Pošfarina plačana. Posamezna stev. Din 1'—. Itev« 16. V Uubliani, v dne 18. aprila 1924. Leto Vil. Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-celoletno Din 30-—, ^eselo^cllVo UOC ^sem^ Vstajenje Letos imamo pozno Veliko noč, a še bolj je letos zakesnela narava. Zdi se, kakor da je narava počakala na Cvetno nedeljo in veliki teden, kajti šele te dni so se začeli nekoliko krepkejše oživljati gozdovi, polja in travniki. Pravijo, da je dobro, če se sadno drevje malo pozneje razcveti, ker je potem nevarnost slane manjša, vendar pa jc letos zakesnitev nekoliko prevelika. Tako bomo letos z Vstajenjem Onega, ki je s svojo krvjo odrešil svet, praznovali tudi šele pravo vstajenje življenja v naravi. Velikonočni prazniki so po starodavni navadi najveselejši prazniki v letu. Četudi je vreme slabo in često ni zunanjega povoda za veselje, se drži človeka ob Veliki noči skrivnostno razpoloženje. Pirhi se izmenjujejo, obiski starih znancev, ki jih že dolgo nismo videli, in obiski sorodnikov ter prijateljev se po stari navadi vršijo v tem času. Letošnji velikonočni prazniki se vršijo baš, ko so politične prilike v naši državi hudo napete. Nahajamo se pred novimi volitvami. Razne stranke že pričenjajo s prvimi poskusi agitacije. Majhni podeželski agitatorji bodo gotovo izrabljali te praz-liike v to, da bodo preparirali volilce. Zlasti velja to za naše klerikalce, in ,zato se je bati, da niti ob velikonočnih praznikih ne bo imela cerkev miru pred politiko. Klerikalni vodje se danes zavedajo strašne polomije svoje enoletne brezplodne politike, zato bodo iskali vsake prilike, da razočaranemu narodu natresejo peska v oči, da ne bi izpregledal. Klerikalna stranka izgublja najtrdnejše postojanke. Tudi najbolj nesamostojno misleči in nevedni ljudje v Sloveniji se vprašujejo danes, po kaj prav za prav so pred dobrim letom dni poslali v Beograd 21 poslancev klerikalne stranke. Vprašujejo se, kje so obljube, ki so lani ob volitvah kar deževale. Namesto izpolnitev pbljub smo dobili povečane davke, kuluk, povečane takse in druge dobrote. To vse smo prejeli po zaslugi modrih 21 klerikalnih poslancev, ki so v zvezi z radičevci in bosanskimi mohamedanci postavili na krmilo države samoradikalsko vlado, ne da bi tudi sami zahtevali vstop v vlado, da bi lahko tako sami vršili kontrolo. Napravili so klerikalci takrat to radi tega, da ne bi prišli demokrati v vlado. Posrečilo se jim je. Toda položaj se je zadnje dni tako obrnil, da je končno le prišel v vlado del demokratov pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča. In takoj so se pokazali najlepši uspehi. Kuluk, ki je delal nemale skrbi po deželi in po mestih, je bil takoj odpravljen. Posebno so tudi železničarji veseli novega demokratskega prometnega ministra, ki se je zavzel za- nje. Še celo vrsto drugih manjših uspehov, za ljudstvo more pokazati demokratska stranka tekom kratkih dni, kar je bila v; vladi. Napeti politični položaj je, žal, povzro-čil. da je komaj sestavljena nova vlada morala podati ostavko, kar je velika škoda. Opozicijskemu bloku, v katerem so največji škodljivci ljudskih interesov, kle-< rikalci in radičevci, se vlada nedvomno ne sme poveriti. Najboljši izhod iz današnje krize so volitve, ki naj pokažejo, kaj volilci mislijo in ako žele sebi dobro. Klerikalci se volitev bojijo, ker imajo težko vest. Zato protestirajo proti njim. Toda, kdor misli z lastno glavo, bo re-< kel: Volitve naj pokažejo, če hoče jugoi slovansko ljudstvo biti zastopano v narodni skupščini po ljudeh, ki bodo pametno in razsodno vodili usodo ljudstva in države. Vse drugo je gobezdanje. Za greh mora priti pokora. Opozarjamo naše somišljenike in prijatelje, da ob velikonočnih praznikih ener» gično zavračajo klerikalne agitatorje. Na delo za pravico in poštenost! Ob novih volitvah mora priti vstajenje tudi za našo državo, vstajenje ljudstva iz omreženih in meglenih idej političnih pustolovcev in sleparjev. Nesmiselnost Radice^ega početja Radič se nahaja sedaj na Dunaju. Dobrega pol leta je že, kar je pobegnil v London, meneč, da bo angleška vlada na njegovo javkanje in prazno gobezdanje storila vse, da se ustvari njegova hrvatska mirotvorna republika. Kako bridko se je varal Radič. Ko se je ves obupan vsiljeval, da pride pred oči Makdonaldu, mu je ta dal sporočiti: «Radičevo mesto je v beograjskem parlamentu! Tam naj poravna svoje račune!* Kaj je pomenila ta brca, se je zavedel tudi trdokoži Radič. Pospravil je svojo culico in se odpravil iz Londona, drugače bi ga bila namreč londonska policija zaprla kot nadležnega tujca. A kam zdaj? Radič si je v Londonu tekom treh mesecev nakopal na hrbet precej grehov radi blebetanja proti naši državi, zato si domov ni upal. Kot najpripravnejše mesto novega pribežališča se mu je zdel Dunaj, kjer se je tudi naselil. Poklical je takoj k sebi svoja najboljša zaupnika, dr. Mačka in dr. Predavca, ter jima razložil: Svet se ne briga za našo mirotvorno republiko. Naši poslanci morajo v Beograd. Navezati pa moramo naše klerikalce, muslimane in povrhu še demokrate. Ce bomo vsi skupaj, vržemo Pašičevo vlado, nato pa bomo lahko med seboj razdelili Jugoslavijo, kakor se bo, nam zdelo. Spokorniška vest, da Radič odpošlje svoje poslance v Beograd, je po vsej državi vzbudila obilo zadovoljstva. Prihod Radičevcev v Beograd je pomenil vendar-« le kljub vsemu nekako priznanje jugoslo-vanske skupnosti. To je bilo splošno pre-j pričanje in zlahka se je ustvaril tako zvani opozicijski blok, v katerem so Radičevci poleg demokratov, klerikalcev in muslimanov tvorili glavno skupino. Prvi oddelek Radičevcev je resnično kmalu prišel v Beograd in je radikalska vlada podala demisijo. A kakšna vlada naj se sedaj sestavi? Mar se vlada In država lahko zaupata ljudem, ki pet let niso po-s čenjali ničesar drugega kakor rušili obstoj države? Prisega Radičevcev še ni nika-> kor jamstvo za njihovo popolno