turki, veruo prebivalstvo pa jo je znova sezidalo. V njej je jasno izražena ona nemirnost, ki lako zelo označuje gotsko stavbarstvo, vse ono hrepenenje po vzvišenem, nadzemskeni. Za preslikanje te cerkve so se že nad deset let trudili razni umetniki in tudi »majslori«. Komisija zagrebške nndškofije pa je končno odobrila osnulke — Mihe Maleša. In Miha Maleš je šel na delo, verno
in z resno voljo. Obogatil je cerkev v Vočinu z lepimi umetninami, na katere bo Vočin še dolgo ponosen. Delo sicer še ni zaključimo in ga bo Maleš še nadaljeval.
Tudi sedaj, v Vočinu. je napravil Maleš v«l!k korak naprej in po delih v Cirkveni zopet napredoval. Delal je na visokih odrih (18 m) in slikal na cerkveni slavolok nad presbiterijem figure Matere božje, angelov in svetnikov, ki dosegajo nadnaravno višino do 5 metrov. Lelos je naslikal Marijino obiskovanje, v spodnjem delu slavoloka pa Marijino oznanjenje.
Delo je bilo težko, zakaj slikati je moral velfke slike od spodaj z odra ter je moral sorazmeria silno potencirati, da bodo imeli verniki, obiskovalci cerkve, primerno perspektivo na slike. Posrečilo se mu je delo v vsakem oziru. Zadel je slog, ki ga zahteva gotska cerkev, posrečilo se mu je dati obrazom, kretnjam in posiavam svojih slik izraz tako globoke prešinjeno«ti iu božie sveilobe, kakor je slikam le mogoče, krepko je povdaril umetn ško individualnost umetnine in s tem svojo lastno, v čemer se pač razlikuje pristen umetnik ol nepristnega. še bolj pa od diletanta. Še nekaj je dal Maleš svoji umetnini: vdihnil je vanj duh pokrajine. >lu;i i ljudi, duh vernega hrvatskega naroda, le poleže,
Sajaste lonce ali ponve...
očisti kot bi trenil čistiika Vim!
Gospodinji se ni treba več mučiti, ako hoče svoje lonce in ponve očistiti od nesnage in saj. Saj za to je tukaj VIM! VIM 2 močno vsebino mila je enako dober za snaženje vse kuhinjske posode, naj bo iz aluminija, stekla, sklenine ali kovine.
	■
	
v-.	
v"'"	1
v-3 10-3»
ČISTILKA VIM ČISTI VSE I
ki sem jih žal mogel videti le na fotografijah — te imajo tipi, ki živijo med hrvatskim uarodom. Milina, ki se zrcali na obrazili Matere bjžje, je tako podobno globoki vernosti na obrazu hrvatske kmetice pri molitvi. Razlika pa je v Inin, la je znal Maleš osvoboditi svoje obraze vsega zemskapa in jih naslikal v čisti prosojnosti. Tuk je angel — svt ž, nedolžen hrvatski mladenič z resnobo v po.eznii, Elizabeta, hrvatska inati vdana Bogu in velikim nalogam, spoznavajoča ludi. kdo je njena sorodmea Marija, dalje sv. Jožef, tip starega hrvatskega moža 7. vso nedolžnostjo, izraženo v obrazu in prosečo Boga ler zahvaljujočo se mu. Tako je slovenski slikar Miha Maleš ustvaril Hrvatom novo hrvatsko Madono, tipično 7.a tamkajšnjo pokrajino in za ljudi, za hrvatsko vernost in molitev. Spomladi bo Maleš poslikal še prezbilerij in stene. Naslikal bo poslednjo sodbo, nasproti pa Kristusov vnebohod. Za dosedanja dela je Maleš napravil kartone v Ljubljani in sicer v mineraloškem oddelku muzeja, ki mu ga je odstopil ravnatelj dr. Mal. Sedaj pozimi pa bo slikal načrte še za 9 motrov visoka okna cerkve v Vočinu.
Mnogo pripoveduje Maleš tudi o Vočinu samem. Je lo kraj na me.li med Srbi in Hrvati. V Vočinu živi še mnogo Srbov. Obdržali so svojo pravoslavno vero. običaje in pa edini med vsemi prebivalci tudi — narodno nošo. V Vočinu je seveda veČina prebivalstva kmelje, je p« Vočin tudi leto-viščarski kraj. Pileg Hrvatov iii Srbov je inno«o Nemcev in celo Madjarov. Naselili so se tudi Slovenci, ki so delavci in obrtniki. Župnik g. Franjo Pupinii je velik prijatelj Slovencev in zna gladko slovenski, čeprav ni bil nikoli v naših kraiih, pač pa bere naše knjige. V njegovi veliki knjižnici je mnogo slovenskih knjig. Zelo spoštuje tudi našega Janeza Ev. Kalana, katerega pristaš je in vnet pro-pagalor abslinence. Njegova župnija je obsežna v premeru 30 km, je pa sam, brez kaplana. Vsaka vas v njegovi župniji ima svoje pokopališče. Iz Vočina je Maleš prinesel najboljše vtise.
Med drugimi načrti, s katerimi se bavi sedaj Maleš, je dalje velika dekorativna slika v dvorani v eni novih ljubljanskih palač.
Z deli v Cirkveni in 5e bolj z deli v Vočinu si je Maleš svoj sloves kot resen, svoje naloge in talenta se zavedajoč umetnik utrdil. Njegov ugled raste in s tem tudi njegova popularnost. Naj mu bo to v zadoščenje.	— lr.
Večer slov. esperaniislot
Ljubljana, 19. decembra.
Ljubljanski esperanlisti dajejo od časa do Časa vendar pa stalno, naši javnosti novih dokazov * svoji agilnosti in delu ter s tem tudi pričajo, da je njihova ideja zdrava ter da mnogo prispeva V stremljenju dobro mislečih ljudi in gibanj po vsem svetu, da se odpravijo kričeča nasproLstva med narodi in dn se naiodi vsega sveta zbližajo v sporazumevanju. Seveda esperantiati nikakor nočejo odpraviti jezikov posameznih narodov, temveč le uveljaviti svoj umetni jezik zgolj kot sredstvo za mednarodno sporazumevanje. Umevno je zato, da sa esperanlisti malih narodov uaibnii agilni med vsemi. Slovenski esperanlisti se napravili dosedaj že mnogo v širokem svetu in si pridobili trajnih zaslug za uveljavljenje slovenskih kulturnih dobrin in za seznanjenje sveta z našo deželo. Naš lisi je že ponovno podčrtal to zasluge slovenskih esperantistov. Za-menhofov večer, ki je bil v soboto pri Mikliču, je za to nov doka/.
Salon hotela »Metropol« je bil poln. Večer se je otvoril z narodno himno, nakar je pozdravil prisotne predsednik g. Herkov, ki je prišel nalašč zato v Liubl'ano iz Zagreba kamor je bil zadnji čas prestavljen. Sledila je esperantska himna, na platnu pa je zablestela slika dr. Zamenhofa. Deklica ! gdč. Le i t ge bova je toplo recitirala »Nova ; kanio« (Nova pesem).
Podpredsednik kluba dr. K e y a je povdarjal, | da esperanlisti mnogo prevajajo iz slovenske lile-i rature v esperanto in objavljajo svoje prevode v I svetovnih esperantskih lislih. Prečital je nato svoj prevod odlomka iz Murnikovega »Matajev Matija«, ob katerem se je občinstvo prijetno zabavalo. S tem je esperantski klub počastil tudi Murnikov spomin.
PloRa je zaigrala arijo iz »Čarobnega strelca« v espernntu, kar je občinstvu ugajalo, saj je spoznalo, da je ta umetni jezik primeren tudi za petje.
Tajnik g. Kozlevčar je iz obširne klubove korespondence sestavil primerno predavanje, pri katerem je skioptikmi projiciral na platno razglednice iz vsega sveta, celo iz Tokia in Avslralije. Tako smo napravili v esperantu kratek sprehod po vsem svetu, se prepričali o obsežnosti tega gibanja Vse točke so bile sprejete s toplim aplavzom. Večer , je bil prijeten in ludi podučen. Našim esperanti-1 stom moramo k njihovi agilnosti res čestitati.
Kuftarn* obzornik
L ubliansha drama: Voda
V nedeljo 18. decembra je bila v dramskem glledaiišou prva predstava Voinbergarjeve ljudske komedije: Voda. Dogodek je bil v resnici ljudska prireditev, kakršnih je v našem gledališču malo. Odaiv občinstva je bil nenavadno velik. tako da je biila častno zastopana Ljubljana in dežela hkrati; prisostvovalo je voliiko pisateljevih rojakov, prijateljev iu znancev, atesti iz kamn;ške-ga okraja. Priznanje in veselje zaradi uspeha, kii ga je doživela igra, je bilo veliko in mavdušenije vse-sp'ošno. Pisatelja je občinstvo v oboli odmorih poklicalo pred zaslor in je dobil tudi cvetja in lavorov venec s trakovi. Tudi igralci so žela mnogo priznanja in prejeli rože. —
Tedaj izvirna slovenska igral Zdri se mri res kakor bi se dvignil Dkarus, kadar se požene slovenski dramatik v višavje za tistimi, ki so vozi li pred njim. Pozabljamo, da je v nas dirama, naša drama, pa mislimo, da moramo po tisti poti kot drugi in ne prisluhnemo, kako žiubori naš domač studonček in ikaloo se pletejo naše zadeve. Vsa sreča in ves uspeh Vomborgarjevega prvenca je ta, da je pisatelj ostal tam. kijer se moi je snov midvla neposredno in pristno in d« ni segal proko sebe. Napisal je ljudsko igro svojega časa, a ne več v »nvislu romantike ali realizma, ampak je pogledal na našo vas z očmii humorista in uredil naš podeželski kolektiv v tea-traliično učinkovito igro z dobrohotno mislijo in zdravim jedrom. Ker tedaj ni ostal samo filmski fotograf. ampa>k je svojo šalo izigral iz dramatično Šivih naših čednosti in slabosti, je poleg dobrotno-sli prišlo še nekoliko satire, ki je vendarle objektivna in prav v ničemer ni tendenčna. Tako se tedaj Venrborgarjeva igra že v vsem svojem liast roju loči od dveh dosedanjih tipov naše izvini e Ijml-ake ioire. od Fiiužeiarieve rouiajutučiuo realistične
vzgojne igre in Golarjave literarno folklorne burke.
Igra prikazuje bahašlvo. častihlepnost. splet-karstvo naših vaščanov i.n njihovo osebno politiko v smešnih sporednostih in nasprotjih, debro zabava in izčišouje, toda ne ureze do bolečine; zato je žal le dobra komedija značajev in situacij in kljub kolektivnosti še ni komedija življenja.
Humor Voinbergarjeve igre je prisilen Seve 'a ai vsak humorist pri vsej svoji b:sitrosti za nerealnosti in neskladnosti predmetov tudi nalašč z tisne oči in noče videti, kar bi lahiko vidci — sicer bi se komedija težko tako izvršila.
Kmetje v Suhem dolu in nikjer ne bedo šli |*> poti nekdanjih ribniških in šebreljskih zgodib, toda pisateljeva analiza značajev in spretna domiselno®!, ki poganjata zgodbo z nujnostjo, da Suihadoilci odkrivajo spomenik, preden je iztekla voda, je vse hvale vrodna in presega marsikako Murnikovo vrlino. Dasi je začetek, skoraj vse prvo dejanje precej ohlapno, in se zdi, da so se nakopičile vse tradicionalne tipičnosti naše vasi in da ne bo več snovi za nadaljnjo komedijo, neznatno dejanje, v sredini zraste v izboren. neprisiljen konflikt. Tretje dejanje, dasi teatralično spretno, pa je že precej para-fraza, ki prehaja v burko; do g;slote nasičen humor z motivom o vodi doseže tukaj višek v govoru občinskega tajnika, toda konec je vendarle prehni-pen in za dobro komedijo prekonvenoiona'en. Go-goljevski tema se zaključi zgolj z burkasto ponč-nostjo.
V splošnem se čuti, da je pisatelj delo z moti vi preveč zagosti! in oblikoval skoraj brez stila. Izboren teatralrik ee je do prave umetirfke gra<lnje Ivignil prav za prav samo v drugem dejanju in v nekaterih prizorih tretjega dejanja, zlasti v govoru občinskega tajnika. Dovtipi so nekateri precej živi in celo brušeni, na pr. moben zx>b tako ne boli. kot boli srce«, ali deklamacija s i»ristavkom zložil Jaki Jakopič, nekateri pa tudi »padajo le v staro ljudsko igro.
Ui>rizoritev. ^Manj kot eni mesec naj se ne pripravlja za to komedijo nohen oder«, pravi pisatelj v režijskih pripombah — pod črto je zaipusai, de ve-
lja to za diiletanteke odre. Politika naše drame, naj-sibo morda samo finančna, pa morda še nobene igre m tnko hitro skuhala kot to. Igra je sicer uspela po avtorjevi ziaslugi in po zaisirgi režiserja g. Skrbinška, ki ji je dal hrupen zunanji potek, nikakor pa ni uspela v umetaiiškcim oziru. Igra v tem času. lcct je bila postavljen«, mi mcgVa dozoreli ne v naštudirauih situacijah, ne v sproščeni teaitraličnasti, ampak je imela vseskozi značaj improvizacije. Tretje dejamije na pr. je vidno zastajalo v tekstu, prizori koncem prvega dejanja z občinsko in Ijiudflko sejo, drugo dejanje z občinsko sejo niso prinesli niti ene inočne odrske pristnosti Zato bo mainsikak diletantski o:ler z ljubeznijo do stvari podal to igro mnogo bolje , zadeva Narodnega gledališča pa'je, da svoje delo do naslednjih predstav izboljša.
Pač pa so igravci storili v tem kratkem času veliko. Izborne tipe sei postavili g. Cesar kot »upati, gospa Medvedova kot županja, zlasti g. B r a t i n a kot Kne, g. Lipah kot Priniožeik, Potok.i.r kot Jeran, S a 11 c i n koit bajtar Štimem, Plut kot Kobas, gdčna R a k a r j e v a kot Hribarica. Tudi g. Skrbimšek in Dnenovec kot stari in mtladi Ažman sta podala izraziti, nevsiljivi podobi. Glavni del ms|ieha gre pač, g. Jermanu, ki je z zanos <m in pravim pos an-stvom za igro igral Jako Jakopiča, občinskega tajnika; proti: Igro je s primerno fineso vzdrževal g. Gregorin, toda končni hrupni nastop ne zadovoljuje. Gdčna Kukčova je zadovoljivo podala Anko, živahno Katrioo pa gospa M. Danilova. G. Kralj je a Tinčetom vzbujal mnogo smeha in simpatij, toda tako izrazit karakterni igravec ni mogel najti pra-vega tona. kakor je tudi pisatelj s to jjostavo najbolj segel v samo burko; mislim pa. da bi v drugačnem pojmovanju tudi ta podoba dobila več verjetnosti.
Negilede na splošno površno uprizoritev, kil je ni mogoče pripisati režiserju in igravcem, je spretno in priBrčno delo dosegilo zasluženi uspeli, ki smo gn lahko veselii. Naši odri so z Voimbergarjevo »Vodo« dobiti dobiro komedijo in jo bodo veliko igrali.	F K.