spreobr« nitev, saj so Radičevci sami izjavljali, da so prisegli s figo v žepu. Kriza je bila te-< žavna, razrešil jo je pa sam Radič — 1 svojo brbljavostjo.. Komaj so namreč njegovi poslanci prišli v Beograd in jc vlada padla, je Radič podal dopisnikom londonskih in dunajskih listov izjavo: da prisega njegovih poslancev ne pomeni nikake spreobrnitve, temveč da bo Radičeva stranka še naprej zasledovala razkosanje Jugoslavije in uresničenje hrvatske republike. Učinek teh izjav je bil odločilen. Močna skupina prečanskih demokratov pod .vodstvom Svetozarja Pribičeviča ie dejala: Radič nas ne bo za hrbtom sleparil. iVsa leta se na Hrvatskem in v Sloveniji borimo proti razdiralcem te države, zdai naj pa jim sami damo možnar v roke, da nas stolčejo kakor orehe. Kriza se je na splošno zadovoljstvo vseh narodnjakov rešila tako, da se je sestavila Pašič-Pribi-čevičeva koalicijska vlada, opozicijski blok z Radičem pa si je obrisal nos. S tako rešitvijo je. bil seveda najhuje prizadet Radič, ki je z Dunaja pletel niti za veliko mrežo. Njegove zasnove, da opoziciiski blok dobi vlado In izvrši nove volitve, ki bi mu z močnim in neoviranim hujskanjem prinesle večino, so splavale po vodi. Zdaj je Radič začel besneti. Posebno ga ie dvignilo, ko se je razvedelo, da je sam kralj predočil dr. Korošcu v av-dijenci dokumente z Radičevim podpisom, iz katerih je razvidno, da je Radič od ruskih boljševikov prejel težke milijone za svoje veleizdajalsko ruvanje proti sedanji jugoslovanski državi. In kaj je nato storil Radič? Iz gole jeze je poslal glasilu bolgarskih zarotnikov proti Jugoslaviji izjavo, da je ob njihovi strani in da bo Bolgarom dal Macedoniio, kadar opozicijski blok pride na vlado. Radič torej namerava z Jugoslavijo delati tako kakor tisti rablji, ki so vadijali za Kristusov plašč. Toda naša mlada država se je odkrižala že drugačnih napetosti in sc bo tudi Radičevih kovarstev. Pomilovanja vredni pa so Radičevi zavezniki, predvsem naši klerikalci, ki v stremljenju za avtonomijo najposlušneje tako žvižgajo kakor cigan Radič svira na svoje gosli. Slovenski klerikalci so danes že v popolni odvisnosti od Radlča, kajti če ga ne poslušajo, jim zagrozi, da bo ob volitvah poslal v Slovenijo svoje agitatorje in jim pobral vse mandate. Ali ni to žalostno? V hipu, ko pišemo te vrste, vlada v Beogradu zopetna kriza. Večina poslancev pa je že odšla domov. Kralj dnevno zaslišuje predstavnike poedinih skupin, ker strogo čuva pravico in uvažuje besedo vsakega politika, toda eno je izven dvoma: Radiču in klerikalcem, ki so leta in leta samo rovarili proti tej državi, se sedaj v odločilnih časih ne more zlahka zaupati državna usoda. Naj odloči narod pri volitvah! Po vseh znamenjih pa je pričakovati, da bo prevarano ljudstvo tokrat temeljito obračunalo s političnimi sleparji in pustolovci. Politični pregled Politične prilike so se pri nas tako zaostrile, da je komaj sestavljena nova vlada podala ostavko, ki je pa kralj ni sprejel. Jasno je seveda, da opozicijski blok ne dobi sestave druge vlade, ker bi bila to velika nesreča za državo. S tem bi se odgodilo delo na urejevanju države. Naši klerikalci sedaj kar gorijo od želje, da bi se vsedli na ministrske stolčke, ali vsi ti njihovi upi so že šli po vodi, ker ljudje, ki hočejo napraviti iz Jugoslavije slabo stavbo, ki ne bi .nogla odolevati nevarnostim, ne morejo domti državnih vajeti v svoje roke. Položaj je tak, da bo narodna skupščina kmalu razpuščena in potem bcr.io imeli nove volitve, ki bodo prav živahne in tudi burne, ker vse stranke se bodo potegovale za končno zmago. Naši klerikalci se že pripravljajo na te dneve in ker avtonomija ne vleče več, bodo šli klerikalci v volilni boj naj-brže zopet z lažjo, da je vera v rie*^ irnostl Pametni ljudje sicer dobro veJo, da vera ni v nikaki nevarnosti, pač pa ie v nevarnosti klerikalna moč nad Ijudstvon-; ali našli se bodo še vedno tudi taki, k: bodo slepo verjeli duhovnikom, četudi bi najbolje storili, ako bi politikujočim duhovnikom rekli, naj gredo v cerkev in naj služijo Bogu, namesto da pridigujejo sovraštvo med ljudmi. Volitve bo nedvomno vodila vlada, ki bo sestavljena iz radikalcev in demokratov, ki sta edini stranki v narodni skupščini, ki sta za edinstvo države. Zato ravno se je morala demokratska stranka združiti z radikalci, ker je bila država v nevarnosti, da se polastijo njenega vodstva stranke, ki jim ni do njenega razvoja m napredka. V naši južni soseščini, v Gičiji, razmere še vedno niso urejene. Motriti pa bo treba, kako se bodo ods.ej razvijale, zanaj minulo nedeljo se je v Grčiji vršilo ljudsko glasovanje za republiko in so republikanci dobili 70 odstotkov glasov. Grčija je torej odslej republika n se bo imenovala «Hallinikepolitis». S tem se ni rečeno, da se bosta naenkrat začela pretakati med in mleko, kajti monarhisiič-na struja je še dokaj močna in se je bati novih homatij, oziroma nasilstev. Na dnevnem redu evropske poiitike je še vedno vprašanje vojne odškodnine, kt jo mora plačati Nemčija zaveznikom zmagovalcem. Nemčija se je dolgo upirala in je dokazovala, da ne rnore plačati zahtevanih1 milijard. Pa ni nič dosegla, ker ic posebna komisija strokovnjakov proučila natančno gospodarsko stanje Nemčije in poročala, da Nemčija lahko piača. Na pod-tega poročila je Nemčija začela odnebavati in izjavlja, da je"porcčilo strokovnjakov Anton Stražar: Mačeha sKompoljskega gradu Zgodovinska povest. (I. nadaljevanje.) Pol ure hoda po Črnem grabnu leži v samoti malo selišče Kompolje. Na levo stran Rimske, pozneje in dandanes imenovane Dunajske ceste je v srednjem veku na strmem grebenu stal Kompoljski grad. ,V njem so gospodarili domači slovenski vitezi z obiteljskim imenom Ziatiči. Kdaj ši je ta rodovina postavila svoj trdni grad na skalo, o tem zgodovinski zapiski ne poročajo natanko. Bili pa so ti vitezi med ljudstvom na dobrem glasu in tudi marsikateri potujoči trgovec je vedel o njih poročati hvalo, ker so ga rešili pred grabežljivimi zasedami roparskih vitezov, ki so v skrivališčih Črnega grabna vedno prežali na svoje žrtve. Ker so Ziatiči bili plemenitaši slovenskega rodu, je razumljivo, da so imeli dokaj sočutja in obsodbe nad tem, kar so videli na lastne oči, da je tiste čase namreč nemška povodenj brezobzirno poplavljala in izkoriščala ubožni slovenski živelj. Tudi Juraj Zlatič, gospodar gradu ob času, ko se godi ta povest, oče nesrečne Milice, ni bil naklonjen takratnim Habsburžanom. Očitno se jim ni postavil po robu, toda skrbno je zasledoval ves politični razvoj in stavil vse nade v mogočnega celjskega groia Ulrika. Z veseljem se je torej leta 1456. pridružil križarjem, ki so se odpravili na boj zoper Turke pred Beli grad. Vedel je: ako arma- j da pod zapovedjo grofa Ulrika pogazi; Turke, ne bo s to zmago osvobojen samo j ves jugoslovanski narod na Balkanu ..., temveč grof Ulrik bo šel dalje, da doseže ugodno priliko in obračuna tudi s Habs-buržani, ki niso bili nič manjši zatiralci jugoslovanskega rodu kakor krvoločni Turki. Res je, v tem navdušenju se je Juraj z veseljem odpravljal pod zastavo grofa Ulrika. Toda na pot ga je spremljala tudi težka skrb v srcu. Ta dušni netnir pa mu je povzročala usoda drage edine hčerke Milice. Vitez Juraj je posta! že v drugem letu svojega srečnega zakona vdovec. Ker mu je nadvse ljubljena žena zapustiia hčerko enakega imena, Milico, je bil mladi vdovec skoraj prisiljen, poiskati si znova družico in gospodarico. Pa kakor mu je pri izberi s prvo ženo bila naklonjena radostna sreča, tako se je z drugo poroko težko opekel. Njegov prijatelj, graščak na Dolenjskem, mu je na-svetoval svojo znanko, seveda z najboljšim prijateljskim namenom. Pa Uršula, kakor je bilo ime tej plemenitašinji, je bila res postavne zunanjosti, ampak njena telesna lepota je bila ie kakor zdrava čvrsta lupina z gnilim jedrom. Srce Uršule je namreč bi,o zlobno, njen značaj spletkar-ski in maščevalen. Vitez Juraj tega ni mogel v naprej preizkusiti, temveč je na-gloma stopil z Uršulo v drugi zakon. Razmere na Kompoljskem gradu pa so se po poroki kmalu začele razvijati v drugo smer. Uršula je zagospodarila in s pretvezo spravila k sebi na grad svojega mlajšega brata Lenarda. Mož Jurai dolgo ni slutil, kaj vse se kuha v glavi njegove Uršule. Preteklo re ieto, Uršula je ostala brez otrok. Vedela je, da jih tudi nikoli ne bo rodila, zato je v svojem srcu storila naklep: Milica bo sedaj dedinja vsega imetja. Da pa se to ne razdrobi, je treba zastaviti vse sile, da se Lenard poroči z nedolžno Milico. Toda Milici, ki je prekoračila dekliška leta, ni ugajal potuhnjeni Lenard. Vsa njegova laskanja in zalezovanja so bi.a zaman. Milica se je Lenarda izogibala, kjer je le mogla in je najraje prebila lepe popoldneve v bližnjem gaju ali Da v svoji tihi celici. Uršula je z bistrim očesom avide-vala, da ji oves ne gre v klasje, 7sdc je iz dna srca začela sovražiti pastorko Milico, saj že takoj po svojem prihodu na grad ni čutila do nje niti iskrice Ijtilczni. Mož Juraj je Uršulo večkrat grajal zaradi tako. da se na njega podlagi lahko doseže sporazum. No, vendar enkrat! Dolgo se je upirala Nemčija, ki se je hotela prav po ceni izmazati iz šlamastike, v katero so jo vrgli oni njeni voditelji, ki so jo vodili v vojno. Posledice izgubljene vojne so težke, ali ker zmagovalci, katerim Nemčija dolguje, nočejo odnehati, je to morala storiti Nemčija. Sicea. se bo Nemčija še vedno branila, kar je razumljivo, ali vse ji ne bo nič pomagalo, plačati bo morala lepe milijarde. Med Anglijo in Rusijo so se začela vršiti v Londonu pogajanja za obnovitev rednih razmer med obema državama. Iz teh pogajanj se vidi, da se Rusija polagoma ali sigurno vrača v redne razmere, ker je začela priznavati siare dolgove, glede katerih so se boljše vi ki doslej izgovarjali, da jih niso oni napravili, temveč prejšnje cesarske vlade. To pa ni tako enostavno: ne priznati dolgov svojega prednika! Oni, ki so Rusiji posodili milijarde, so hoteli imeti te milijarde vrnjene, drugače niso hoteli stopati z novo Rusijo v nobene trgovske stike, brez katerih pa Rusija ne more izhajati, ker to se je že zdavnaj videlo, da komunizem ni za redno poslovanje državne uprave, da se je treba vrniti k starim načinom v gospodarstvu. Tako postaja polagoma Rusija zopet evropska velesila, ker opušča komunistične zmote, zaradi kateri je dosti prestala. Danes se v Rusiji že lahko prosto trguje in tudi zasebna lastnina je priznana. Drago je plačala Rusija svoj komunistični eksperiment, ali dobro je, da je vsaj končno prišla k pameti in vedno bolj spoznava, da je komunizem nemogoč. Tudi politično se Rusija izpre-minja. To je pokazal posebno kiievski proces, ki je silno razburil ne samo Rusijo, temveč ves kulturni svet. Obtožena je biia nam- reč skupina znanstvenikov, ki so delali na tem. da sc Rusija demokratizira, da postanejo vsi državljani enakopravni in ne kakor pod boljševiško vlado, ko ima nekaj ljudi vse pravice, milijoni drugih pa nobenih! Končno so začeli tudi boljševiki uvidevati, da njihova politika ni prava in v Kijevu je bila ona skupina znanstvenikov sicer sirovo obsojena, osem na smrt, drugi pa na dosmrtno ječo, pa višje sodišče v Moskvi je preklicalo obsodbo in bo samo proučilo vso zadevo. Pričakuje se, da bodo obtoženci, ki niso hoteli nič drugega kakor demokratizacijo Rusije, najbrž oproščeni. Ampak pogumni so pa bili obtoženci, ki so zelo odločno in dosledno zagovarjali pred sodiščem svoje stališče. Državni pravdnik je bil znani boljševik Krilenko in na njega ni mogla vplivati resna in odkrita beseda in je obsodil vse obtožence. No, pa se je našla višja instanca, ki bo popravila to vnebo-vpijočo krivico in s tem, da se je v Rusiji začela spoštovati pravica tudi nasproti ljudem, ki niso boljševiki, se začenja nova doba v tej veliki slovanski