„ ' 15", rev'fa Leonove d užbe
Danes je irSla dvojna številka (H. III.) N« prvem mestu vidimo zdravniško ra pravo ali studijo o stigmatizaciji. (Nadaljevanje še pride.) Piše jo zdravnik dr. Anton Brecelj. Jedro razprave je pravzaprav vprašanje-. Kaj je z znano zamaknjenko Terezijo Neuma.inovo v Konners-reuthu na Nemškem? AJi se tla vse naravno razložiti? Pisatelj je bil v preteklem poletju sam r Konnersreuthu in po dolgem čakanju — kakor je popisal v »Slovencu« (27. julija do 17. avgusta t. 1., jt. 170—185) — končno in srečno prišel do jilig-matiziranke same, čeprav le za nekaj minul. Razprava je gotovo velevažna: zanim.ro se za stvar bogoverni, pa tudi brezverni. Iz razprave zvemo najprej o doslej znanih lak h slučajih (bilo jih okoli 350); nato sledi natančen popi« življenja in obolenja Terezije Neumannove. Marskai smo že Ktali o njej, ali tako podrobno sestavljenega popisa še nikjer; še nikjer o vseh skrivnostn h pojavih in znak h. Zalem dobe besedo zdravniki bližnji ite. Otto Seidl, vseučiliški pro'esor dr. Fwald ki dr. In kaj pravijo? Da je to histerija. Str. 53 čitamo znanstveno razlaganje histerije. P av na koncu tega dela razprave izvemo vsaj malo začetek lega, kar dr. Brecelj sam, osebno sodi o stvari. (G dr. je a predmetu pre laval v oktohru in novembru dvakrat r društvu slovenskih zdravnikov in dvakrat V Leonovi družbi.) Cerkvena oblast v Regenslnirgu še ni izrekla, kaj misli o teh dogodkih; dr. Brec-Ijevo znanstveno mnenje bomo pa — utemeljeno — čitali v prihodnji številki. Da ho prav vsak naročnik s slastjo čital in bo hvaležen ->Času«, n* dvomimo. — Kako sodijo katoličani v Švici, Nem-1 čiji, Franciji, Poljski, Jugoslaviji, Brilaniji in n» | Ogrskem o rešitvi problema narodnostnih manjšin? Soglasno so zastopniki teh držav izglasovali v januarju 1. 1931 v rriburgu Deklaracijo o pravicah in dolžnostih nar. manjšin. O tej deklaraciji poroča ter jo razlaga naš tiniv. doc dr. Iv. Tomšti (str. 54—63). Manjšina Slovencev in Hrvatov pod fašizmom j* najbeilniša. Kaj torej čuda, i« željno
Ljubljana
Kai bo danes ?
Drama: »Zadoščenje«. »Chandelier«. Francoski večer. Izven. Globoko znižane cene. Opera: »Adel in Mara«. Red A. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Božična darila in različne ostanke kupite najceneje v munufakturni trgovini
Pri Tončku" ljubljana " luntHu , MESTN1 TR0 sruv ,5
O IX. prosvetni večer, ki bi se moral prejšnji petek vršiti, bo izjemoma v sredo, 21. decembra ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Za predavanje »zima in šport« vlada veliko zanimanje med športniki. Poleg lepih skioptičnih slik, ki nam predstavljajo vsakovrstne panuge zimskega športa, bo predavatelj pokazal tudi v filmu nase Bloke, rojstni kraj smučarstva. Predprodaja vstopnic v Prosvetni vezi, Miklošičeva cesta 5.
O Karitativno predavanje bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela »Union«. Predaval bo dr. A. l.evičnik o: OTatorij ljubezni božje pa sv. Kajetan Tilnski in tovarrši.
© Spored koncerta moškega zbora in orkestra »Gralika« v sredo ob osmih v tilharmonični dvorani je naslednji: Schubert: Rozamuiida, ouvertu-ra; F. Mendelsohn: Poročna koračnica, oboje izvaja orkester »Grafika«. — Emil Adamič: Oj ko-ledol (belokranjska); Emil Adamič: Dnes je eden lušten den (prekmurska); Ivan Matetič-Ron gov: Istarska narodna; Vasilij Mirk: Podoknica; Vasilij Mirk: Šumi potok, šumi...; Ivan Ovcirk: Ma-jolčica; Anton Foerster: Spak; Vasilij Mirk: Na trgu; A. Grftbming: Deklica; A. Križkovsky: Utopljenka; Stanko Premrl: O gospod; Janko Ravnik: Žimska pesem. — Vstopnice po 15, 10 in 4 Din za koncert se dobe v predprodaji v Matični knjigarni.
Q Koncert v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo dopoldne ob 11 se je vršil v Jakopičevem paviljonu, kjer se vrši božična um.-tniška razstava, kratek koncert. Zamisel združitve obeh umetnostnih panog je nova in prav posrečena. To pot je nastopil Ljubljanski komorni kvartet, ki ga sestavljajo gg. Pfeiter, Stanič, SušteršiC in Bajde. Zaigrali so lepo poglobljeno Mozartov d-dur in Bo-rodinov kvartet, /a njimi pa so člani Nrgodelo-vega jazza predvajali dve slovenski salonski skladbi. — Kakor rečeno, je ta prireditev prav lepo uspela, le žal, da je občinstvo takim stvarem premalo naklonjeno. — Koncert je prenašal ljubljanski radio.
O Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse cenjene gg. učne gospodarje, da se je radi božnič-nih praznikov in dela v trgovinah na trg. nadalj. šoli prenehalo s poukom v ponedeljek, dne 19. t. m. Redni pouk se zopet prične v ponedeljek, dne 9. januarja 1933. Predsedstvo uprave.
Q Šentpetcrski bojevniki za revne družine. Svoje vrlo srce, vedno pripravljeno pomagati potrebnim, so pokazali šentpeterski bojevniki, to se pravi skupina Ljubljana-Sv. Peter Zveze bojevnikov, letos na najlepši načm. V svojem okraju so namreč zbrali 25 najbolj revnih družin, po večini vojnih vdov in invalidov z mnogimi otroci, pa tudi nečlanov skupine in jim v nedeljo pripravili lepo, primerno božičnico, ki je bila dopoldne v gostilni predsednika skupine gosp. Leopolda Zupančiča na Jegličevi cesti. V salonu so se zbrale družinske matere in očetje, ki jih je s kratkim govorom nagovoril predsednik gosp. Zupančič. Poudarjal je, da bi bojevnki radi pomagali še mnogim drugim, saj je toliko potrebnih, toda napravili so to, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Zahvalil se je vsem darovalcem, obdarovan-cem pa želel vesele praznike. Nato so bile družine obdarovane. Vsaka družina je prejela vsaj 10 kg moke, poleg tega pa še riž, makarone, milo, sladkor, žitno kavo, zdrob, fižol, celo nekaj oblačil so nekateri prejeli. Bojevniki so se pri obdarovanju pač ozirali na na bolj potrebne in na družine z večjim številom otrok. Vsaka pa je dobila toliko
tlvil, da jih en »ara človek ni mogel odnesti, ter
so morali priti z vozički. Priprosta božičnica je bil a res ganljiva, šentpeterski bojevniki pa zaslužijo vse priznanje za svojo dobrodelnost.
© Božičnica gluhonemih, ki jo priredi Podporno društvo za gluhonemo mladino, bo v sredo 21. decembra ob 5 popoldne v gluhonem n i c i. Poleg tvTdk, ki so mogočile, da bodo najsiromašnejši gojenci obdarovani tudi z obleko in obuvalom, vabimo k prireditvi tudi člane in druge prijatelje društva.
O Beračenje po mestu se še vedno dogaja, vsled česar se občinstvo pritožuje. Ponovno prosimo, da obdarujete le stare, že znane reveže, vse ostale dalazmožne pa da napotite v mestni socialno politični urad v Mestni dom II. nadstropje, ki jim bo ali dodelil delo ali pa dal podporo, odnosno jih poslal v domovno občino. Omenjeni socijalni urad pa bo mogel podpore deliti le v slučaju, če mu bo p. n. občinstvo v izdatni meri pošiljalo prispevke za podpiranje brezposelnih in bednih. Plačilne izkaze mestnega načelstva med tem že dostavljajo službodajalcem mestni uslužbenci!
Če za praznike b! radi divjačine in perjadi, Slamič vam ceno dobavi in celo na dom dostavL
Prvovrstno sukno! Največja izbera! Tovarna prodaja lastne izdelke: v magazinu Ljubljana, Gradišče 4 v Mariboru po zastopniku gosp. Št. Šlibar, Prečna ulica 6
© Nagla smrt pri delu. Na novi stavbi Delavskega azila na Gosposvetski cesti se je včeraj ob 11 dopoldne pripetil tragičen dogodek. Dva delavca. 45 letni Anton Mencinger iz Večeslavcev pri Murski Soboti in stanujoč začasno v Riharjevi ulici 6 ter Kari Drvarič. stanujoč v Gramozni jami, sta nesla lažji tram po stavbi. Naenkrat se je Mencinger zrušil nn tla ler v nekaj trenutkih izdihnil. Zadela ga je kap, kar je ugotovila tudi policijska komisija, ki je dala prepeljati truplo v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Borno lastnino umrlega delavca je prevzel pokojnikov brat, da jo izroči njegovi družini, ki je sedaj brez družinskega očeta — in brez rednikn Tako umiraio revni ljudje ...
O Prijava psov. Po mestu je nabit razglas načelstva, da morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu načelstvu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje in mladiče, ki se nahajajo na ozendju mestne občine ljubljanske in sicer v naslednjem vrstnem redu, po začetnicah rodbinskih irnen: L A, B, C, C, D, E, F in G dne 2., 3., 4., 5. in 7. januarja 1933; 2. H, I, J, K in L dne 9„ 10., U., 12. in 13. januarja 1933; 3. M, N, O, P in R dne 14., 15., 16., 17., 18. in januarja 1933; 4. S, S, T, U, V in \V dne 20., 21., 23. in 24. januarja 1933; 5. Z in 2 ter eventuelni zamudniki dne 25., 26., 27., 28., 30. in 31. januarja 1933. Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dneh ustno in sicer od 9 do 13 popoldne pri mestnem načelstvu (Mestni trg 2) II. nadstropje, soba št. 40, kjer je plačati tudi pasjo znamko za leto 1933 v znesku 100 Din za vsakega psa. Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričenši s 1. februarjem 1933 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji; ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestno načelstvo. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 30 dni, oziroma z globo do 900 Din. Podrobnejša določila so razvidna iz lepakov, ki so nabiti po mestu.
PLETENINE
ZA GOSPODE'- TYR5EVA C.9 ZA DAME1 TYRŠEVAC.20
© Ludvik s plaščem. Ludvik K., policiji zaradi raznih tatvin dobro znani mladenič, saj je bil že šestkrat kaznovan, si je v eni prejšnjih noči dovolil šalo, da se je napil in nato po ulicah razsajal, vpil in prepeval. Kar brž ga je prijel stražnik in ga od-citral na policijo. Najprej so ga lam zašili zaradi razgrajanja, potem pa so si ogledali njegov plašč. Kar v glavo jim ni šlo, da more Ludvik, ki ne zasluži dosti ali pa ni., imeli tako lep plašč pravi težki »trenchcoat«. Plašč je sive barve, težko podložen s križasto podlogo in je izdelek tvrdke »Elite«. Ludvik sicer zatrjuje, da je plašč kupil od neznanca za 450 Din, čeprav je vreden mnogo več, toda tega mu policija ne verjame. Bolj verjelno se ji zdi, da ga je kje ukradel ali pa ukradenega kupil Zadnje čase je bilo v Ljubljani več tatvin takih plaščev. Lastnik naj se zglasi na policiji.
O Damske nogavice, volnene, volna svila volna flor in otroške, trpežne ima tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8.
® Pumpnrce, obleke, trenchcoat najceneje A Presker, bv Petra cesta 14.
Maribor
□	Izraz ljubezni do bližnjega. Viden dokaz velikega socialnega čuta sta izražali v nedeljo božičnici krščanske ženske zveze in mariborskih poštarjev, o katerih smo kratko že v Ponedeljkovem Slovencu poročali. Na božičnici krščanske ženske zveze, ki se je vršila v Narodnem domu, je bilo obdarovanih nad 200 siromakov. Obenem je bila to lepa božična prireditev, ki jo je organizacija priredila svojim prijateljem in clanoin; na obširnem in zanimivem sporedu so bile poleg slavnostnega govora, katerega ie imel neumorni duhovni vodja društva prof. P. Živortnik, še dekla-nvacije, pevske in godbene točke ter enodejanska igra »V sveti noči«. Zaključila je prireditev licitacija božičnega drevesca z razdelitvijo daril. — Na bož'ičnici jx>štarjev je bilo obdarovanih 67 revnih otrok. Tudi tu je bila zvezana z obdarovanjem lepa prireditev, na kateri je nastopil tudi pevski zbor poštarjev. Predsednik društva poštarjev Božičev ie imel lep uvodni nagovor, sledila je ljubka deklamacija dveh angelčkov, nakar je mali Milan Kovačič pogumno stopil na oder ter I>ovedal nekaj ganljivih besed v zahvalo predsedniku Božičevu. »Poštni rog« je zaključil lepo prireditev z krasno božično melodijo »Tiha noč«.
□	Nedeljeno uradovanje na občini pride vnovič pred prihodnji občinski svet. Na zadnji svoji seji je bil občinski svet izrecno sklenil, da se uvede radi štednje v magistratnih uradih nedeljeno uradovanje. Mestno načelstvo pa sklepa občinskega sveta ni izvedlo. Javnost radovedno pričakuje, kako stališče bodo občinski očetje sedaj zavzeli napram vprašanju striktnega izvajanja njihovih sklepov.
O S cenami dol, V upravi nekaterih mestnih podjetij se je pojavila hvalevredna tendenca, da se gre z cenami in pristojbinami dol. Tako se bodo najbrže znižale pristojbine v meslnem kopališču in v mestni klavnici. Razmere so namreč take, da sta upravi teh podjetij prisiljeni k znižanju. Kopališču se je pojavil konkurent v ekspozituri OUZD, ki nudi v svojem kopališču v Marijini ulici ugodnost kopanja po nižjih pristojbinah kakor mestno kopališče. V klavnici pa so opazili pojav, da se selijo mariborski mesarji izven mestnega območja, kjer lahko koljejo živino doma, da se izognejo prevelikim pristojbinam. Zlasti velike tvrdke, ki se pečajo tudi z industrijsko predelavo mesa, so izven mestnega območja.
□	Za pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: Tekstilna tovarna Doctor in drug ob priliki 10 letnice obstoja tvrdke v Mariboru 100.000 Din, veleposestnica in industrijalka Tea Zupane vagon drv, tvrdka Zelenka & Co. 24 komadov raznega manufakturnega blaga, domača pletarska industrija Kališ Josip 104 komade raznih pletenin.
□Prihodnja operetna premiera na mariborskem gledališkem odru bo znana opereta »Pri belem konjičku«, ki se vprizori na prvi božični praznik ob 20. uri.
□	Hči pesnika Vilharja umrla. V soboto je umrla v Mariboru gospa Jožefa Premrou, roj. Vil-har. Pokojnica je bila hči našega pesnika in komponista Miroslava Vilharja ter je bila rojena leta 1847 na očetovem gradu Kalcu v Senožečah na Krasu. Gospa Premrou je bila vdova po pokojnem Ludviku Premorou, inšpektorju biv. juž. železnice ter je živela v Mariboru od leta 1915. Blago po-kojnioo so položili včeraj ob 15 k večnemu počitku na Pobrežju. Naj počiva v miru, svojcem naše iskreno sožalje.
□	Smrt dveh uglednih niož. V Bresfernici pri Mariboru je umrl posestnik in tovarnar olja Ivan Večernik. — Blagega pokojnika so položili včeraj popoldne v Kamnici k večnemu jx>čitku. — Na kliniki v Gradcu je umrl Franc Skerbinek, posestnik iz obmejne Slatine v Avstriji, imel je posestvo tudi pri nas v svečiroski [ari. Pokopali so ga v njegovem rojstnem kraju v Svečini, kamor je bilo truplo iz Gradca pripeljano. Svetila pokojnikoma večna luč, žalujočim naše sožalje.