državi, kar nas posebno veseli, ker je velike koristi za nas. da postane Rusija zopet močna in silna voditeljica in zaščitnica vseh Slovanov. Dopisi BEVKE PRI VRHNIKI. «Domoljub» z dne 9. t. m. prinaša pod gornjim naslovom dopis z Bevk. Dopisnik sam sicer ni vreden odgovora, toda ker se obrega ob pred kratkim ustanovljeno napredno društvo, ki mu je očividno trn v peti, smatramo za svojo dolžnost opozoriti predvsem g. cerkovnika, da je kljub svoji navzočnosti za časa ustanovitve tega društva zelo slabo informiran. Ni to društvo samostojnežev, ampak napredno kulturno (nepolitično) društvo, najmanj pa odvisno od samostojnežev. Dopisnik bi moral tudi vedeti, da se za zidavo nove šole po- tegujejo največ oni krogi, proti katerim tlela prižigalec sveč zdražbe, predvsem pa g. T.,; ki gre v to syrho večkrat na lastne stroške v Ljubljano. Drznili bi se opozoriti g. cerkovnika, da malo bolj pazi na svojo službo in snago v cerkvi ter dela manj zgage med ljudmi. Zapomni naj si, da je on plačan od vseh, najbolj pa ravno od tistih, proti katerim ruje. Ako ne bo miroval, mu bomo znali ob pravem času ohladiti njegovo prevročo kri. Do-' kazali mu bomo, da je njegovo delo v cerkvi in ne y politiki. Predvsem naj najprej nauči svoje hčerke dostojnega vedenja v cerkvi, da ne bodo s kora na ljudi metale papir, potem šele naj pogleda, kateri fantje se prav za prav1 nespodobno vedejo in kdo jim daje povod za tako vedenje. Pred kratkim je začel tudi naš g. župnik agitirati za neko novo klerikalno društvo. Ne vemo, če drži njegova argumentacija, da bo vsakdo, ki njega posluša, gotovo izveličan. Zelo značUna je njegova izjava naši Marijini družbi, o kateri pravi, da je kakor kaka tržaška banda. Kakor smo pa naknadno zvedeli, je baje izjavil, da se v politiko ne bo več vmešaval in to vzamemo na znanje. Upamo, da bo kot primorski rojak in sin našega najzavednejšega dela Slovencev to svojo besedo tudi držal. Omenimo naj ob tej priliki še steber tukajšnjih klerikalcev g. Go-stišo. Mi tega moža klerikalcem iz srca privoščimo in jim čestitamo na taki pridobitvi. Mož je bil svoječasno sicer navdušen Sokol, a je kmalu uvidel, da takih značajev mi ne rabimo in da pTav za prav spada med klerikalce. Mož ima v rokah klerikalni konzum' in pleše pač po godbi. Vprašali pa bi g. Go-stišo, kdo je njemu naenkrat dovolil povišek honorarja za odvažanje mleka na Vrhniko od 50 na 80 vinarjev pri litru? Koga je za to vprašal? Mi dobimo za ta posel lahko drugega voznika. Upamo, da bo tudi gospod župnik gg. mežnarja in Gostišo kmalu do dobra spoznal in se po tem ravnal. Oglasili pa se bomo še in upamo, da nam bo šel gospod , urednik tozadevno na roko, za kar se mu že v naprej zahvaljujemo. Zdravo! te nenaklonjenosti, toda premetena žena je znala dobrosrčnega soproga vedno premotiti s sladkimi besedami in z zvijačo. .Vendar ga popolnoma premotiti ni mogla nikoli, zato je razmerje med Uršulo in edinko Milico neprestano ležalo kakor temna senca na njegovi plemeniti duši. Približal sc je dan slovesa, ko se je vitez Juraj odpravljal proti Belemu gradu. Težka skrb ga je začela dušiti samo zaradi Milice. Ob zadnjem posloviiu se mu je žalostna hčerka vrgla okrog vratu in jokaje govorila, da se je očetu trgalo srce: »Ljubi moj očka, na krvavo vojno odhajaš, jaz pa ostanem čisto sama, sama med ljudmi, ki me črtijo!...» Dalje ni mogla govoriti, ker ji je globoko ihtenje dušilo besede. Toda žalostni in skrbni oče jo je tolažil: «Nikar tako, Milica, mlada si in neizkušena, pa vse bolj črno vidiš, kakor je. Zastavljam ti svojo očetovsko besedo: dobrega srca sem. ali kdor tebi krivično skrivi las na glavi — gorje mu! Moli zame, da se kmalu srečno vidiva! Zbogom!* Iskreno jo je objel in poljubil. Med tem so zahrzali konjiči njegovih hlapcev, vitez 'Juraj se je pognal na konja in na čelu svojega oddelka zdirjal nizdol po bregu. Milica je jokaje strmela za njimi, dokler niso Izginili v ozki soteski. Uršula in Lenard sta odhod jezdecev opazovala skozi graj- sko lino. Mahala sta sicer z rokami v slovo, toda kdo bi vedel, ali je bilo v njunem srcu ta hip kaj plemenitega. V bližini tam, kjer je nad vasjo Krašnjo selišče «Na konju* in se je v ozadju na skali sivil grad, je tisti čas, ko je Juraj odhajal na vojno, prebivala v mali koči prav čudna ženska, imenovana Dlhurka. Babše je popolnoma zaslužilo to ime, kajti njena hudobija in zmožnost spletkarstva sta bili prav iste kakovosti kakor dihur-, jeva koža. Pečala se je Dihurka z vsako-; jakim zdravilstvom in čarodcjstvom.' Fantje, ki so tudi v tistih časih kaj radi ponoči vasovali, so pripovedovali o Di-hurki čudne reči. Klemenov Ožbe je vedel povedati, da ga je nekoč zanesla pozno; ponoči pot mimo Dihurkine koče in je vi-: del pet črnih kozlov, ki so dirjali k Dihurki v vas — pa vsem je iz gobcev švigal pla-meneč jezik... Šimenčkov Lovrač je isto-tako nekoč videl celo krdelo mačkov, ki so na strehi Dihurkine koče zavijali kakor; škratlji v peklu... In še več je bilo takih govoric, zato so se lahkoverni ljudje izogibali Dihurke. V hudi stiski pa so se vendar obračali k njej in jo prosili pomoči, in nasvetov. Ce Dihurka ni izmazala bol-, nika na noge, ga drugi tudi ni. Dobro za-omnila na svoj dom in na svojo težko usodo, si je vedrila nežne dušo s pesmijo; »Kadar mi boste balo nakladale, balo nakladale, v skrinjco spravljale, pečo mi šlarasto dobro zavijte, vrhu vsega jo blaga položite, pečo najprvo bom potrebovala, z njo srčne rane zavezovala...» Ko je nekoč zopet tako otožno prepevala v svoji kamrici, je njen prijatelj, jno, toda želimo si miru pred njim. Z njim j lezejo počasi v eselesarsko deželo tudi drugi gospodje od SKS, ki so sicer svoječasno vrgli g..G. in so sedaj z njim zopet prijatelji. Jim bo treba malo posvetiti tem silno «značaj-nim* bratcem. — Demokrat. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Tukaj pri nas se g. Kotnik, farovška kuharica, župnik in Kramarjevi zelo jezijo, da njihovi klerikalni tigri, odnosno poslanci, kar križem držijo roke v Beogradu in samo lepo dijete vlečejo za svojo lenobo. Ker nam ti priljubljena «Domovina» razkrinkuješ njihove lum-parije, te je začela milostljiva Kotnica preganjati in tvoje naročnike nagovarjati, naj te pustijo itd. Ta bo slabo naletela, kajne? Pa drugič več! ŠT. PETER POD SVETIMI GORAMI. Tukaj se je vršil 25. marca t. 1. javni demokratski shod, pri katerem je bilo nad 100 poslušalcev vseh strank. O političnem in gospodarskem položaju sta govorila gg. Malgaj iz Zibike in Vidgaj iz Rogaške Slatine. Govornika sta napravila v svojem dvournem govoru jako dober vtis na poslušalce, ki želijo še več takih shodov. F1 koncu zborovanja so se naprednjaki drugih naprednih strank izrekli za skupni napredni blok. SV. TROJICA V HALOZAH. Preljuba »Domovina*! V resnici že komaj čakamo dneva v tednu, ko nas ti obiščeš in nam sporočiš mnogobrojne vesti. Radi bi tudi iz našega kraja sporočili kaj veselega, pa žal tega ne moremo storiti. Ze enkrat smo poročali o slabih nravstvtnih razmerah tod okoli. Danes moramo znova pribiti, da razuzdanost nekaterih deklet in celo nekega zakonskega moža, ki smo ga že zadnjič omenili, nič ne pojenja. Posebno pošteni vaščani v Goren-cah se zgražajo nad odnošaji med taistim zakonskim možem in neko deklino. Naš okraj je zelo na slabem glasu. Povemo pa, da pošteni ljudje ne bomo tega več trpeli, temveč bomo enkrat pred vso ravnostjo razkrili rav- nanje ljudi, ki našim lepim krajem kradejo ugled. Zaeikrat pričakujemo, da se javni škandali ne bodo več ponavljali. - Invalid. ZIBIKA. Krajevna organizacija JDS v št. Janžu je imela odborovo sejo v nedeljo 13. t. m. ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Med drugimi razpravami, ki so bile na dnevnem redu, se je izrekla soglasno zaupnica ministru n. r. g. dr. Gregorju Žerjavu in našemu edinemu slovenskemu demokratskemu poslancu Reisnerju. — Vsi v tej gostilni navzoči (tudi dva klerikalca) so odobravali postopanje poslancev Samostojnega demokratskega kluba, da je stopil v vlado. Poslanca Reisnerja prosimo, da se briga kakor do sedaj za naše gospodarske interese. Naša stranka v vladi naj pazi, da se prepreči uvoz italijanskega vina v našo državo. Nasprotno pa bi bilo nujno potrebno, da se poskrbi za izvoz našega vina, da se tako obvaruje vinogradništvo bližajoče se pogibelji Nadalje naj se zavzamejo naši poslanci za to, da s-; spremene nepravične takse, n. pr. takse za šolska izpričevala v ljudskih šolah, po deželskih gostilnah, kjer se na leto iztoči komaj od 800 do 1000 litrov vina, itd. Tudi naj se pravilno razdelijo davki, kajti v enem okraju se pobirajo davki na vozove itd., v drugem sosednem okraju pa ne. — Odbor. Delavski glasnik KAZEN. Na željo naročnikov « Unije*, ki je prenehala izhajati, prinašamo konec povesti «Kazen», ki se glasi takole: Bilo je nekaj mesecev pozneje. Katinka je bila toliko boljša, da ji je zdravnik dovolil, da sme malo iz hiše. Tedaj pa je imelo priti najhujše. Katinka je nepričakovano prejela poročilo, da zahteva Mirko ločitev zakona. Tk V divjem obupu se je zaprla v svojo sobico in zaklenila vrata, da je ne bi nihče videl v njeni žalosti in bolesti. Vrgla se je na tla na preprogo in vpila in tolkla z rokami okoli sebe. Nazadnje pa je vse utihnilo ; njene moči so opešale... Ko je ni bilo na izpregled in ko so s silo odprli njeno sobo, so jo našli kraj zelene preproge v mlakuži krvi z bolestnim izrazom na obrazu, s stisnjenimi pestmi — nepremično, mrtvo... * Katinko so pokopali. Vse mesto se je udeležilo njenega pogreba. Prišli so tudi od drugod, da jo spremijo na zadnji poti. Prišel je Bojan s svojo soprogo in med prvimi vrgel tri lopatce prsti na njeno krsto. V ozadju je stal Ivan Škrjanček in nekdo je videl, da se mu je zasvetila solza v očeh, ko je zagrmela zemlja v njeno jamo. Prišla je tudi stara njegova gospodinja in ztnolila očenaš za njeno dušo. Smrt vse odpušča in tako je bilo tudi Katinki vse odpuščeno... Saj se je dosti pokorila za svoj prestopek v mladosti! Prišel je inžener Cimič in prišli so še mnogi drugi — samo Mirkota ni bilo! Mirko je prišel z vlakom. Prej spioh ni mogel priti in tako je zamudil pogreb. Sedaj je hitel sam na pokopališče, da stori svojo zadnjo dolžnost. Pred svežo gomilo je postal in položil nanjo venec, ki ga je prinesel s seboj. Ko je odhajal, je črno oblečena ženska dvignila pesti in zaklicala za njim: Morilec! Nato pa se je približala grobu in v poltemi začela brskati med množico vencev. Ko je našla tistega, ki ga je iskala in ki je imel napis: «Ljubljeni ženki — žalujoči soprog*, ga je jezno pograbila, raztrgala trakove na njem, ga odnesla in vrgla čez zid na polje. _ dragi Jošt, potihoma odprl vrata, položil roko na njeno ramo in vprašal: «Millca, zakaj ini poješ to žalostno pesem? Veš, meni to srce topi...* «Ej, ljubi moj Jošt, tudi meni je hudo pri srcu; zle slutnje mi najavljajo, da bova še oba nesrečna. Ti še ne poznaš hudobije in moči plemenitašev.* «Nič se ne boj, srček, čuval te bom kakor sokol z očesom in živim srcem.* «VidiŠ, Jošt,* se lahno nasmehne Milica, «saj to je ravno tolažba, ki mi daje moč in zaupanje v bedi.