□	Gostje z daljnega severa. Nenavadno mnogo arktičnih ptičev opazujejo letos lovci v naših krajih. Pri Sv. Ožboltu na Pohorju je ustrelil po-sestnik Dietinger velikega slapnika (Colymbus arc-t'cus), v Zgor. Dupleku pa je padla od strela lovca Falenčaka žvižglja (Hanelda glaciali). Obe živali sta v naših krajih velika redkost, ker sta'no bivata na Spitzbergih in drugih arktičnih otokih. Zvižg-ljo so ustrelili pred 20 leti pri Sv. Lovrencu na Pohorju in je to edini eksemplar, ki ga poseduje mariborski muzej. Obe sedaj ustreljeni severni f>''c' je nagačil Jos. Zieringer "ter razstavil v svoji izložbi v Stolni ulici.
□	Avto v fijakarja. V nedeljo zvečer se je vračala iz Radvanja v Maribor večja družba na fijakerju. Nenadoma pa se je pojavil za vozom avtomobil ter se zaletel v kočijo. Radi sunka je kočija odletela s ceste ter se prevrnila. Pri padcu sta dobili dve osebi hujše poškodbe. 21 letni mehanik Ozvald Kuri si je zlomi« desno nogo, 20 letna Stelka Puconja iz Studencev pa je dobila no-
tranje poškodbe. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico.
□	V temi obstreljen. V mariborsko bolnišnico se je zatekel 20 letni Miiha Lah iz Kostrivnice. Ko se je vračal v temi domov od soseda, je za njim počilo in Lah je dobil izstrelek v desno nogo pod kolenom.
□	Nevarno sredstvo. Sodne oblasti raziskujejo zamotan in hkrati zanimiv slučaj, ki se je pripetil že leto« pomladi pri Gornji Radgoni. Dn« 13. marca je bila prepeljana v bolnišnico v avstrijsko Radgono Ivana Simončič z nevarnimi znaki zastrupljenja. V bolnišnici so ji rešili življenje, strup pa je deloval na njeno živčevje tako, da s® ji je omračil um. Spravili so jo nato na kliniko za živčne bolezni v Gradec, kjer se ji je bolezen izboljšala, toda posledice so ostale in dekle je še danes čisto mrtvoudno. Zdravniška preiskava je dognala, da je bil vzrok zastrupljenja svinčen karbonat, katerega je dekle vzelo, da bi odpravilo plod. Izpovedala je v preiskavi, da je vzela to zdravilo na prigovarjanje nekega F. K., a katerim je imela razmerje. Dal ji je praJek in obenem povedal, da ne 6me po vzetju praška piti mleko. Ker ji je pa postalo silno slabo, ko je vzela to sredstvo, je pila vseeno mleko. To ji je po zdravniškem izreku re&ilo življenje, ker je zopet izbruhala večino še nerazkro enega strupa. Sodna preiskava »e sedaj vrši proti F. K., ki je prinesel dekletu strupeno sredstvo.
Celie
<& Umetniška razstava v Celju. V nedeljo ob 10 dopoldne je bila otvorjena v veliki dvorani Obrtnega doma v Celju umetniška razstava. Razstavila sta gdč. akad. slikarica Elda Piščanec in g. Rajko Slapernik. Prva je razstavila okrog 40 slik, drugi pa okrog 30. Prevladuje olje, zastopane so pa tudi druge tehnike, tako monotipiia, veliko je akvarelov, suha igla, acqua tinta, radirke in paste!. Vsebinsko so najbolj zastopane pokrajine, in sicer Dobrna in okolica, dalje najdemo tihožitje, kompozicije, lovske slike in portrete. Zanimanja za razstavo ie med celjskim občinstvom precej, jx>sebno bi bilo prijioročati, da si ogledajo razstavo tudi šole. Povpraševanja po nakupu dosedaj še ni, čeprav cene niso pretirane. Razstavi se misli pridružiti tudi g. akad. slikar Modic. Odprta bo razstava do novega leta vsak dan — tudi ob praznikih — od 10 do 16.
0 Pevski odsek KPD. Vaja za ženski zbor je danes zvečer ob 8, za moški zbor pa v četrtek.
& Sestanek dekliškega odseka KPD. bo v sredo, dne 21. t. m. ob pol 8 zvečer v Domu. Pridite vse!
Umrli SO v tukajšnji bolnišnici: Peter |ošt, 56 let, dninar iz Ootovelj; Zinagcslav Jezernik, 29 let, z Zg. Hudinje, uradnik pri stavbeniku Je-zerniku; Franc Sivka, 2 leti, pos. sin iz Jarmovca pri Dramljah; Suhadolčar Hilda, 11 let, hči ključ, pomočnika iz Jurktoštra; Stvarnik Neža, 42 let, žena dninarja, iz Tremarjev. Naj počivajo v miru.
0 Avtobus mesta Celja naznanja, da bo dne 23. t. m., dan pred sv. večerom vozil redno na vseh progah, torej tudi na progi Celje-Podsreda in Ce-Ije-Mozirje, kljub temu, da je ta dan petek.
& Šoferski izpiti. Dne 29. decembra L 1. sc vršijo v Celju šoferski izpiti. Prizadeti naj se zberejo s svojimi vozili ob 8 pred mestnim magistratom. Event. drugi rellektanti, ki še niso vložili tozadevne prošnje, jo lahko izročijo pri tej priliki pravilno opremljeno in kolkovano predsedniku.4<w-mlsije. Taksa za preizkušnjo znaša 180 Din. w 1
& Nedeljski šport. V nedeljo se je vršila na Glaziji zadnja jesenska prvenstvena nogometna tekma in sicer med SSK Celje in SK Jugoslavijo. Tekma je bila precej burna in sta morala biti v drugem polčasu dva igralca Jugoslavije od igre izključena. Zmagalo je Celje z rezultatom 4 : 0. Sodil je zadovoljivo g. Wagner.
Konjice
Katoliško izobraževalno društvo ponovi na Štefanovo, dne 20. decembra t. 1. krasno igro »Bele vrtnice«, ki je pred dvema letoma doživela tako velik uspeh. Igra je nanovo naštudirana in večinoma tudi v novi zasedbi. Vabimo vse prijatelje in znance, da na Štefanovo v obilnem števili, prihitijo v Katol. društveni dom. Med odmori bo igrala Kongregacijska godba na pihala. Začetek ob 15 po večrnicah. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji v Valenčakovi trgovini.
V cerkveno pušico sv. Antona je pretekli petek vlomil neznan lopov. Z železnim predmetom je odtrgal pokrov in nato pobral ves denar, kolikor ga je bilo. Sploh se v zadnjem času klati po naši okolici vse polno sumljivih ljudi. Zlasti žup-nišče kor truinoma oblegajo. Včasih jili kar po deset prenočuje v župnišču. Upamo, da bo odslej del tega bremena prevzela občina in oskrbovala razne brezposelne, ker ima v zadnjem času precej dohodkov na račun ubožnega sklada.
zasledujemo, kako se bo to vprašanje rešilo. — K osebnosti Antona Aškerca. (Na podlagi neobjavljenih pisem poroča Jan. Plestenjak, str. 77—91.) Ta pisma je pisal Aškerc prijatelju in pokrovitelju dr. P. Turnerju v Maribor. Kako jih je g. P. dobil na vpogled-, ne pove. Bistveno novega sicer ne izvemo, vendar pa nam pisma tudi od te strani odkrivajo, kako se je v Aškercu pripravljal odpad. »Čas« že dolgo ni nič prinesel iz slovstva; zato nam je ta prispevek (sledi pa še nadaljevanje) toliko bolj dobrodošel. Zopet in zopet vidimo, kako je bil Aškerc neznansko — občutljiv. Na str. 91 nsl. čitamo o raznih kongresih izza minulega poletja: dr. L. Sušnik zelo toplo piše o kongresu slovanskih kat. akademikov v Zagrebu (91—96); posebno važen pa je bil svetovni kongres za »novo vzgojo« v Niči. O tem imamo kar tri poročila: gospodični učiteljici A. in M. O. sta bili srečni udeleženki, pisali 6ta o kongresu že v »Slovencu«, in zdaj v »Času« še obširneje (96—101), v znanih Etudes (15. okt. t. 1.) piše o tem Fr. Datin, po njem pa nam v tem Času urednik I. F., v okt. Civilta Catt. (1932) govori o isti tema M. Barbera, nam po njem pa v tem Času A. U. Vsekakor moramo vsa ta poročila študirati! — Ocene o knjigah prinaša ta Čas štiri. Izšlo je poročilo o VII. mednarodnem misijonskem kongresu, ki je bil 1. 1930 v Ljubljani (poroča z važnimi predlogi Ivo Peršuh); dr. St. Gogala se bavi z znamenito Jos. Vidmarjevo publikacijo: Kulturni problem slovenstva; isti dr. G. nato priporoča še dve knjigi tako toplo, da bi jih človek najrajši kar kupil.
In zdaj — last not leastl Najdaljša razprava v tem Času je dr. St. Gogala: Socialnost in etičnost (63—77). Zakaj jo omenjam šele na koncu? Mar jo manj cenim? Nikakor nel G. je globok mislec, obenem silno marljiv. Zelo rad razčlenjuje razne pojme, ki jih rabimo časih brez-miselno v vsakdanjem življenju. In tako v tej razpravi bistroumno ugotavlja kar tri bistvene razlike med etiko in socialnostjo ozir. med etičnimi
čuvstvi (ljubezen in sovraštvo, spoštovanje in zaničevanje) ter med socialnimi (socialna ljubezen in soc. preziranje, soc. pravičnost in soc. krivičnost). Kdor hočeš globlje pogledati v skrivnosti Vebrove šole na naši univerzi, imaS tu drastičen primer. Godi se skoro kakor v kakem kemičnem laboratoriju: ugotavljajo nam, katera čuvstva se med seboj vežejo, katera ne itd. Ampak kaj bo imel od razprave, kdor se to preril in pretolkel skozi njo? Edino morda jezikoslovec nekaj, da bo ločil »zaničevanje« od »preziranja«. Za življenje ne dobim v razpravi prav nič. Ko imamo toliko perečih vprašanj, ki bi jih dr, Gogala znal lepo in zanimivo obdelovati, saj je to že večkrat dokazal.
Zapisal sem to opombo, čeprav ei zaslužim s tem »zaničevanje« in »preziranje«.	J. D.
Spomenica frančiškanske hlasicne gimnazije v Visok>>m
Ob 50-letnici gimnazijskega študija frančiškanske provincije »Bosna srebrna«. — Belgrad, 1932. — Uredil profesor tra Rastko Drljič. Str. 320 — III.
Spomenica, ki so jo izdali bosanski frančiškani za 50-letnico svoje klasične gimnazije v Visokem, je nastala obsežna knjiga, ki nudi dokaj resen pregled visokega kulturnega dela frančiškanov v Bosni. Knjiga se deli v tri dele, in sicer obsega prvi del priložnostne sestavke, v drugem delu pod naslovom »Mir in dobro« so zlasti omembe vredni kratki življenjepisi vzornih frančiškanov, kulturnih delavcev. Tretji del podaja več prav dobrih študij iz različnih panog. Na koncu pa je urednik pod skupnim imenom »Listek« dodal še nekaj statističnih pregledov, ki so prav tako zanimivi, kakor podučili.
Izmed priložnostnih sestavkov je zlasti omembe vreden »Kratki historijat franjevačkih srednjih škola n Bosni do godine 1000«. Pisec tega članka ni signiran, vendar pa se zdi. da podaje primeroma jasno sliko razvoja Studii*. Drugi zanimiv
sestavek prof. R. Drljiča: »Naša gimnazija i fre-kventacija vanjskih djaka« nudi svojevrstni vpogled, kako so frančiškani v Bosni rešili problem verske vzgoje, saj so imeli, da samo dvoje primerov podan, leta 1916—17 med 77 eksternisti, 40 katoličanov, 18 pravoslavnih, 11 muslimanov in 8 judov. Leta 1930—81 šteje gimnazija 106 eks-ternistov 53 katoličanov, 29 pravoslavnih, 16 muslimanov, 1 grko-kntoličan in 1 protestant. Na vsak način so morali imeti vzgojitelji-redovniki poleg ljubezni pri teh tako različnih dijakih, veliko časa in odlične finese, da drugovercev niso odbijali, temveč da gimnazija obratno tudi pri drugovercih vedno bolj slove.
Drugi del prinaša nekaj prevodov odličnih frančiškanskih pisateljev, dr. p. A. Gemellija, dr. p. E. Schulda in drugih. Med že omenjenimi kratkimi življenjepisi iz prošlosti bosanskih frančiškanov bi omenili zlasti življenjepis fra Martina Nediča, fra Grge Martiča, slovečega pesnika In pokojnega fra Julijnnn Jeleniča, zgodovinarja in vseučiliškega prof. v Zagrebu. Tudi pred kratkim umrli znani umetnostni zgodovinar dr. p. Beda Klpinschmidt je prispevni članek »Slika frnnjo-vačkog pastoralnog rada u Bosni«, kjer na njemu svojevrsten način podaja sliko nedeljske sv. maše v globoki Bosni, in slika odnos dušnih pastirjev frančiškanov do naroda.
V	tretjem delu dr. fra Vilomir Jeličič, v dobro podprti študiji razpravlja o odnosu »Svete stolice prema bosanskim franjovrlmat. Članek odlikuie preprosta jasnost in odlično poznanje dejanskih razmer.
Literarnega zgodovinarja bi v tem delu utegnila zanimati razprava A. Cičiča, pod naslovom »Osvotnin« kao ejelina.
V	zadnjem delu je zlasti vse pozornosti vreden članek »Fra Martin Nedič i nutentlčnost nhdname« izpod peresa prof. fra Rastka Drljiča. Ahdname pomeni neknk »paclum inperlale« po godbo med turškim sultanom ali vezirjem in bosanskimi frančiškani. Je to najstarejši akt iz zbo-
dovine bosanskih frančiškanov in sega v 1. 1453.
Celotno knjigo krase številne slike, ki morda niso vedno povsem po našem okusu, pa vendar dajejo knjigi edinstveno lice. Omembe vredna je slika G. Jurkiča: Tradicionalno plačanje džulusa ali cerkvenega davka sultanu.
Knjiga se naroča v Visokem. »Upravništvo
Cvijeta« in 6tane broš. 50 Din. — Dr. P. T. R. ★
Selo i gTad, književni almanah. Uredil Petar Grgec. Almanah, ki je letos izšel že petič v zbirki Jeronimske družbe, je prav čedno ln smoterno urejen. Tri in trideset hrvatskih katoliških pisateljev in pesnikov zlasti iz mlajših vrst je sodelovalo z razpravami, vrsticami, povestmi in pesmimi. Očividno je urednik želel zbirki utisniti od-mov vseli hrvatskih krajev. Almanah stane 30 dinarjev ( za člane 25 Din), in se naroča pri Književnem društvu sv. Jeronlma, Zagreb, trg kralja Tomislava 21.
Zlatnn kniiga. Uredništvo in uprava Belgred, Pobračičeva F0 urednik J. Vukadinovič. Knjiga 28. Španske bajke, legende in pripovrdko Ilustriral Jedrinskl. Celoletna naročnina f10 knjig) 100 Din, polletna (5 knjig) 60 Din. Posamezne knjige 15 Din.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20
Torek, 20. decembra: ZADOŠČENJE, LK CHAV DELtER. Francoski večer. Izven. Globoko znižane ceno. Sreda, 21. decembra: KAR HOČETE. Red snda
OPERA Začetek ob 20
Torek, 20. decembra: APEL IN MARA. RED A Sreda. 21. decembra: Zaprto
Dnevna kronika
Božična prošnja
V največji potrebi »e aararli vseetrant&e kriz« nahaja »Dom av. Terezije z« revne otroke« v Zagrebu. Še več sto tisoč Din je plačati za zgradbo.
kar se s silo zahteva še pred koncem leta.