* Hladna jesen je nastopila. Plemenitaši, kar jih je ostalo doma, so začeli po prostornih gozdih prirejati velike love. Tudi kompoljski Lenard je od Maksimilijana, brata kolovškega graščaka, prejel povabilo, naj pride Kolovčanom pomagat lovit. Lenard se je opravil v najboljšo lovsko obleko, vzel s seboj tri hlapce in odjezdil k prijatelju. Jezdili so po Rimski cesti do Lukovice, od tam pa po stranskih potih dalje čez brdo proti Rovom, kjer je tiste čase stal na strmi pečini mogočni Kolov-ški grad; dandanes pa so tam same razvaline, le spodaj v nižini še graščina nosi isto ime. Na Kolovcu je bilo zbranih že več drugih odličnih gostov iz sosednjih gradov, tudi par Katnničanov je bilo poleg. Oso-bito je bil zgovoren olemenitaš z Malega gradu (tudi ta grad, ki je stal sredi kamniškega mesta na holmcu, je sedaj v razvalinah). Ko je bila zbrana družba vseh povabljenih, so se takoj odpravili v gozdov je. Lovska sreča jim je bila mila, plen se je množil in zvečer je na vse to sledila bogata pojedina. Vrstile so se pripovedke in dogodbe, in tedaj je malograjski pleme-nitaš začel med' splošnim zanimanjem pripovedovati, da je nedavno v Črnem grabnu bil napaden žrebljarjev sin Jošt s svojimi spremljevalci, toda zgodilo se nikomur ni ničesar, temveč je Jošt na lepem pripeljal s seboj domov krasno deklico, ki bi bila lahko ponos vsakega gradu. Pri teh besedah je Lenarda nekaj oši-nilo in hlastno je povzel besedo z vprašanji, kakšno je to dekle in še več drugega. Zvedel je dosti, še preveč... Torej Milica še živi! Sam zlodej vedi, na kak način se je vse to moglo zgoditi. Kak odgovor bo sedaj Lenard dajal strogemu gospodarju, ko se povrne domov? Vendar pa Lenard o vsej stvari le ni bil popolnoma prepričan in si je ubijal v glavo, da morda gre samo za sličen zagoneten slučaj; toda vest ga je težila in pri srcu mu je bilo tesno. Izgovoril se je, da mu ni dobro, kar mu je lovska družba rada verjela, saj je itak že bila pozna nočna ura. Lenard je s svojimi hlapci žurno osedlal konje, in zdirjali so divje proti domačemu gradu. Tu ie Lenard hiaoce takoi odpravil spat, sam pa se skozi zadnja vrata splazil z dvorišča in se podal pod tisto usodno lipo, kjer bi morala biti pokopana Milica. Brskal je naglo, zemlja je bila zrahljana. In kmalu se je Lenardu nudilo grozno spoznanje. Krsta, ali bolje rečeno zaboj, jc bil v resnici prazen ... Kakor blazen ris je Lenard pohitel nazaj v grad in naravnost planil v sobo svoje sestre. Uršula je bila ob tej novici čisto brez uma, tarnajoč: «Ojej, ojej, kaj pa sedaj! Pač če je deklini pomagal Bog, naj naju podpre sam peklenšček!* Lenard je stopal po sobi sem in tja, kakor jetnik v zaporu. Dolgo je molčal in buljil predse, končno pa se obrnil k Urški z obupnim vprašanjem: «Povej, ali ni izhoda?* Uršuli je odleglo in priliznjeno ga je začela tolažiti: «Potrpi, potrpi, dragi bedak. Bo že šlo, pravkar sem se domislila... in tako mora biti! Le poslušaj: ako se vrne Juraj domov, mu mirnega srca natvežemo, da je deklina pobegnila z nekim pritepen-cem in da sva z velikim trudom doznala, kod se potika. Spravljala sva jo domov pa ne mara. deklina neubogljiva. Naj gre Juraj sam ponjo. Tudi lagati, kakor bo znala Milica njemu jadikovati, bom znala tudi jaz. Verjemi, da bo Juraj meni verjel, in midva se lepo izliževa, Lenard. Ampak to je le za skrajno silo povedano, morda se da še poprej kai drugače ukreniti. Pač,, Kmetijski pouk SLUČAJNI NAKUPI SADNEGA DREVJA. Pri nas se rado zgodi, da kupujemo drevje šele takrat, ko ga je treba saditi. In takrat ga kupujemo večkrat le slučajno, ko pridemo v mesto in vidimo sadno drevje na prodaj. Slučajno ga zagledamo in kupimo. Doma ni še nič pripravljenega za saditev, ne prostor ne jama. Naleteli smo slučajno na lepo drevje in ga kupili. Kaj hočem s tem povedati? Nič drugega kakor to, da se delajo pri nas novi nasadi drevja pogostoma v zadnjem trenutku, brez prejšnjega preudarka in načrta. Zaradi tega ni nič čudnega, če smo glede sadjereje tam, kjer smo. Sadimo, kar nam pride v roke. Pri takih nakupih niti ne vprašamo za sorto. Zadovoljni smo, da vemo, ali smo kupili jablane ali hruške. Da na ta način ne more sadjarstvo uspešno napredovati, je jasno. Prav ta mešanica različnih manj in več vrednih sort je največ kriva, da se ne more sadna kupčija pri nas prav razvijati. Ce hočemo naše sadne pridelke bolj v denar spravljati, potem je treba, da gojimo naše sadjarstvo smotreno. Drevje za nove nasade je treba o pravem času naročati, že jeseni ali pozimi, in iz drevesnice, ki je zanesljiva in ki oddaja sadne vrste, ki so prav imenovane (etiketirane). Vsak posestnik mora biti že jeseni ali do zime na jasnem, če bo kaj sadnega drevja sadil, k a m g a b o sadil in kake vrste bo sadil. Potem naj pa potrebno drevje naroči, da ga za gotovo in o pravem času dobi. Slučajninakupinajpapre-nehajo. Ako bi pri nas tako ravnali in izboljšavah obstoječe nasade po določenem načrtu, vse drugače bi lahko ta panoga uspela. morava paziti na vsako ugodno priliko! Saj sva si edina v vsem, kajne, Lenard?» «Rečem ti, Uršula, nisi zastonj prava Evina hči.» To je pomenilo, da je stvar dobro rešena .. Par dni po tem dogodku in razgovoru gre Lenard znova k Dihurki. Takrat se je malo dalje pomudil pri njej. Slo pa je tudi za važno zadevo. Nagovoril je Dihurko, naj gre k Plavcu vohunit, če se tam resnično nahaja Milica. Dihurka je za par zlatih cekinov rada pristala na to, in tako je prišla stvar v nov tek. Vrnivši se v grad je Lenard po kosilu sklical na dvorišču vso družino in ji ostro zabičal, kaj in kako mcrajo vsi govoriti gospodarju Juraju, kadar se povrne. Družina jc seveda pritrdila, le stari zvesti hlapec Kozma je malo mrmraje stopal v hlev in tam dejal svojima hrabrima mlajšima tovarišema: «Prijateljčka, v našem gradu se obetajo še čudne reči. Pa če nam bo trda predla, lahko še zmerom odnesemo pete. Poprej pa utegnemo še mi katero po svoje zagosti. Tale Lenard mi ni nič všeč. Rad bi ga enkrat videl zaplesati, da bi mu malo pošla sapa!...» Hlapca sta se staremu Kozmi v znak pritrjevanja zadovoljno namuznila, in nato so nadaljevali svoje delo. {Dalje prihodnjič.) Napredujmo tedaj tudi v tem pogledu in ne sadimo drevja, ki ga slučajno zagledamo In ki ga ne poznamo, ne po sorti ne po izviru. Zagotovimo si potrebno drevje za nove nasade o pravem času in v pravih vrstah. Napake, ki jih delamo pri sadnem drevju, se ne dajo popraviti v enem letu, ampak moramo zaradi njih trpeti leta in leta in tudi cele rodove. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene so sicer zelo nestanovitne, vendar so spremembe neznatne. Izvaža se zelo inalo, ker so inozemcem naše cene previsoke. V Bački se je prodajala zidnje dni pšerica po 317 do 320 Din, pšenična moka «0» po 505 do 525 Din, turščica po 230 do 235 Din, ječnen (težko blago za pivovarne) po 340 Din, oves po 255 Din m otrobi po 215 Din, vse za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Cene nekoliko slabijo. Vsaj na zrdnjem zagrebškem lei-em sejmu so nekoliko padle, cene boljši živini so precej poskočile. Za kg žive teže so bile na tem sejmu nastopne cene: voli prvovrstni, najboljši 14.50 do 16 Din, drugovrstni 13.50 do 14 Din, tretjevrst-ni 11.50 Din, biki 13.75 do 15 Din, krave prvovrstne 12 do 16 Din, drugovrstne 10 do 12 Din, tretjevrstne 8 Din, teleta prvovrstna 20 do 21 Din, drugovrstna 15 do 16 Din, svinje poldebele 20 do 22 Din. KRMA se je na zadnjem zagrebškem sejmu trgovala: seno po 62 do 75 Din, otava po 130 Din, detelja po 112 do 125 Din za 100 kg. Beležke =l: Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 15. t. in. (v devizah): 100 avstrijskih kron za 11 Vi do 1 P/2 pare, 1 dolar za 80 Din 12 par do 81 Din 12 par, 100 italijanskih lir za 357 Din 85 par do 360 Din 85 par, 100 češkoslovaških kron za 239 Din <75 par do 242 Din 75 par, i 00 švicarskih frankov za 1418 do 1428 Din, 1000 madžarskih kron za 96'/2 pare do I Din 26V2 pare. = Kmetijske razstave. Ministrstvo za poljedelstvo in vode bo jeseni priredilo v vceh večjih mestih v državi poljedelske razstave raznih pnaog poljedelstva. Namen teh razstav je obenem tudi, poučiti poljedelce, kako je najuspešneje obdelovati zemljo. = Cena hišam v Vojvodini. Iz vseh krajev Vojvodine prihajajo poročila, da so cene hišam posebno po vaseh in manjših mestih zadnji čas zelo padle. Lično zgrajena hiša se lahko sedaj kupi že za 40—50.000 dinarjev. Julius Zeyer: Tri legende o razpelu. Iz če-ščine prevel dr. Bradač. «Prosveti in zabavi*, 5. zvezek. Založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1924. Cena vezani knjigi 20 Din, s poštnino vred 1 Din več. — Izmed leposlovnih del znamenitega češkega romanopisca Juliusa Zeyerja so «Tri legende o razpelu® prava umetnina. Idejno predstavljajo poveličanje ponižanega naroda, ki ga poviša trpljenje. Prva legenda pripoveduje o praškem umetniku Inultu, ki se trudi, da bi upodobil Kristusa, druga o toledskem židu, ki smrtno sovraži kristjane, a tretja je zajeta fc? narodnega trpljenja slovaškega naroda. Knjigo prav toplo priporočamo. + Mariborska dva klerikalna lista, ki enega zmerjajo za ^Slovenskega Sleparja», drugega pa za «Stražo», imata zadnje čase obilo opraviti z našo «Domovino». Seveda mi to razumemo, saj to je poklic vseh klerikalnih listov, da pod zaščito svojih poslancev kot odgovornih urednikov blaznijo proti vsemu, kar po resnici in pravici odkriva klerikalno gnilobo. «Domovina» si šteje v nemalo čast, da dosledno in možato odpira poštenemu, toda prevaranemu slovenskemu ljudstvu oči. Bevskanje zaplotnih klerikalnih lističev, njihove brezprimerne podlosti in očitne laži nas že nič več ne vznemirjajo. Misijoni so grmeli proti nam, prižnica in spovednica sta se zlorabljali za gonjo proti «Dcmovmi*. Zaman! Naši prijatelji so se pomnožili. Pomilovalno gledamo na klerikalna zavijanja, ki naš list samo priporočajo. Kdor je še doslej šel nad nas s kolom in blatom, je končno sam padel v lastno močvirje. Dosedanje izkušnje nam potrjujejo, da smo na pravi poii. -j- Radičevski poslanci, ki so se spočetka v Beogradu vzdrževali na stroške svojih organizacij in žuljev svojih zaslepljenih volil-cev, so se prošlo soboto le cjunačili k temu, da so vzeli pri skupščinski blagajni prve dnevnice. Vsak radičevec je dobil po 17.000 dinarjev, vseh 63 skupaj torej 1,041.000 Din, ali da se izrazimo po republikansko: nad 4 milijone kron. Naravno, da so te vsote dobro došie marsikateremu poslancu-seljaku ravno sedaj za Veliko noč, zato so prav zadovoljni in Radič jih ne bo več mogel odvaditi pobiranja dnevnic. Drugo vprašanje pa je, ali bodo radičevci sedaj svojim organizacijam vrnili, kar so spočetka potrošili na njihov račun. Verjetno je, da ne. In tako mora hrvatski seljak z žulji vzdrževati svoje poslance na dva načina: najprej z izmozganim denarjem za stranko in nato še z davki za dnevnice. Lepo je tako «človečansko» republikanstvo! + Kakor star voz, cvileč navkreber, ker mu manjka mazila, tako zavija klerikalni «Domo!jub» o samem centralizmu. O kuluku ne more več, ker so klerikalni kuluk odpravili samostojni demokrati. O zaslugah klerikalnih poslancev pa tudi ni kaj povedati, ker so se gospodje za veliko noč vrnili domov s praznimi rokami. In ker «Domoljub» meni, da mora vse meriti po nesposobnih klerikalnih poslancih, zmerja nesramno slovenske demokrate. Naj le škriplje in zavija, včasi je njegov voz imel kaj mazila, zdaj pa že tistega nič več.^ + Kaj je s SI(S? vprašujejo po deželi pristaši SKS, kolikor jih še je. V »Kmetijskem iistu» namreč berejo, da je g. Pucelj popolnoma pri srbskih zemljoradnikih, na drugi strani pa se doznava, da se preko svojega zaupnika g. Dobnika veže z Ra-. dičem. Drži z opozicijskim blokom, v kai terem ima veliko besedo dr. Korošec, na drugi strani bi pa rad bil najhujši pobijalec slovenskih klerikalcev. G. Pucelj je s svojimi zelenimi generali povsod in nikjer. To je pa res imenitna — samostojnost. Pobožna mati. Katehet (v šoli): ^Kateri je Gospodov dan?» Ivanček: «Ne vem!» Katehet: «No, kdaj pa gre tvoja mama v i cerkev ] Ivanček: «Kadar ima novo obleko.« Velikonočna priloga »Domovineu M. 16. Ljubljana, 18. aprila 1924. Zvonko Ermenc: Pastirska idila Vas je zavita v pajčolaiie jutranjih meglic, v vijoličasto modrikaste koprene, ki jih dihajo vaški dimniki v pomladansko jutro. S kmetskih dvorišč pozdravljajo petelini z glasnim kikirikikanjem novi dan. V hlevu vdove Reznice je zamukala Dimka. «Saj že grem, Dimka moja!