Gospodarica tega Domia, mala sv. Tereoija od deteta Jeausa, išče pomočil oni »svojih aveetiih prijateljev, botisi s posojili aili miloduiri; oimi bo Vam ioproaila zato preobilnega blagoslova od božjega Deteta.
Dom »r. Tereeije »a »apuščene otroke,
Zagreb, Vrhovec 85.
Nočni požar na Viča
Ljubljana, 19. decembra.
Davi na vse zgodaj, okoli 2 ponoči, je nastal na Viču velik požar, ki je v kratkem času uničil gospodarsko poslopje poseslnice Frančiške Mrvar-jeve na Viču 21. Okoli 2 ponoči je Mrvarjevo zbudila velika svetloba. Mislila je, da se že dani, zalo je vstala in opazila, kako gori njeno gospodarsko poslopje. Stekla je ven in pričela klicati na pomoč. Pritekli so domači in sosedje, toda požar se je že tako razvil, da ni bilo nobeue pomoči ter so morali le gledali, kako ogromni, do neba segajoči plameni uničujejo lepo gospodarsko poslopje. Tudi iz poslopja samega niso mogli rešiti prav nič. Prav tako je bila brezuspešna pomoč viških gasilcev, ki so sicer kmalu prihiteli, toda do tedaj je že vse poslopje pogorelo. Ljudje so mogli fe ugotoviti, da je poslopje pričelo goreti v sredini.
Gospodarsko poslopje je bilo veliko 15 x 14 m, z njim pa je pogorelo okoli 30.000 kg sena, slame in olave, en voz, okoli 10 m» drv, več butar, slaino-reznica, kad in gospodarsko orodje. Posestnica ceni škodo na okrog 153.000 Din, škoda pa je z zavarovalnino zadostno krila.
Kako je požar nastal, ne vedo. Morda je kdo nalašč zažgal, morda pa ga je po nerodnosti zažgal kakšen brezdomec, ki je v poslopju počival brez vednosti lastnice. O požaru vodi policija preiskavo. Nevarnosti za sosednje hiše ni bilo nobene, ker je bilo gospodarsko poslopje k sreči dovolj daleč od hiš in drugih poslopij.
mm	lipi i 1
■po	
M®	SSSlil
	
/ji boltCna sn novoletna daril«
se priporoča ugoden nakup volnenega blaga za ženske obleke od Din 26'- dalje
blaga za moške obleke...... „ „ 40 - „
šifon tankih niti, mehko blago.......Din 9.50
pletenih jopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, flanelastih odej, puha, perja itd.
Različni ostanki pod ceno
»»J
Ljubljana
Pred Skotijo 3 — Lingarjeva ulica
Prime Albert, pri davčni upravi v Ptuju; Videm-šek Jernej, Bonač Ivan, Cvahte Anton in Čuš Fr., pri davčni upravi v Celju; Vodopivec Anton, Do-naj FVanc, Ozvatič Ignacij, Najžer Matija, Merčun Maks in Železnik Bogomir, pri davčni upravi v Mariboru; Šubic Milan, Ivančič Ciril, pri davčni upravi Ljubijana-mesto; Štupar Ivan, Prime Rudolf, Prezelj Franc, pri davčni upravi Ljubljana -okolica.
Ostale vesti
—	Z jutrišnjim dnem se zaključijo zadnji izkazi o plačani naročnini na »Slovenca«. Plačila, ki se bodo tekom današnjega dne oddala na pošlo ali izvršila pri upravi v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju in Mariboru, se bodo še vpoštevala pri delu za nagradno žrebanje dne 23. decembra. Dan 20. decembra je torej za vsakogar brez izjeme najskrajnejši termin. Danes naj tedaj še stori vsak svojo dolžnost, kdor je doslej odlašal s plačilom.
—	Izredni občni ziior Kmetijske družbe v Ljubljani bo v četrtek, due 29. decembra 1932 ob 11 dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Na občnem zboru sta dve točki dnevnega reda: 1. Poročilo o poslovanju Kmetijske družbe v tekočem letu in 2. Sklepanje o preustroju Kmetijske družbe (razpust društva n ustanovitev zadruge).
LEICHNER-ROUGE
v novih bakel t škatljah
v f ram bo i so in ostalih 5 moder-n i h niansah.
Koledar
Torek, 20. decembra: Evgenij in Makarij, mu četica; Julij, mučenec; Liberat, mučenec. Zadnji krajec ob 21.22. Herschel napoveduje sneg.
JVovi grobovi
V Ljubljani je po kratki bolezni umrl gosp. ,'ranc Požlep, posestnik Za Bežigradom. — Pogreb bo danes, v lorek ob 10 dopoldne izpred Leonišča v Notranje Gorice pri Brezovici. — Člani Prosvetnega društva in Moškega krožka pri Sv. Krištofu se vabijo, da se pogreba udeleže polno-številno. — Pokojni g. Požlep je bil mož stare slovenske korenine in krepkega krščanskega značaja. Naročnik »Slovenca« je bil od njega prvega začetka. Veliko let je bil cerkovnik pri frančiškanih v Ljubljani, kjer si je nahranil toliko, da si je kupil jamo ta pokopališče pri Sv. Krištofu. To jamo je spremenil v lep vrt. Bil je eden izmed prvih pionirjev sedaj tako procvitajočega severnega dela mesta Ljubljane. Ko se je on tam naselil, je bilo še polje. Zadnja leta je njegovo premoženje precej narastlo, katerega pa pokojni ni porabil za se, temveč je sam živel skromno, zato je pa toliko več razdal za reveže, cerkve in dobrodelne namene. Veliko je čital in bil naročnik skoro vseh kat. listov in časopisov. Bežigrajci ga bodo pogrešali. Naj počiva v mirul
Osebne vesli
—	Nadškof dr. Anton Bon. Jeglič je šel pre-feklo soboto na sprehod. Ker je bilo precej mrzlo in je pihal veter, se je najbrž nekoliko prehladil. V nedeljo dopoldne ga je v sobi obšla slabost in je padel. Padec ni imel nobenih hudih posledic. Nastalo je le močno krvavenje iz nosa, ki pa je zmanj-Salo pritisk na možgane. Prevzvišeni g. nadškof se zopet dobro počuti in mu želimo, da bi ga nam Bog ohranil še dolgo čilega in zdravega.
—	Iz davčne službe. Za davčne inšpektorje v Sesti položajni skupini so postavljeni: Gril Franc pri davčni upravi Slov. Bistrica; Suc Štefan, pri davčni upravi Konjice; Sprah Josip, pri davčni upravi Prevalje; Tome Ivan, pri davčni upravi Kamnik; Kunej Anton, pri davčni upravi Šmarje pri Jelšah; Kline Ludvik, pri davčni upravi Gornja Radgona; Pirnat Vinko, pri davčni upravi Radovljica; štolfa Zdravko, pri davčni upravi Kočevje. _ Za višje davčne kontrolorje šeste položajne skupine so napredovali: Fiihrer Simon, Arnuš Jakob, Košar Franc, Malinger Jakob in
—	Vsej javnosti! Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete na ljubljanski univerzi javlja, da se delo za izdajo Levstikovega zbornika bliža koncu. Vendar pa so nam nekatere tehnične ovire preprečile, da bi zbornik izšel že pred božičem. Upamo, da nam bodo cenj. naročniki oprostili. Vsak dan prihajajo na Slavistični klub vprašanja in prošnje, naj dovolimo subskribentom plačati znesek 60 Din t treh obrokih. Ker je uaša želja, da se jih čim več naroči na Levstikov zbornik, dovoljujemo, da oni, ki ne morejo plačati vsega naenkral, to store v treh mesečnih obrokih. Opo-zorjamo pa, da mora biti vsaj prvi obrok plačan pred izidom zbornika. Upamo, da bo javnost upo-šlevala naše dobro stremljenje in nam kakor doslej pomagala. Culimo pa prijetno dolžnost, da se že sedaj zahvalimo vsem onim, ki so nam poslali večje vsote kakor pa znaša subskribcija, kakor tudi onim, ki so se takoj odzvali našemu vabilu. — Slavistični klub slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani. _______
—	Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josei«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef«-vo«da tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri za-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Smučarski tečaj za začetnike in za ostale smučarje priredi smučarski odsek d. k. I. d. na Blokah. Tečaj bo vodil priznani smučar g. Marij Zigon iz Škofje Loke za časa božičnih tn novoletnih praznikov. Za časa tečaja je preskrbljeno za stanovanje in prehrano po ugodnih cenah v gostilnah I. Lavrič in I. Lenarčič v Novivasi. Zveza do Blok prav ugodna z avtom iz Ljubljane od Češnovarja ali pa z vlakom do Rakeka in Vel. Lašč, Točen dohod bo objavljen. Ker je bloški teren posebno za začetnike brez nevarnosti in ker je preskrbljeno za dobrega smučarskega učitelja, zato se takoj prijavite na naslov »Smučarski odsek d. k. i. d. na Blokah.
—	Smučarski klub »Dovje-Mojstrana« priredi v praznikih dva smučarska tečaja za začetnike in izvežbane od 26. decembra do 1. januarja 1933 in od 1. januarja do 7. januarja 1933. Vstop in izstop vsak čas. Klub preskrbi dobro hrano in kurjeno sobo po prav zmernih cenah. Prijave Je treba poslati tajnici kluba: Minci Rabič, Mojstrana, hotel Triglav, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Tečaj vodi po JZSS priznani učitelj.
—	Dne 24. decembra, t. j. v soboto, bančni »a-vodi v dravski banovini za stranke no poslujejo — Društvo bančnih zavodov v dravski bivnovini.
—	Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajanje in razširjanje mesečnika »Signali« št. 7—8, letnik I, za mesec november—december t. 1., ki se tiska v Zagrebu.
—	Žile si je prerezal. V Složicah se je v noči ua ponedeljek ponesrečil 23 letni kovaški mojster Josip Zruec. V neki zasebni družbi je udaril z roko po kozarcu in si prerezal na črepinjah žile. Ljubljanski reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
—	Nesreča v AVestnovi tovarni v Celju. Včeraj dopoldne se je pripetila v Westnovi cinkarni v Celju huda nesreča. Iz kotla je pljusknil razbeljen in raztopljen cink v obraz 20 letnemu delavcu Francu Samcu iz vasi Lipovec pri Celju. Samec je dobil resne poškodbe na obrazu, zlasti na očeh. Bil je prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
—	Mohorjeve knjige. Preostalo mi je nekaj izvodov letošnjih Mohorjevih knjig. Ako jih komu primanjkuje, naj se blagovoli obrniti na podpisanega poverjenika: A. Štrukelj, Leskovec pri Krškem.
—	Avto v nevarnosti, da ga povozi vlak. Preteklo soboto dopoldne ob četrt na deset, ko odhaja osebni vlak e postaje Žirovnica proti Jesenicam, je pribrzel z Jesenic avtomobil, v katerem so bili štirje gospodje in ena gospodična. Ker je vlak že odhajal s postaje, so bile zalvornice že spuščene. Šofer pa tega ni zapazil — pravi, da ga je sonce preslepilo — in je zavozil v zalvornice, ki so se zlomile in občutno ranile šoferja in dva gospoda po glavi. Gospodična in četrti gospod sta ostala nepoškodovana. K sreči se je vlak takoj ustavil. Če bi se lo zgodilo samo eno minuto pozneje, bi bila strašna nesreča neizogibna. Z Jesenic se je kmalu nato pripeljal zdravnik dr. Kogoj, ki je nuail prvo pomoč ranjencem, ki so se z večernim vlakom odpeliali proti domu.
—	Županstvo v Ihanu nam sporoča, da Franc Hribar, ki je bil te dni aretiran zaradi vloma, ni iz Ihana, marveč je pristojen v Domžale Bivša njegova gosti'na s posestvom pa je v Zaborštu, občina Breznica.
—	Žalostna smrt. Na Tolstem vrhu pri G«-štanju je že dalj časa stanovala obč. uboga Rutar Jera, ki je bila stara že okrog 80 let. Po nesreči je prišla preblizu štedilnika, pa se ji je vžgala obleka, ki je na njej zgorela. Naenkrat je bila v plamenih in vsa opečena. Imela je še toliko moči, da se je sama spravila na prosto, padla za plot in obležala mrtva, Naj počiva v miru!
—	Izdana morilca. Iz Sremske Mitrovice poročajo: Koncem marca letošnje pomladi so v nekem vinogradu pri vasi Binguli našli mrtvega 60 letnega Filipa Nediča, Najprej so mislili, da je mož padel in se pri tem ubil. Orožniki pa so zadevo preiskovali naprej in ugotovili, da sta Nediča iz neznanih nagibov umorila njegova sorodnika Damijan in Števo Vučetič, katera ie izdal njun brat Dušan. Damijan in Stevo sta svojemu očetu ob smrtni postelji priznala svoje dejanje in umirajoči oče je rotil svojega sina Dušana, naj nikdar in nikoli ne izda svojih bratov. Dušan se pa za očetovo prošnjo ni zmenil in je oba morilca naznanil oblastem. Mitroviško sodišče je proti Damjanu Vučetiču odredilo preiskovalni zapor, medtem ko je Stevo Vučetič zaenkrat ostal še na svobodi.
—	Raztreseno klasje. Govori, ki jih je imel dr. M. Opeka, stolni kanonik v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni in produjaini II. Ničman v Ljubljani. Cena broš. knjigi je 24.— Din. vez. v polplatno 32.— Din, v celo platno 40,— Din. To raztreseno klasje pa ni bre/. zrnja, marveč je polno klenegu semena, ki bo rodilo bogatih sadov. Morda bo ta zbirka cerkvenih govorov vlekla še prav neduhovske kroge, saj je v njih obilica raznovrstnega, zdravega nauka, sestavljenega v lepi slovenski in govorniški obliki. Nekateri resnejši govori te zbirke človeka kar pre-tresejo in zresne, če jih samo prečita, kaj šele če bi jih poslušali v cerkvi. Ako te zaziblje govor z naslovom »Smrt je blizu« (str. 24 sp.) v resno razmišljanje, ti daje pa pogum razmišljanje »Zaupanje v Boga« (str. 58 sq.) itd. — Dr. Opekova zbirka temeljitih cerkvenih govorov, vzornih po jedru in jeziku, je dobila v tej knjigi vredno tovarišico iu potrebno dopolnilo. Sledil bo še drugi zvezek »Raztresenega klasja« — vsega skupaj 34 govorov.
Z najmodernejšimi aparati opremljen zobni atelje
dentisia Ban Borisa
se nahaja odslej — Zg. Šiška, Celovška cesta 75 L
Tramvajska postaja: mitnica — v hiši gostilne »Pri Kmetu«. — Teleion 23-75. — Postaja: mitnica. Ordinira od 9 do 1 in od 3 pop. do pol 7 zv.
Na željo tudi izven navedenega časa.
—	Najlepše darilo za božič, novo leto i. dr. so dr. Sušnikovi r Akademski poklicu. Posebno bodo veseli knjige dijaki. Naroča se pri SKA Starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, pritličje. —■ Cena elegantno, v platno vezani, okoli 400 strani obsegajoči knjigi, je samo 40 Din (po pošti 5 Din več).
—	Najlepše božično darilo: švedski Elektrodo* sesalec prahu ali električina parketna krtača! Obroki pet dinarjev dnevno! — »Telma«, Ljubljana, Mestni trg 25, 1.
—	Zastonj no, loda z dvajset procentov popusta odprodaja Pučnik, Selenburgova ulica, vse zimske damske plašče.
Dober mošt, filtriran, kupile ugodno pri Centralni vinarni v Ljubljani.
—	Večerne toalete — damski modni atelje losipina Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva II.
Odkritosrčna beseda
revmatično
bolnim
/epzfr jrtMiU
_	rn jtf/o. ^
Škocjan pri Turjaku
Dne 15. decembra t. 1. sta bili razrešeni svojo službe v Škocijauu gdč. šolska upraviteljica Frančiška Sirnikova in gdč. učiteljica Vera Jarčeva. Odšli sta na novo službeno mesto v Strekljevce. Obema gospodičnama, zlasti pa šolski upravite-ljici, dolgujo Skocijan za njuno lepo in uspešno delovanje veliko hvaležnosti. Šolska oblast je gdč. Sirnikovi izrekla priznanje in zahvalo za zelo vestno, marljivo in uspešno delovanje ter za odlične uspehe, zlasti pa za požrtvovalno delo pri gradnji šolskega posiopja v Skočijanu. Hvaležni občaid so jima napravili za slovo podoknico. Ob bakljadi je zaigrala domača godba, fantovski zboi je zapel več pesmi in nato so jima izročili kot znak priznanja za njihovo dulo svoje darove, gdč. Sirnikovi dragocen kip. Jezusovega Srca. Šolska mladina ju je obžarjala z balončki in jima solznih oči 6tiskala v slovo roko.
Pim
Umrl jo, zadet od kapi, Jakob Kolarič, posestnik in čevljarski mojster v 09. lelu starosti. V hipu, ko bi moral kot gasilec nastopiti službo, mu je poslalo slabo in po dveh urah je bil ža mrlič. Od leta 1896 dalje je bil vzoren član gasilneija društva. — Blag mu spomin, žalujoči družini naše sožalje.
V smrt. Pri Sv. Urbanu se je ustrelil z lovsko puško v levo stran prsi 28 letni Alojz Petrič, sin kovača. Izstrelek mu je tako raztnesaril pljuča, da je bila tudi zdravniška pomoč zastonj. Po štiri-urnem »milnem boju je izdihnil. Vzrok nesrečnega dejanja ni znan.
Tihotapsko in tatinske sadeve. Policija je zasačila neko žensko iz Hajdine, ki je prodajala po Ptuju prepovedan saharin. Zaplenili so ji zalogo in izkupiček. — Posestnika Cvetka v Svetincih je obiskal pouoči neznan dehur ter nnt odnesel relo kurjo družino s petelinom vred — skupaj 24 glav.
Tedensko službo gasilcev od 18. do 25. t. m. vrši prvi vod od tretje desetine in sicer četovodja Ernst Dasr.h in desetnik Ivan Mere. Reševalno službo imajo šofer Ivan Omulec, skladiščnik Jurij Pih-ler ter člana Rudolf Erlač in Adalbert llojker.
Iz občinskega sveta. Franc Rozman je odložil svojo funkcijo kot občinski svetnik ptujske občine.
Mežiška dolina
Obč. proračun. Zadnjič smo poročali, da znaša občinski proračun občine Tolsti vrh 98.000 Din. Dane« pa še dedamo, da znaša samo postavka »Socialno skrbstvo« 21.000 Din. Za lako občino prav lepa vsota. Vsa čast obč. možem ki se zavedajo svetopisemskega izreka: »Ljubi svojega bližn;ega, kakor samega sebe «
Meso 4 Din M- Pri nas pro'aja nek mesar (navadno ob sobotah) me^o po 4 Din kg. Vse prav! A prav ni, da je meso tako, da *e fospodinje hu-dujejo, ker Ca mo-ajo predolgo časa kuhati. Oni, ki ga pa jedo, se pa jezijo nad gospodinjami radi fivo ib zob. Mislimo, da se nam pač l.ihko danes nudi boljše meso, ko imajo kmetje toliko lepe, pitane živine na razpolago.
Da Togal resnično poninia pri revmatumu. do-knzu e sledeče:	,
>Da sem že preje iioznal Togal tablete, koliko mojih dolgoletnih revmatičnih bolečin bi si prihranil in koliko trpljenja preprečil. Zelo sem srečen, ker lahko odkrilo rečem, da so Togal tableto resnično učinkujoče zdravilo brez vsakih stranskih pojavov od strani srca ali želodca. V.-iakeuiu ga bom rad priporočal, še enkrat hvala: S. Stojanovič. služitel) Uprave vodovoda O. G. B., Beograd, Kn. Miliajlova ulica št. 3«.
Togal tablete uspešno in hitro učinkujejo proli revmatizuiu, protinu, išijasu, gripi, živčnim bolečinam in ozeblinam. Čez 0.000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala Dobi se v vseh apotekah.
Odobr. od Minist. src. pol. iu nar. zdravja S. Br. 8415 od 22. oktobra 1912.
Kwni
Delavski oder t Kranju pripravlja za božič eno najslovitejših del flaiuskega pisatelja Tini-mermansa, »Trije kralji«. 11'riprave za igro so v polnem teku. Predstava sama, pa tudi docela novo-vrstna inscenacija obeta bili ena najzanimivejših prireditev Delavskega odra. Prvič se bo igralo, kakor izvemo, na Štefanovo popoldne.
HctzznanilcR
Društvo »Piavuik« priredi v sredo, dne 21. t. m. ob 18 v zbornični dvorani tuk. univerze predavanje g. univ. prof. dr. Miinua Škerlja »0 reformah v pravu družb z omejeno zavezo«. — Ker bo predavanje zanimivo ne samo za pravniške temveč tudi za trgovske kroge, vabimo vse člane in prijatelje društva in zlasli tudi one, ki bi hoteli po predavanju poseči v debato, da se predavanja v čini večjem številu udeleže. — Odbor.
Nedeljski spori
Jesenskega prvaka smo dobili preteklo nedeljo. ln sicer jo odločila igra med Rapidom in Železničarjem, kdo bo prvak. Rapld, ki je zmagal nad Železničarji s 3:2, je odločil, da je ostalo iPri-morje na prvem, Maribor na drugem, sam je prišel na tretje, Ilirija na četrto z boljšim razmerjem golov ko Železničar, ki je na petem, na zadnjem pa Svoboda. Toda med prvim in petim klubom je razlika le dveh točk!, kar je gotovo znak, dn imamo danes v Sloveniji pel skoro enakomočnih klubov. Tekme spomladi bi bile radi tega izredno zanimive, saj so izgledi za prvo mesto skoro enaki. Najbržo pa jesenski plasma za pomladansko sezono ne bo več merodajen. Redno zborovanje JNZ| na katerem se je sklenilo, da bodo vodilni klubi igrali v nacijoualni ligi, in da bo sodeloval tudi eden izmed slovenskih klubov, bo to tabelo najbrže spremenilo. Najbrže se bo vse tekmovanje vršilo po drugem principu. Nič več jeseni in spomladi, temveč spomladi in jeseni. j3rvak bo določen koncem jesenske sezone in ue, kakor dosedaj, koncem spomladanske sezone. Toda o tem na drugem ineslu. Borba teh dveh mariborskih rivalov je bila izredno ostra. Že ob priliki tekem Ilirije v Mariboru smo povedali, da igrajo Železničar in Rapid izredno ostro. To se je seveda v medsebojni borbi še bolj opazilo. Toda ne samo igralci, tudi gledalci so med seboj krepko obračunavali Dosti dela je imela celo policija. Končno tudi soduik g. Pevalek ni odšel brez pozdrava in spomina. Pri nogometu se ne sme nikoli pozabiti, da je to zelo lepa igra, samo fair je treba igrali. Klofutanje iu udrihanje po nasprotnikovih nogah pač ne spada k nogometni igri. K sreči je tekmovanje končano.
V Ljubljani ni bilo drugih iger kakor tekme za fond v korist brezposelnih igralcev, ki jih je organiziral Hermes. Sodelovala je večina ljubljanskih klubov brez obeh vodilnih, kar je tudi razumljivo. Tekmo v državni ligi in potem še v pod/.vezini, so igralce do dobra izčrpale. Zato j i in počitek gotovo prija. Toda za tako dobodelno akcijo bi moralo biti pač večje zanimanje. Ker tega ni, te tekme gotovo ne bodo končale s tistim efektom, kot so prireditelji pričakovali. Glavna igra med Hermesom in Svobodo jo končala neodločeno z 2:2, Slovan je odpravil Jadrana s 3:1. medtem ko je lvorotnn podlegel Grafiki s 4:2. V prvenstveni igri je Celje gladko odpravilo Jugoslavijo s 4:0. Tudi v Zagrebu je bila velika bitka med igro Šparta:Gradjanski. Gradjanskl je z veliko težavo zmagal s 3:1. V Belgradu pa BSK nad Jugoslavijo s 3:0.
To nedeljo je imel nogometni parlament svoje redno zasedanje. Ni bilo ravno prijetno poslušali dosedanjim voditeljem Zveze kritiko svojega delovanja. Že med poslovno dobo smo o tem večkrat omenili, da pri Zvezi ni vse v najlepšem redu, in ge jo marsikatero vprašanje rešilo v korist onega, ki ima več glasov. Toda gospodje, ki vedre in oblače v Zvezi, so močni. Dokler bo tam doli skoro v vsaki večji vasi nogometni klub, ki odda svoj glas vladajoči skupini, ne bo dosti boljše. Da to ni zdravo za razvoj nogometnega sjiorla, jo menda vsakomur jasno. Delegati so stvarno kritizirali, toda Zveza, ki je imela večino glasov, se za kritiko ni dosti brigala. Dobila je absolutorij in izvoljeni so bili zopet pripadniki stare večine. Kot predsednik je bil izvoljen Božo Todorovič, ker a iiitekt Markovič ni hotel več prevzeti vodstva. Kot zastopnika slovenskih klubov sta v upravi kapetan Vi/.jak in za podzvezo g. Kuret Opozicija, ki je hotela, dn bi prešlo vodstvo Zveze v roke priznanih objektivnih delavcev in ne zastopnikov enega kluba, je a svojo listo propadla. Oficijelna lista Zveze jo bila sprejeta s 375, lista (Opozicije pa s 127 glasovi. Kako se bo tekmovalo za državno prvenstvo, je bilo odločeno šele pozno ponoči. Delegati so imeli sicer že v soboto predkonferenco. nn kateri pa ni pri:lo do sporazuma. Tudi ta pred-konferenca je bila zelo burna. Zagrebška pod-zveza je svoj ofirijelni predlog, da bi se osnovali dve podzvezi s kompetenro dosedanje Zveze, umaknila. Toda ta enkrat sprožena ideja, bo končno le enkrat prodrla. O ostalih sklepih poročamo na drugem mestu. Upajmo, da bo to burno zborovanje le prineslo sistem tekmovanja, ki bo trajal vsaj par let
Obisk v Ugandi
V	veliko veselje in uteho nam je bilo, <tn smo
tokom svojega bivanja v protektoratu Ugandu mogli obiiak.itn dolgo vrsto misijonskih ifucstuuj, lei se razprostirajo kot svetila proga ponoči od vzhodnih provinc Buir^ga do lepega kraljestva Uganda.
Gotovo bd ei želeli videti to strnjeno verigo postaj, ki radi vajo kakor svetilniki svojo luč daleč nad deželo; njih neposreden vpdiv paiodlna vsled obširne oiganizacije v najbolj oddaljene kotličke.
Povsod lalnko vidijo pogani križ in slišijo Kri-■taiKOv nauk, katerega simbolizira iin išče v njem svoje zveličanje.
V	vaseh je na stotine katebumeniav; povsod srečujete majhne šo' o, kjer se zbirajo vsi. ki čutijo, dia so v božji milosti. Zelo poučen je prizor, ko prihajajo kaitehuimend iz oddaljenih cdtrajev z vsemi svojimi tedenskimi zalogami na glavi, pripravljeni, da ostanejo pet dolguh dni pri katehiistu ali diuhovniku im poehušnijo njihove nauke.
V	mnogih kaiehumenatih smo našteli od 200 do 1000 takih, 'ki žele stopiti v toaitoSiiJko vero; nekatere postaje pa štejejo celo več 'kot tisoč teh prosilcev iin povsod so nami ti katediiameni želeli pirisrčno dobrodošlico.
Priprava kaitehucnenciv za krst traja zelo dolgo časa in se vrši z veliko skrbnostjo. Najprej obiskujejo >bush sctoool«, to je šola, kjer jih kitehisit poučuije v imclitvah, pa Vudi v pisanju iin čitiamju. Petem jih pošljejo v centralni katehnmrnat. k<er se njihova iaobr»aba spopolni in končno pridejo na ■misijonsko postajo v reke duhovnika, ki jim razlaga krščanski nauk. obenem pa se hawi z ureditvijo nj;'hove?a aakcmisike.^a položaja, dokler ni pač končana njih venska izobrazba. Slednjič se približa veliki dan, ko prejmeio zakrament sv. krsta.
In resnično*, -podrobno ie bilo. da snuo uvedli tako do'gotraijno in metodično pripravo, da resno poučimo vso to množico, ki prihaja trui.nonna k nam.
Vsak obiskovalec je naravnost presenečen nad velikim številom prostornih iin lepiti cerkva, ki jih vidi v vseh glavnih misijonskih pestajah, in čudovito je gledati misijonarje, ki iportrej niso nikdar imeli opravka z opeko, kako postajajo radarji, tesarji in arhitekti: milost tega st-mu dela čuležel
Iz kamenja in cipeke zidane cerkve. ki nadomeščajo nekdanje ikaipele iz prsti in blata, so velike, snažne, zračne, zares vredne Bosja, katerega bivališča so. Tudi domačini so prispevali i k zgradbam cerkva, dovažali so materija!, zato .pa se sedaij čutijo čudovito nagrajene zia svoj tnid. da morojo pr;s;istvovati v svojih mogočnih svetiišri.h svečanim obredom. Treba jih je le slišaiti, kako molijo in pojejo . . . Hvalite Gospoda vsi narodu.. .
NIC manj kot hitri razvoj corkva, ne ianenadi tudi bitni razvoj šok Izdelan je bil sijajen sistem vzgoje z zelo popolitim programom. Imeli smo pred očmi poseben program za č.ruie učence, ki bi prekašali marsikakega evropskega učenca istih let.
Mnogo smo videli tudi dopolnilnih teča jev za stare kaleh iste, kii so se nekoč v domačih vaseh borili proti poganstvu: ti veterani, ki ponosno nosijo križ in svetinjo, bodo znova sedeli na šolskih klopeh kot otroci, da izpopolnijo svojo religiozno izobrazbo, podvržejo 6e novim metodam 'pouka; poslušajo poljedelske tečaje, vse zato, da morejo odigovarjati novim zahtevam, katere nujno doprinosa razivoj vzgoje v njihovi deželi.
Ravnateljstvo našega malega semenrišKa v Ny-enga je pokazalo lep primer, česa so zmožni ti domači mladeniči: niso se ustrašili igrati Shakespe-arejevo dramo »Hamleft« ->h zaključku šolskega leta. S številnimi Evropejci smo prisostvovali predstavi, bili pa smo malo v strahu za n«|>oh prireditve. kajti končno je bilo stremljenje misijonarjev vendarle malo drano. Toda komaj se je smetar dvignil, je našo bojazen pregnalo navdušenje in občudovanje. Dikcija brez napake, igra dovršena in naravno. godba povsem uspela, skratka, en sam resničen triuimf.
Proviinoijalmi komiisijomar. ki je tudi obetal igro. je po predstavi javno izrazil semieivščinikom in učiteljem svoje iskreno zadovoljstvo. Vedel je. <la so ti mladeniči pred 20 leti pripadati še divjim plemenom in da so mrsijonarji morali inie''i veliko potrpežljivosti. da so .jih naučili toVko angleščine, da so mogli igrati eno na tež>j:h del Shake-pearej«. V sedanji dobi ,je katoliško semrnšče edini zavod v Ugandi, ki je sposoben 7.a teuk drzen paVkus. Kar se tiče nas, si nismo nikdar mislili, da bomo kdaj videli čnnega Hamleta, ki bi nas tako zelo očaral. Tako je obvladal samega sebe. s trnkom dostojanstvom in s tako dovršenostjo je igral svojo vlogo! Ni divoma: Afrika .prodira!
S cerkvenega vidika se Uganda delii na tri okraje: apostolski vikariat Uganda, ki ga vcdljo Beli očetje; d.rugi je aijKiistoliski vikar jat Zgornji Nit, poverjen misijonarjem Mill-Hill: apostolska prefek-tura Ekvatorijalmi Ni.l pod vodstvom ve conskih mi-sijonairjev Presveteisna Siva. Katoličanov je 382.852: s tuijim ose.Vikm IGO duhovnikov, 80 bratov im 111 redovnic; dol ur je pa tudi 41 domačih duhovnikov. 5 bratov in 189 domačih redovnic. I>ve mali in tri višija somen;šča skrbe zn vzgojo 2f)3 mkidiih domačinov. ki žcile postati dm^ovn';ki in končno je še 1274 šoil z več kot 43.000 učenci.
(Agencija Fidies.)
Božič v kitajski luti.
Proti opotzhi literaturi Amundsenovi drtevntki
V Washi:ngl'»nu je imela Ameriška katoliška hijerarhiija letni sestanek na katerem je bilo med drugimi 58 šiiotov, 2 nadškofa, 2 kardinala in mnogo drugih vicc-kili osefbnosli aimeriišikega katolišiva. Govorili so pred vsom o kvarijivi literatuiri ter insi 'konec sestavili resolucijo ixrotii n.jej- Pravijo naimreč. da je za>dinje čase ipoplaviila ameriški knjižni trg umazana litenaitaira. Sioe.r je do zadnjega pohvalila kritika za umetniško vredinijša le ona dela, ki niso nemoralna, zdaj [Ki se zmerom češče hvalijo one 'knjige, ki niti ne vonjajo po kaki ume'-raiški vrednosti, a iinuijo opolziko vsebino. Torej se tendoncijoano hvalijo uimazainije. — Zatorej, pravi kardinal Hayes, bi morailii katoil'8W listi iin revije nastopiti z odtočnim proUV.om proti nemoralni lite-riiituri in ilustracijam. Opozoriti bi morali prepreslo •Inudstvo, katere knjige so tendencdijczirio piaane; posebno pa pokazati na knjige, ki so pisane pod krinko medicinskih nasvetov, v resnici pa so nedostojne in izpod vsake kritike. Korupcija zasobne moralle. pravi dalje I Lave«, ruši bclj ko vse drugo, temelj slehernega naroda. Izdajanje in »vob-i I no širjenje knijig in nemoralnih časopisov ,e danes naijvečja nevarnost za narodno srečo ...
Kakor poroča list »Leningradskega arktičnega instituta, bo izdal omenjeni institut Anumdsenove dnevnike, katere je itašlo moštvo ledoloonilca »lUis-samova< na rtu Oeljuskijiu. Gre tu namreč za Anuundsenove zmpiske o »Maiuk-ekspediciji v jeseni 1918. leta. Dalje bo v kratkem itašla knj ga ionskega polarnega raziskovalca, profesorja Sannoj-loviča >Pot do tečaja«. Knjiga opisuije vse dosedanje -polarne ekspenliciije.
Balbo proti Groemlamdsfi
Italijanski letaleki minister Balbo se je te dni sušol v Bediinu s svolovniui letaicem Gronaiuom, <la bd priredil ž njim polet na Groenilaindijo. kjer bi sodelovalo 20 italijanskih letal. Temoi poletu se bo menda pridružil tudi Baoimi unn, ki je spremljali flnoinaiu-a kot znanstveni svetovaJcc.
Mehika izstopila iz Zveze narodov. Mehikanska vlada, ki je šole 1930. leta vstopila v Zvezo narodov, je zdaj znova izstopila iz nje. Dasiravno pa navaja vlada finančne te/ikoče za vz/rcik izst.ipa, moraano vendar iskati resničnih vzrokov v popolnem preobratu v nvehikainskem političnem Življenju, ki ga je povzročit novd preaitlemt Rodriguea (slilta).
Lov za rekordi
IVUsonov glas
Pred d vema lotoma je neki Ha Hov ia Berlina potisnil! daileč nazaij vse dotedanje rekorde v gosti pisavi. Uspelo mu je namreč, da je napisal na majhen prostor velliiko mnoviino besedi. Pred njiiint jo imel ta rekord neki Francoz, ki je na tak prostor napisat 5169 besed. Ilarlcv psi je zimagal Francoza za polnih 2000 besed! No, Ha rtov se ni dolgo veselil svoje zmage, nedci novi tekmec je napisal na dopisnico 8070 besed, kar je seveda mnogo več, kakor jih je arnogel Harlov napisati. Toda po dolgih vajah se nvu je vendarle posrečilo stlačiti na do-pisničin prostor 8442 'besed. I>eto dni je nosili Har-lov naslov rekorderja, zakaj nikogar ni bilo, ki bd ga prekosil. Toda nato se je javil neki Spanec, ki je napisa! na poštno dopisnico 9(X)0 besed. Seveda je neizogibni Berlinčan Harlov po nekaj mesecih tudi to število pustil za seboj in napisal na dopisnici 10.111 besed. Delo je končal v 17 urah. Nadeja pet se, da ne bo nikogar več, ki bi mu ta rekotd odnesel.
Učitelj: »Kido more zapeta: Z nebes viša* prihaja?«
France: »Profesor Piccand, gospod učitelj.. .<
Znani angleški pesnik in dramatik, Bernard Shaw, uro a evojo ioao na potovuoje okrog rveta ...
V Aimeriki nastopa trenutno svedovnovojni film, v katerem igra tudi VVikson. Da bi se zulel njegov nastop činn bolj resničen, so porabili fotografske (Klešče, katere imajo Wilsonov glas. Vprav ta na-■ ra vnu glas Wi,lsoaiov. katerega so Ii inoTrafske plo-1 šče prol leti ujele, je dvignil ta vodili liltn do ve-j Hite veljave med Anterikitnai.
Strahoten požar v Tokiju. V Shiirkiya-tigmini v Toki.ru je planil v naijžiiva'hne;šem proimetnem č-su st:-.:ihoten požaj-, ki se je 7. bliskovito naglico širil po vsej zgradbi. Vsa gornjo nadstropja so bi'a v kratki iin uničena. Dosedaj je 14 mrtvih in 110 ranjenih oseb. — Ta trgovina je najnuodenno/j urojoiiu im je biila pred 'kratilaui reuiovuraaut za 4 in pol nuiiiijona jenov.
Železniška nesreča pri Luzernu v Švici. Prva izvirna slika o strašni železniški nesreči v predoru Giitsch pri Luzernu v Švici. Mrtve in ranjene nosijo iz predora. Sedaj se jim je posrečilo toliko
očistiti predor, da se lahko že vrši promet.
Rodbinska imena v
rfp	> ■«>
Titrctjt
K novim reformami v Turčiji spadin todii uredba rodtfiinukilh dimen. Doslej namreč niso uunelii Turki svojih rodbinskih imen, marveč je veljalo kot rodbinsko inie sina ime očetovo. Turšdd diržav-ijamd si bodo moraiLi poslej iabr;iiti priimke, kri bodo .povsem nacijonalaiega značaja. Tudi oni turški državljanu, ki imajo že cd n okla j svoje rodbinsko ime — to so razni Grki, Spamjolcri in podobni, ki 90 se priselili v Turčijo — bodo morali zamenjati svoje dosedanje priimke z novimi, narodno-tur-škiimd. Ce pa si kalk diržavljan ne bo anal sam iabrati svojega rodbinskega imena, m.u ga bo vlada sa.ma podelila.
Papež in katoliški tisk
Plri sprejemu neke visokošolske katoliške mila-dine je papež Pij XI. s[>rcgovorii nekaj besed o pomenu katoliškega tiska:
»Za uresničenje katoliških interesov so knto-; liišlkd listi nenadomestiljiv vur. Radd tega mora sle-j liemi katoličan nnisliti na to, kako 'bo .podprl go-sjx*larski pogoj katoliiških listov.. .c Sveti oče pravi, da je gospodarsko težiko uspevati listu, kd se mora držati nravnih nonm; saj ne sme sprejemati oglasov, ki niso ij>ošteni, saj ne sme pisati, kar bi posamezni denarniki nagrajnlli, marveč hoditi zmerom in poivsod ravno in čisto pot.
Da bo torej kntolišiki tisk mogel vršili pred celiim svetom svoje visoko poslanstvo, trnu morajo lcatoličani z IjubeeiiLi.jo stali ob strani. Pridobivanje številnih naročil iiltov za pojačninje in raxš'i r,janje katol'išOsega tiska — to hi bilo pomembno delo katoliškega apostolata. Nadalje omenja sveti oče vzorno dejavnost holandskih kaloličjunov z^i svoj tisk; deloma se pojavlja podobna gorečnost tudi med francoskimi, belgijskimi, nemškimi in avstrijskimi katoličani. Za.tw.rej blagoslavlja vse one plemenite ijiuidii, ki delujejo aa katoliški tiSk.
Prodaja carskih biserov v Berlinu, katerih vrednost znaša skupno nad 60,000.000 dinarjev...
Inkovo mesto odkrito
Te dni so odkrili arheologi veliko indijansko mesto v Ekvadorju, .po zunanjem videzu Inkovo mesto, ki leži kakih 40 km od mesta Qui:to. Ekvadorska vlada je zaprosila nemškega arheologa dr. Maksa Uhle-ja, da bi znanstveno določil starost iin graditelje mesta. Ena od zgradb, ki je priilično dobro ohranjena, predstavlja menda po svojem sestavu »Svetišče sonca t.
Olič še ni prepodtto, pa ce tudi je Gojit ie pred Sumi Philips Super Inductance aparat zadovolji obdarovanca in darovalca
PHILIPS RADIO
Za nastopajoče se praznike še posebno olajšani plačilni pogoji
Gibanje irgovstva in obrtništva
Po podatkih Zbornice m trgovino, obrt in industrijo je bilo v 3. četrtletju t. 1. prijavljenih 384 novih obrtnih podjetij, odjavljenih pa jih je bilo 189. Najznatuejse gibanje Ukazujejo naslednje stroke v prijavah (v oklepajih odjave): kovači 3 (15), mizarji 5 (12), krojači 11 (Ki), Šivilje 9 (18), čevljarji 23 (22), mlini 10 (10), peki 12 (7), gostilen 180 (22), bifeji 10 (0) in točenje brezalkoholnih pijač 19 (0). Če ne bi bilo gostilen. bi bil prirastek v obrtnih obratih samo 37 obratov. Vsekakor pa je toliko število novih gostilniških obratov pojav, ki nas mora navdati s skrbjo. Številke za 2. četrtletje t. 1. niso tako visoke. Kajti prijavljenih je bilo 127 novih gostilen, odjavljenih pa 41. Tako je znašal prirastek v
drugem četrtletju 80, v tretjem pa ie 158 obratov.
V trgovski stroki je bilo zabeleženih 286 novih obratov, 146 pa odjavljenih. Največ prirastka je bilo v naslednjih strokah (v oklepajih število odjav): trgovine z lesom 13 (11), z živili 13 (6), branjarije 9 (12), z mešanim blagom 105 (34), agenture in komisijske trgovine 8 (9) itd.
Skupno jc bil v prvih 9 mesecih prijavljen 701 trgovinski obrat, odjavljenih pa je bilo 748. Iz tega sledi, da je število trgovskih obratov v omenjeni dobi jradlo za 47. Nasprotno pa je v obrti zabeležen prirastek 510 obratov pri številu prijav 1759 iu odjav 1219.
Premogovna kriza
Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOl je re-ferirnl zb. sv. g. K. Skubec o položaju naših premogovnikov. To vprašanje ni samo interno za rudarske
jiodijetnike, temveč postaja socialni problem banovine. Novi predlog naibave premoga za drugo proračunsko polletje namenja sloveuskim rudnikom računsko polletje nantenj atstovensikiim rudnikom samo 22.7% celotnih nabav, dočim je znašal delež slovenskih premogovnikov šo v prvi polovici proračunskega leta 27.8 oi--)t. in v proračunskem lelu 1929-1930 44.2 odst. Delež drž. rudnikov je pri skupni dobavi narastel od 28 odst. na 45.1 odsit. Zasebni mdn ki drugih pokrajin so svoj delež približno obdržali. Zadnja redukcija dobav je najobčutljivejša in katastrofalna. Kako nepravično se odrejajo kontingenti železniških dobav, kaže dejstvo, da je celotna pogreba državnih železnic padla za 25 odsii., dobave naših rudnikov jwi ao zmanjšane za 67 odst. Če bi se železniške dobave razdeljevale kol prej. bi trboveljski rudniki dobili letno 370.O00 bon več dobave, kakor j: h imajo sedaj. Ta količina bi d«ba 63 milj. Din javnega denarja. Samo delavstvo in uradništvo izgubi s tem 37 milj. Din na mezdah in plačah. Naše gospodarstvo na manj [Kirabljenem materijalu 14 milij. Din. javne ustanove (banovine in občine) približno 10 milj. lHm na odpadlih javnih dajatvah. Kriza v naših premogovnikih bi bila ob drugi razdelitvi dobav čez noč rešena, ker bi omenjena količina omogočita v vsem letu nadaljnjih 00 delovnih dni, torej polno in normalno zaipoelMev dela. Pri tem stanju si lahko mislimo, ka.j lx> s;>om1ndii, ko bo ie Bttdnj neznatna potreba še bolj ponehala. Ustavitev nadaljnjih rudnikov in nove delavske redukcije hod o neizbežne, dotok javnih sredstev v našo banovino bo majhen, davčna moč najver-je g^pdar-ske r-anoge bo oslabela in tudii dohodki javnih in oooialniih ustanov bodo padli.
Zato je bito soglasno sklenjeno, da bo zbornica obvestila vse v poštev prihajajoče fiinitelje, da pri železniškem ministrstvu nujenergiičiieje zahtevajo drugo vpoštevanje naših premogovnikov z ozirom na niihovo kapaciteto v prejšnjih letih dobavljnne količine in ekonomijo dobave tega premoga za državne železnice same.
Iz novega drž. orornčuna
Prosvetno ministrstvo.
Osebni izdatki za ljubljansko univerzo so ostali nespremenjeni. Pač pa eo zmanjšani izdatki za upravne stroške od 0.33 na 0.25 milj. Din. Zmanjšane so dotacije za vzdrževanje univerzitetnih knjižnic, institutov in seminarjev. Izdatki za drživne knjižnice so se celo povečali. Izdatki za muzeje so se zmanjšali za 0.4 milj. Din zaradi zmanjšanja materialnih izdatkov. Skupni izdatki za prosveto so se zmanjšali za 30.6 milj. Din. Predvsem so se znižali izredni krediti za 4.2 milj. Din, krediti za univerze za 6.7 milj. Din. za osnovno šolstvo pa za 17.8 milj. Din, povečali pa so se izdatki za srednje iolstvo brez učiteljišč.
Ministrstvo za gozdove in rudnike.
Izdatki za ministrstvo gozdov in rudnikov kakor tudi za posamezna ravnateljstva gozdov v banovinah so se zmanjšali le za 1.6 milj. Din, v glavnem
zaradi zmanjšanja upravnih stroškov. Izdatki za gozdarski odsek dravske banske uprave so se zmanjšali, ker se je število uradništva znižalo od 37 na 35. Dohodke ravnateljstva gozdov v Ljubljani ceni novi proračun na 2.3 milj. Din, sedanji na 2.5 milj. Din. Dohodki od stanarine pa so ocenjeni na 0.08 milj. Din (0.126 milj. Din). Osebni izdatki rudnikov v naši banovini niso detajlirani. pač pa je razvidno, da eo se materialni izdatki znižali. Proračun za delavske plače znaša v Velenju 4.1 (5.7 v sedanjem proračunu), za Zabukovico pa je določena vsota 4.02 milj. Din v primeri s sedanjimi 4.22 milj. Din. Izdatki za preiskovanje nafte so se zmanjšali ml 6 na 2 milj. Din, prav tako tudi krediti za montažo in spopolnilev strojev. Nasprotno pa so se povečali izdatki za strojne stavbe. Dohodki rudnika v Velenju so proračunani na 9.84, v Zabu-kovici pa nu (i.975 milj. Din. dočim je znašal proračun za tekoče leto 10£ oziroma 0.8 milj. Din.
Raz.širjevanje železniške mreie. Zagrebški »Ju-tarnji list prinaša naslednje jiodatke n razširjevanju železniške mreže v naši državi po letu 1918. Od tega leta pa do konci. 1931 je dnlžina naših železniških prog narasla ed 8800 km na 10.224 km. Potemtakem je bilo zgrajenih 1219 km novih železniških prog s stroškom 1615.2 milij. Din. Od teh novozgrajenih železnic jih je bilo zgrajenih v Sloveniji 37-5 km za 51.1 milij, v Hrvatski in Slavoniji 445 km za 461.9 milij, v Dalmaciji 23.3 km za 50.6 milij, v Ilosni in Hercegovini 82.1 km za 55.6 milij., v Vojvodini 37.5 km za 84.6 milij.. v Srbiji 3(i6.4 km za 775.8 milij. in v ji.žni Srbiji 227 km za 126.7 milij. Din.
Samoupravna bremena. Iz najnovejšo publikacije finančnega ministra o samoupravnih financah za 1931 posnemamo, da je znašala obremenitev kmetskih občin v letu 1931. v vsej državi 89.60 Din, največje je b'Io breme v donavski banovini 152.29 Din, nadalje v naši banovini 146.58 Din in v savski banovini 111.30 Din. Obremenitev prebivalstva v mestnih občinah brez Ljubljane pa je dosegla leta 1931. 857.50 Din in je najvišja v vsej državi. Za nami sledi savska banovina s 272.09 Din. Sama mesta, ki so sedeži banovin, in Belgrad pa izkazujejo obremenitev v znesku 533.90 Din na glavo prebivalca.
Borzo
Dne 19. decembra.
Denar
Devizni tečaji so danes bili večinoma slabejši. Popustili so tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja, Newyorka, Pariza in Prage. Neizpremenjena sta ostala Curih in Trst, dočim je London narastel. Ažio je ostal neizpremenjen.
Belgrajska borza radi praznika sv. Nikolaja ni poslovala, kakor tudi ne novosadska.
Na ljubljanski borzi ni bilo zabeleženih tečajev za avstrijski šiling. Na zagrebški borzi je bil šiling slabejši in je notlral 8.75 do 8.86, zaključenih je bilo 6000 šilingov po 8.85. Grški boni so notirali 34 do 38 brez zaključkov.
Ljubljana. Amsterdam 2814.29—2325.65, Berlin 1369.03—1379.83, Bruselj 797.46 — 801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 190.53—192.13, Newyork 5738.81 —5767.07, Pariz 224.79 -225.91, Praga 170.56 — 171.42, Trst 294.35 -296.75.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 50.907 Din.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila tudi danes za državne papirja čvrstejša in so tečaji narasli. Promet je bil znatnejši in je znašal nu zagrebški borzi: vojna škoda 700 kom., 1% iuvest. pos. 100.000, 8% Blerovo posojilo 2000 dol. in 7% Blerovo posojilo 2UK) dol. Delnic Narodne banke je bilo zaključenih 10, delnic Trbo-veljitke pa 100.
Ljubljana. 7% inv. po«. 52—55, vojna Skoda 238 den.. 8% Bler. pos. 42 bi, 7% Bler. pos 37 -40. Ruše 125 den.
Zagreb. Državna papirji: 7% invest. pos. 51 — 54 (52, 53), agrarji 32—37. vojna škoda 239—241 (238, 240). 12. 236- 238 (237), 2. 210-225, 6% begL obv. 35.50—36.50, 8% Bler. pos. 42—42.50 (42), 7% Bler. (kjs. 38.25—38.75 (38), poe. DHB 43 -45. — Delnice: Narodna banka 4250—4325 (4300), Priv. agr banka 202.50—275, Nar. šum. 30 bi, Guttmann 90 bi, Sečerana Osjek 180 bi, Sečerana Bečkerek 680 den., liii|>eks 50 den, Isis 20—35, Trboveljska 135-110 (130, 134, 135).
Žitni trii
Položaj je ra pšenico nadalje čvrst, vendar eo za pšenico, koruzo in moko ostale cene neizpremo-
njeue.
Chicngo. Pšenica marec 47.125, maj 47-50, dec. 45, koruza marec 26.75, maj 80.875, oves dec. 14.875, rž marec 23.87.5, maj 29, dec. 21.375.
Živina
Dunajski (rov«»jl sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co, Dunaj.) Prignanih je bilo 1825 goved, iz Jugoslavije 146. Na kontumacnem trgu pa je bilo 12 jugoslovanskih in 10l romunsko govedo. Cene: voli najboljši 1.80—1.83, I. 1.55—1.70, II. 1 10 —1.45, III. 0.85—0.90, krave I. 0.95-1.15, II. 0.85 —0.90, biki 0.80—1.15, klavna živina 0.65—0.84. Tendenca: prvovrstni voli so obdržali dosedanjo ceno, srednje in slabejše vrste volov »o bile za 5 grošev cenejše, dočim so se biki in klavna živina |*o-dražili za 5—10 grošev.
Hmelj
Pri n a s je letošnji ln lanski pridelek razprodan, za starejše letnike |>a za enkrat še ni zanimanja, pač pa že nekaj povpraševanja za lotnik 1983 v predprodaji. V Nemčiji je bila kupčija ie dalj časa zelo mirna in se je šele zadnje dni preteklega tedna jiojavilo zopet nekaj več zanimanju ter so se cene učvrstile. Na Niirnberškem trgu doseže lialler-tauski hmelj 62—76 Din, spaltski 74—«1 in Hers-bruok 40—02 Din za kg. Zaključil« tendenca je mirna, vendar zojiet bolj čvrsta. Na č e i k e m traja v Zatcu mirno nakupovanje dalje in je dnevno povprečno 50 stolov prometa- Kupuje se predvsem srednje in slabo srednje blago )*> neizpremenjenili cenah 33—37 Din, dočiin izbrano prvovrstno doseže tudi 44—50 Din za kg Tendenca je mirna, toda čvrsta in se cene dobro dižijo. Zadnje dni je bilo prodano tudi 200 slolov letniku 1980 po 5 Din za kg. Znamkovanih je bilo v Žalcu dosedaj 36007 stotov letošnjega pridelka. V Franciji je položaj nadalje čvrst, vendar je prometa le malo in šele j>o novem letu računajo zopet z večjo živahnostjo. Alzaški hmelj doseže do 51 Din za kg. V Strassbourgu ima neka tvrdka 200 stotov hmelja že končnoveljavno pakiranih in pripravljenih za izvoz v USA. Izgledi za uvozni kontingent hmelja po znižani carini iz Poljske so se zadnji čas jirecej poslabšali. V Angliji je povpraševanje po letošnjem pridelku precej živahno, vendar se kupuje predvsem le srednje dobro blago, dočim je za slabše in prvovrstno težje najti kupca. Cene se gibljejo med 36 in 56 Din za kilogram. Za starejše letnike ni zanimanja in noti-rajo oene le nomitielno. V Belgiji je položaj ne-izpremenjeno miren. V Ameriki je živahnost na tržišču nekoliko popustila, vendar je še vedno mnogo zanimanja in tudi prometa. Letošnji pridelek notira 45—52 Din, starejši letniki pa 14—42 Din za kilogram. V predprodaji za tri leta naprej se uudi ie stalno ceno do 3l Din za kg. Producenti zahtevajo vedno višje cene, kar trenutno zanimanje nekoliko oslabi, da se potem pojavi še jačje. Vsekakor je zadnji čas ameriški hmeljski trg najživahucjši. — Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zurichu.
Šoštanj
Zvoni, »toni... V soboto Je umrl t Topol&id
v visoki starosti 88 let Aleš Menili, p. d. Kotnik. — V Šoštanju je isti dan umrla Ana Pungartnik, delavčeva vdova. Zadela jo je srčna kap. Zapušča sedem otrok, ki so skoro vsi še nepreskrbljeni. — N. v m. p.l
Pevsko društvo »Cankar« je imelo pred dnevi svoj redni občili zbor. Ob polni udeležbi članstva si je društvo določilo smernico za bodoče udejstvo-vanje na polju glasbe. Pri volitvah je bil izvoljen odbor: predsednik Urisek Ivan; podpredsednik Koradej Franc; tajnik Koradej Anton; blagajnik Pirečnik Ivan; odborniki: Benj. Fuehs In Cvenk Franc: pevovodja Jurče Vreže.
Ljnil lak o igro »Mlinarjev Janez« pripravlja šmihelsko Prosvetno drušlvo. Na odru jo bomo videli na Silveslrovo.
Radio
Programi Kodio-Lfiibffnnai
Torek, 20. decembra: 11.15 SoUk* ura: O glasbi in initrumentih (L M. Škerjanc) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Ca«, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. Gralenauer) — 19.00 Socialna gospodarska vzgoja (dr. Gogala) — 19.30 Pokrajinske stike: Železniki II. (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Sreda, 21. dereniltra: 12.15 Plošče — 12 45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček: Božični prizorček (gdč. Veneajz)
—	18.15 Fonetični poiz,kusi dr. Fr. Vebra — 19.00 Literarna ura: Bož. Jakac: Odmevi z pleče zemlje (Silv. ftkerl) — 20.00 Prenos opore iz IJelgrada
—	22.30 Čas, poročila.
Drugi profframt i
Torek, 20. decembra:
Zagreb: 20.00 Simlonični koncert — Milano' 20.30 Operet« — Stuttgart: 20.00 Beethoven koncert — Toulouse: 20.30 Veliki simfonični orkester
—	Belgrad: 20.50 Radio orkester — Bcromiinster. 21.40 Koncert — Langenberg! 20.00 Pestra ura 2t.00 Koncert — Praga: 20.00 Prenos opere — Dunaj: 18.55 »Carmenc, opera — Budapest: 19.30 Prenos iz opere — Varlava: 20.00 Ljudski koncert 21.40 Pevski koncert.
Sreda, 21. decembra: Zagreb: 20.00 Belgrad. — Milano: 20.90 Opera. — Barcelona: 31.06 Radio orkester. — Stuttgart: 20.30 Koncert _ 20.30 »Juditu, svetopisemska drama. — llrknul: 19.00 Radio orkester — 20.00 Prenos opere. — Rim: 20.15 Ploščo — 20.30
Koncert. — Beromflnster: 19.45 Pestrn ura. _
I^anvriihnrg: 20.30 Igra — 22.45 Miinchen. — Pr« ra: 20.35 Koncert — 21.00 Koncert radio orkestra. Dnnaj: 20.30 Langenberg. — Varšava: 20 00 Violina — 21.10 Komorna glasba.
Pletenine, zimsko frihotožo
rokavice in nogavice kupite najceneje pri
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
Prrd skotlio štev. 15
Velika izbira okraskov za bciično drevo I Na debelo!	Na drobno I
Polenovka
sveže namočena se dobi dnevno kakor ludi v<e speeerijske potrebščine po nizkih dnevnih cenah v specerijski trgovini
SIRK nasl Skaza
Maribor, Glavni trg 14
Lorna Doone
Roman is Exmoora
105
Vataftkia vojska je bila rasfinoplijema na vse strani. Junaški kmečki borci so stolu več ur v ognju pušk, oboroženi samo s kosami, cepini iin vilami. Le malo jih je ostalo živih in le-ti so se Zidaj etr-oiiii v obupnem boju. Ko sem prijez/dii! miiinio. sem Videl siamio še Baidinije dejanje velike ža/laigre.
Od dveh »lirami so nahrunneli kraljevski jeadeoi v beanom zagonu na slabo oboroženo skupino kmetov. Kdorkoli je dvigni:! s slabotno roko koso v sa-moturan, tega so neusmiljeno ustrelili ali posekali. Na desni in levi so ležali kupi pobitih upornikov. Ko eo mi začele krogile žvižgati mimo ušes, sem bil le vese.1, <la je V/imniie zavila na levo.
Pogumna tooinila je obetala prod niako tootaioo sredi polja, kjer je pričela polaluko hraata in šijiiti ušesa. Ker ni bito od znotraj nikakega glasu, je prodrla v koMco. Stopil se.m za njo. Sklanjala se je nad negibnim Tomom, se po vsem životu rresla iin ga zaskrbljeno vohala. Ubogi Toin je bil videti kakor mrlič in obšel ine je strah, <la bo vsaka pomoč brezuspešna. Ko sem sc pn sklonili nadenj ara ga prijel za roko, je tiho nastolcat. Dvignili sem ga, mu pre iskal zevaijofio rano na desni sira™ itn mu poskušal ustaviti kri in obvczaiti rano. Nato sem mu vlit v usla mailo z vedo raaredčenega žganja, fei g>a je Toirn z veliko slastjo .popil in me še prosil Banj. Zdaj mu je lioe A»bllo malo bairve in čutil so je manj slabotnega. Pogledal je Winnie in jo prepoznal. Selečega semi ga podpiral z roko in gledail je oko>!ii sebe kakor v snnjah.
»Je li Winnie ramijema?« je zašepetail s težavo.
»Bog ne daij, čiisto zdrava in čila je.<
2IVrlorn tudi mcnii ni nič hudega! Pomagaj mi
na njen haibel, John. Skupaj bova umiri« z mojo kobilo.«
Ka<lar je popml kaj taikega govoril, se.m sima-tnal njegovo besede za lahkomiselno šalo, z/daj et-m pa spreviideL da čvrsto veruje v to usodno naključje. Vkljub temu nisem hotel sloriti po njegovi želji. Spraviti ga v takem, stanju na konja bi pomenilo po mojem mnenju isto, knikor umoriti ga. Čeprav bi se mogel nekaj časa držati na sedlu, bi moral na®idnje vendarle izkrvaveli. Ko je opazil moje obotavljanje, je namrgodil telo in pričel v pretr-ganih stavkih jecljali, da si bo sami strgal obvezo z nune in ne bo nobene pomoči več s,[>rejel od mene, aiko ne boni uistregel njegovi želji.
Jaz seim se še obotavljal. Zdajoi je priflirula mirno kotalke čela okonjenih preganjalcev in samo glogovo girntioje nas je skrivalo proti njihovimi diivjiniii oč/mii.
»Le hitro, John; udarim jo za njimi, trenutek je ugoden. Winnie me varno prinese iz nevarnosti — skupaj bova umrla z mojo kobilo.< Komaj sem razumel njegovo mrmranje, toda njegov sklep je bil čvrst in mu je pomagal premagati še tako hude bolečine. Potemtakem sem mu ovil njegovo široko ovratnico večkrat okoli prestreljenih prsi, ga posadil VVinnie na hrbet, mu vtaknil noge v stremena in mu svetoval, naj se sklanja naprej, da mu ne bi začela rana iznova krvaveti. Z obrazom se je malone dotikal kobilinega hrbta, oči so se mu svetile od novega poguma in zašepetal mi je s komaj slišnim glasom:
»Bog te blagoslovi, svak, kajti rešil si mi življenje. Moje Winnie ne prekosi noben konj. Na njenem hrbtu bom zopet okreval. Skrbi zdaj samo zase, John Ridd!t
Mlasknil je z jezikom in VVinnie je zibajoč se odbrzela nalik ptici.
Ostal sem sam in pogledal za Brcaknm, ki »e je pasel na travniku. Storil sem dobro delo in sem bil hvaležen Bogu, da mi je izkazal to priliko. Skrb in radovednost sta me pa mučili, kako bom s svojim upehanim kljusetom odnesel zdravo kožo. Pametno je povedal Tom. »Skrbi zdaj samo zase, John.< Bil sem dobrosrčen bedak, pa si bom moral zdaj šteti v srečo, če bom prišel v ječo in ne bom dobil konopca okoli vratu Kaj bi Lorna rekla k temu?
Ker sva bila oba, jaz in konj, potrebna počitka, sem sklenil začasno ostati tam, kjer sem bil, in se pošteno odpočili. Suhi kravji gnoj mi je bil mehko ležišče in njegov vonj me jc prijetno uspaval.
Ko sem kake šliri ure spal, me je nenadoma stresla surova roka ter me predramila. Zevajoč sem se zravnal in zagledal pred seboj kakih dvajset vojakov s pretečimi obrazi.
»Kolnka ni vaša, vi neznani junaki,< sem dejal, ko sem se pojioliionin predramil. »Kaj pa prav za prav iščete tukaj — kaj nameravate?«
»Nič dobrega zate; na vešala prideš,« je menil nekdo
»Ali bi radi videli, kako |iojdele skozi vrala?« som vprašal mirno, ker se nikoli nečem bahati.
»Mi bomo tebi pokarali pot ven,« je vzkliknil neki mladec »Pa tudi to. kako gre človek s sveta,« je opomnil drugi. »Pa ne poti v nebesa,« je dodal tretji, ki ga gotovo ni poznal. Polom so se vsi hkratu zakrohotali svoji šali.
»Odložile svoje orožje, da se bomo malo poigrali,« sem dejal, ker bi bil mladcem rad pustil nekaj malega za spomin. S svojimi bradatimi kakor kava rjavimi obrazi, v razcapani obleki in po neobtesanem vedenju niso bili prav nič podobni poštenim državljanom. Bilo jc sploh neumno od mene. da sem se začel meniti z njimi Surovo so se mi režali, ker sem sc hotel meriti z vsemi dvaj-
setimi. Zložili so nn kup svoje puške In so pri pravili za rokoborbo. Tudi Jaz sem odložil svojo puško in dve jahaški pištoli. Oni del kolnice, kjer sem stal, je bil predeljen z deskami, lako da sta samo dva mogla hkratu noter.
»Pojdi prvi ti, Bob,« sem slišal nekoga, ;ker sv največji; ti in rokoborec Dick; mi drugi vaju bomo varovali od zadaj.«
»Prav!« je vzkliknil Bob, »pretegnil bom lega jazbeca — vse zobe inu bom izbiL Toda vsak od vas mi bo moral potem plačati kozarček Žganja.«
Bob se je brez premišljanja neumno zakadil ! vame, toda jaz sem ga krepko zgrabil za tilnik, ga j dvignil in ga z vso močjo zalučil preko njegovih : tovarišev. Dick, ki je hotel njegov poraz maSče-• vati, se je razumel nekoliko v rokoborbi, loda bil je prelahek; že čez nekaj trenutkov sem ga poslal za Bobom. Ko so ostali videli, kako slabo sta uspela 1 njihova najboljša borca, jim je upadel pogum, ■ umaknili so se nekoliko nazaj in se posvetovali. Tedaj sem jih iznenada napadel. S tako silo seiu planil nadnje, da so se na nos na glavo razkropili i na vse strani ko čreda ovac.
Naglo sem jmbral svojo puško in si izbral S* dve iz. sovražnikove z-aloge, a svoji dve pištoli som j jim pustil v zameno. Skočil sem na konja, ga krepko i iz|K)ilbodel in se |>oslovil od prilepene sodrge. i Streljali so za menoj, toda hvala Bogu, noben strel me ni zadel in sem so rešil. Usoda je hotela, da I me niso obesili na najbližje drevo, kakor so na-j ineravali.
Ostal sem torej mož beseda: našel in rešil sem Toma Faggusa in zdaj sem se mogel z. mirnim srcem napotiti domov in mati ho lahko ponosna name. Spotoma sein pa postal lačen ko volk iu
sem pričel misliti na prigrizek
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoi kolonskn, 3 mm visoka peHIna vrstica po Din
i'—; ienltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko.
Iščem deklo
starejših let, ki ima veselje do živine, na večje josestvo. Priporočila na upravo »Slovenca« pod •Kmetija« 18.405. (b)
Prevzamem vlogo
300—500 tisoč Din pri Zadružni gospodar, banki proti vknjižbi na krasno, rentabilno posestvo v mestu. Obresti so plačlji-re vnaprej. Ponudbe pod • Popolna sigurnost« ite/. 17.759 na upr. .SI.« Id)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M Jankole. Liubliana, Selenhurgova ul. 6 II
Telefon 30-52.	Idi
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. januarjem. • Naslov v upravi >Slov.« pod it. 18.041.	(č)
Sobica
•epariran vhod, elektrika, v bližini glavnega kolodvora, s« odda. • Naslov v upravi »Slovvnca« po i it. 18.000.	U)
Opremljeno sobo
c vhodom i stopnjic oddam i 1. januarjem. Naslov v upravi »Slovenc«* tod It. 13.043.	(s)
Udobna soba
opremljena, se po zmerni ceni odda Malnemu boljšemu gosrodu v Slomškovi ulici. Naslov v upravi -Slovenca« 18.063. (s)
WWH»Wt»Mtlll
Vsakovrstno
tmpnfr
on oa'vii«k senah
CCTNE. hivelir Liuhliana. Voltov, u Ura It 3
4aaa a a a aa a aa a a a a aaaaaaaa
Droben ogfat r * Sto veneu, posestvo ti hitro proda; ie ie ne z gotovim denarjem pač kupca ti t knjižico da.
Hiša
vlsokopritlično pol are od Ljubljane ter nekaj zemlje naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 17.830.	(p)
Kavama
restavracija, buffet na zelo prometnem centrumu Zagreba, lepi ulični lokali, veliko prazno stanovanje v I. nadstropju, radi od-potovanja v inozemstvo naprodaj. Potrebna fjoto-Din 80.000. Ostanek sigurna hranilna knjižica. Ponudbe na upravo -SI « pod it. 17951.	(p)
IHEgafjlEggEffn
Več gramofonov	^ . , „ , ,
. „	Ce avto svo/ stari prodorni
prvovrstnih, namiznih, po	aF moioija bi mebil se rad
globoko znižanih cenah	bri ktinav ti mn ^o ortienr
prodam. Naslov v upravi	Slevenčev na t m ar.j i' inseral »Slovenca« 18.042. (g) '
Mizarji!
Večjo množino suhih desk gorenjske smreke proda Stajnko, Povšetova cesta, .pri Močanu, Kodeljevo. 1
Hišo z vrtom
prodam. Sp. Radvanje 50 pri Mariboru.	(p)
Nova hiša z vrtom
poceni naprodaj. Devica Marija Brezje 45 — Maribor.	(p)
OBLEKO
PERILO
manofakture kupite nai-ceneie pri Kroiehu na Šmartinski cesti |pn železniškem mostu), Liubliana.	(cl
Vaše in Vaših godov božično razpoloženje bo aa višku ia res praznično, če ie oskrbite z našo iz-borne kapljico. Za zaupanjem se obrnite na nai, z izbornimi vini Vam bo postregla
BELOKRANJSKA KLET vinar, zadruga, Sp. Siika, Gasilska uL 3. (o)
Oglejte si
za'cgo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene. Preoblikovanje 25—45 D. Franc Bernik, dr. z o. c., Dunajska cesta 14, vhod poleg trgovine Agnola.
Klavir
črn, kratek, strune navzkriž, izredno lep, skoraj nov, krasen glas, prodam. Maribor, Stritarjeva ulica 5/1.	(g)
ICMEB!
Radioaparat
za priključek na tok kupim. Ponudbe z navedbo cene ia sistema na upravo »Slovenca« 17.996. (H
lEggffl
Kobilo
šestletno, brez hibe, prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31.	(i)
Drsalke
o 90 Din dalje, in san-! ke kupite ugodno le pri tvrdki F. Stupica, Zelez-nina, Liubljana, Gosposvetska cesta 1.	(1)
115 Din
1 m" žaganih bukovih drv {prvovrstnih franko hita i nudi Velepič Sv Jerneia | cesta 25 Teleion 27-08 It
Orehova jedrca
brinja in fige nudi najceneje: Sever & Komp., i Ljubljana, Gosposvetska I cesta 5.	fl)
I ——————
Peči na žagovino
I najboljšega sistema ter j solidno in trpežne izdelane, dobavila na 8 dnevno poskušajo R. Jakelj, Slovenigradec.	(I)
Za mal denar kupiš barve, firnež itd. pri
Drago Franz
Star trq štev 11
Konfekcija — moda!
NatceDeili nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta it 14. Liubliana.	(II
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri * vseh vrstah za stroino pletente in ročna dela po nainižnh cenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul ta Stari trg.
Prvovrstno
rženo mahe
kupite najceneje le pri
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin — Domžale.
Bukoua drva in ia Trbovelisfci premor
po dnevni ceni dostavlja na dom
I. Kic, ml.
Sv. Petra ee-.la št. 87.
Neveste! 2e Vaše matere so kupile pri meni, ko so se mo-žile, kuhinjsko posodo in druge gospodinjske potrebščine. Obrnite se zaupno tudi Ve na mojo staro, solidno tvrdko in vse življenje boste ve sele in zadovoljne! - Fr. Stupica, trgovina z že-leznino, Liubliana, Go sposvetska ce9ta t. 11)
Nogavice, rokavice.
robce, perilo, torbice,
kravate nitke cene samo pri PFTELIlMC-u
Ljubi ana ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Travniško seno
polsladko, najboljie kakovosti oddaja v balah vsako količino po ugodni ceni tvrdka
A. VOLK Ljubljana
Xai je najnovejše?
Dogodi se. Reporter izve. Napiše, lelegrafira, telefonira. Dogodek se natisne. Čus poteka. Novosl zasiala.
Toda zaokrenile »likalo dobrega radi|skega aparata, pa dobivate že zgodaj zjutraj ali pozno zvečer od vseh strani sveta najnovejša in najmočnejša poročila.
Dobri, modem«, selektivni, aosrnli vedno v zalogi. Oglejte si jih v naši
stalni razstaul
v Ljubljani na Miklošičevi c. 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi c. 5 (poleg Uniona)
Radio Liubliana
Gostilničarji!
Vaše in Vaših gostov božično razpoloženje bo na višku in res praznično, če se oskrbite z našo iz-borno kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nas, z izbornimi vini Vam bo postregla
BELOKRANJSKA KLET vinar, zadruga, Sp. Šiška, Gasilska ul 3. (1)
Dve svinji
plemenski, že oplemenje-ni — takoj proda veleposestnik Anton Reben-šek, St. Jurij po Kumom.
Orient. oprava
(Damaskus), pet komadov Zeis-Binocles, pisal, stroj (Scripta), vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.«
Sir trapist
samo 12 Din kg Mlekarna. Mediatova hiša Dunajska cesta 17.	(I)
Dobro mrvo
prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31.	(|)
Ia bosanske slive
suhe, zaboj 10 kg Din 68, vreča 50 kg 250 Din, suhe hruške, 10 kg 52 Din. 50 kg 150 Din, po povzetju pošilja G. Drech-tler, Tuzla	(|)
Kočijo
lahko, enovprežno, zelo dobro ohranjeno in lepo, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 18.035.	(1)
iHentfno moko
oaihnlilih milno* nudi n« i> t-netr trlrirffnvlBa tua i* nilotkib i,ilrlkuv
A VOLK. LJUBLJANA
DRVA N PREMOG
pr. Iv.Schumi
Dol en iska ceita Telefon St. 2951
Gostilničarji!
Vaše in Vaših gostov božično razpoloženje bo na višku in res praznično,
če se oskrbite z našo iz-borno kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nai, z izbornimi vini Vam bo postregla
BELOKRANJSKA KLET viuar. zadruga, Sp. SUka, Gasilska uL 3. (tj
Velika
klavirjev plasovirjev, pinninov. svetovno znanih znamk : Ehrbar, Slingl, Ffirsler itd.
T. BfiUERLE
Maribor, Gosposka ulca 56
Izvršuje vsakovrstna popravila, oglaševanje in Iu li posojuje. Se priporoča!
Za Božič
prlroročiim ure, rlalnino, »rebr-nlno, bril opte in jedilno orodje t 0% popustom.
IVAN PAKIŽ
Ljubljana. Pred Škofijo 15
ffeliko gostiinif orsho zborovanje
v Kranju s« vrši v sredo 21. t. m. ob pol 5 pop.
v Narodnem domu. Zborovanje sklicujejo vse gorenjske gostilničarske zadruge. Razpravljalo se ho o vseh perečih vprašanjih gostilniške obrti. Vse gorenjske gostilničarje ponovno vabimo k udeležbil
A ti ste že poravnati naročnino?
p LIKERJE. VERMITTH. VINO. GRENCAK (želodčno ffrencieo) vBe vrste pristnega žganja, špinla in sadne »oke dobite po najpovoljDejših pogojih pri
3AKOB PERHAVEC - MARIBOR
NA DROBNO
Gosposka ulica št. 9 — Teleion 2580
NA DEBELO
rtfiuiLHfMiimumrtimiimft>HfiimftittiHtimifiHiiiiiHiHHtintiiiiuimuinuiniiimHiMU«^^' ra
BOŽIČNA DARILA
po eeni dobite v
TRPINOVEM BAZARJU
MARIBOR, Vetrlniska ulica 15
%iiiiiiiuiiwiiiiiniMiiii!ii!iniHU	.....mim^
Inserirajte v ,.Slovencu"!
iv 5PRODAJA
od 5. decembra naprej oblastveno dovoljena
7sa mr)ia bogato sortirana »aloga ga'anterije. mode. kratke in pleten« robe, gmč se bo radi opustitve trgovine razprodaja a po nevei jrlno nizkih cenah. Vse blago s točno označenimi prodajnimi canauii se bo razpiodajalo zelo nizko pod temi cenami
s popustom 20 o/0 do 50 o/0 in še ceneje,
kakor do'po bo trnjala za'oga. - Tako ugodno poceni 5e za boži ne praznike mste n ko i kupovali! Naj nikd > ne zamudi te »redne nakupne prilike, ki se sigurno ne bo nikdar več pojavila Hudi prodajaiei lahko krijejo svoje potrebe z blagom po res nizkih cenah.
Gosposka ul. 3 - Maribor • Gosposka ul. 3
FRANC KORMANN
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc,
, oVRO i. Hv»'>
Ifeli^o i?biro BOŽIČNIH
DARIL prlpoiola
Maribor
IVAN KRAVOS
Aleksandrova cesta štev. 13

t S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni brat in stric, gospod
Franc Požlep
posestnik
dne 18. t. m. opoldne po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete, vere mirno v Gospodu zaspal.
Truplo se prepelje v torek 20. decembra ob 10 dopoldne izpred mrtvaške veže Stara pot št. 2 v Notranje Gorice, k;er bo pogreb ob 11 dopoldne na tamošnje farno pokopališče.
Ljubljana-Notranje Gorice, dne 19. decembra 1932. POŽLEP MARJANA, globoko žalujoča sestra, in ostalo sorodstvo.
Mmihi pocfvhni zarod ? tjuhliani
Umrl nam je previden s svetimi zakramenti za umirajoče naš najdražji mož, oče, ded, tast, brat in svak, gospod
Anton Hočevar
Pokopali smo ga 18, t. m. popoldne na pokopališču pri ov. Križu.
Za vse izkaze iskrenega sočutja in darovane krasne vence se vsem iskreno zahvaljujemo.
„™.PAVLA HOČEVAR roj. HOČEVAR, soproga; VERA mag. pharm. TONI, OLGA in ing. JOSIP, otroci;
J°R,KA°Ki^NZIA-ri.n V1KTOR PREGEL. zeta; TONČKA, snaha; oLANKA in TATJANA, vnukinji — in oflalo sorodstvo.
Izdajatelj: Ivaa Itako veo.
Urednik: Franc Kremžar.