* je zaklicala Reznikova Lizika, mlado dekle polnih lic in krepkih udov, ki se je prikazala pri vratih z golido v eni, s košem sena v drugi roki: «Kakšna nepotrpežlji-vost! Saj ne gori voda; se že še napaseš, naužiješ gozda in trav. Tudi jaz, tudi jaz se veselim paše, Dima,» je dahnila s pritajenim, komaj slišnim glasom kravici v veliko, kosmato uho, da je nevoljna zamahnila z glavo, ker jo je zaščegetala rahla dekličina sapa. Pa ji menda ni veliko zamerila; ozrla se je vanjo z velikimi belimi očmi, češ, kaj neki ti je, dekle, da si tako veselo razposajeno. «Veš, saj veš, Janček Prelesnikov pase nad mlinom za vasjo. Danes prižene prvič po dolgi zimi,* je šepnila drugič, razodela živalci tajno novico, izvor njene razigranosti. «Manica Ozimova mi je povedala sinoči.« Potolažila se je Dimka, ko ji je zavalila obilni zalagaj sena v jasli. Pričela je hrustati suhe bilke; Lizika pa je sedla na trinožec, primaknila se k vimenu in pričela moisti. Hitro je bila danes gotova. Z nogo je sunila stol na stran, vstala in odbrzela z brhkimi koraki v hišo. Rumenkasti plameni so prasketali na ognjišču, kjer jc mati Reznica kuhala žgance. Precedila je Lizika mleko, pristavila ga v železnem loncu k ognju. Nato pa je vzela veliko lončeno umivalno skledo, nalila pol škafa vode vanjo, zavihala bele rokavce, planila z rokami v hladno vodo, da je brizgnila na vse strani. «Sveti Jožef in Marička, dekle, kaj pa ti je danes, da faflaš, kakor bi bila obsedena,* se je ogorčila Reznica, kateri je voda brizgnila v lice, ko se je pripognila, da podpiha na novo naloženim oolenom na ognjišču, Lizika pa je nagnila glavo nazaj, prasnila v smeh, ki je donel kakor smeh kra-guljčkov na saneh v zimskem jutru. « Vesela sem, mama, vesela! Zdi se mi, da sijeta na nebu dve solnci, veliki in svetli kakor velikonočni pomaranči,* je hitela med prešernim smehom, da se je videlo, da navihano laže in da je v tej laži srečna. «Mladost, norost, čez jarek skače, kjer je most,* je navidez nevoljno zamrmrala Reznica, v srcu pa srečna, da bivata pod ubožno njeno streho sreča in smeh, da kraljuje zadovoljstvo v svetišču njenega doma. Mati je med tem stresla žgance v skledo in jih polila z vročim mlekom. Sedli sta za mizo, pomolili molitvico k Njemu, ki je dal rasti ajdi, ji očuval cvetje v jeseni pred slano in ki čuva Dim-ko, da ima vedno dovolj mleka. Ko je bila skleda prazna, je skočila Lizika vsa nestrpna pokonci, ogrnila rdečo, volneno ruto, vzela bič, ki ga ji je v jeseni napravil in umetno spletel Janček Prelesnikov, in ki nikoli ni padal po Dimi-nem hrbtu, odhitela v hlev, odklenila kra- Marko Dobrovec: Velika noč črez polja, livade, šume gre in kliče z glasom žarkim v doline in gore: cZaspanci, hej, vstanite, pomlad je davno že!» In zvončki beloglavi radostno zacingljajo, vijolice vzdišiio, trobentice šušljajo: »Saj smo že davno tukaj, že cveti nam vihrajo.* Ob vrtu breskev stara je skromno zadrhtela: sPreveč je mene zeblo, da bi se razcvetela « Zdaj soince greje fftie, zdaj bom ozelenela.* Na hruški stoka škorec: ^Pomladi ni še prave: se zakesnelo letos vstajenje je narave. Pomladi se mi hoče živahne in vihrave!* «Pozdravljena nam bodi, Velika noč vesela, poženi hlad za gore!» livada je vzplamtela. «Glej, čutim v sebi silo* rada bi živela.* glavi s cvetno krono prek dolov in gora .Velika noč koraka: z njo topel dih šušlja in soince žarke zlate razsipa v rast z neba. w I Ameriška industrija avtomobilov Detroit, v letu 1906. še mesto z 230.000 prebivalci, katerih število je do konca 1.1923. .poskočilo na 1,500.000, se ima za pomnoženje Števila prebivalcev zahvaliti v glavnem silne- troitu. V teh tvornicah se izdelujejo avtomobili s stroji v velikih množinah, kar omogoča hitro in ceneno izdelavo. Slabljenje cen avtomobilov, ki traja že dolgo časa, izvira baš iz Detroita. mu razvoju in razmahu svoje industrije avtomobilov. Preko štiri milijone avtomobilov se je izdelalo v prošlem letu v Zedinjenih državah, od terra nad tri in pol milijona le v De- Na naši sliki vidimo velikansko tvornico avtomobilov. Poslopje ima 17 nadstropij. Tudi to ogromno poslopje je nekaj za naše pojme skoro nemogočega. Patron advokatov Kakor znano, ima vsak stan kakega svetnika za zaščitnika. To se je uvedlo v srednjem veku, ko so bili stanovi organizirani po svojih »cehih® in si določili tudi svojega patrona, ki so ga častili, in je ta navada ostala še do danes. Tudi advokati so v srednjem veku dobili svojega patrona, in sicer sv. Miklavža. Ta je torej advokate zastopal pri Bogu, dočim se ne ve, kdo jih je pri peklenščku. Te dni pa je v Parizu zborovala zbornica francoskih advokatov in se je razpravljalo o tem, kako je prav za prav sv. Miklavž svoje dni mogel biti postavljen za advokatskega patrona, ko s tem stanom vendar ni imel nič skupnega. Zato je tajnik zbornice umestno poudaril, da sv. Miklavž nc more več biti advokatski patron, temveč se ta čast edino lahko poveri francoskemu svetniku sv. Ivesu, ki ima vse pogoje, da pred Bogom zastopa advokatski stan. Resnično, sv. Ives je bil v mladih letih študent in sc je odločil za pravo. Ko je dovršil študije, je odprl odvetniško pisarno, končno pa prestopil k sodišču in bil pravičen sodnik. Ker pa je kot advokat zagrešil marsikateri advokatski knif, se je na stara leta silno kesal in se ves posvetil pobežnosti. Žejne je napajal, nage oblačil in bolnike tolažil. Tako jc umrl kot božji spokorjenec in cerkev ga je kmalu proglasila za svetnika. Tako je, pravijo francoski listi, na seji advokatske zbornice lepo razložil njen tajnik. Ta razlaga je napravila tak vtis, da so zborovalci soglasno odstavili sv. Miklavža in pa-tronsko čast poverili sv. Ivesu, na katerega se morajo odslej odvetniki službeno obračati za posredovanje, ako imajo kako pravdno zadevo z P **Pst! Zares. Doma pa jedla Puir po vrsti je vso noč — skoro počil bi trebušček, nujna je sedaj pomoč h» Albin Čebular. jih zopet prižene domov. Ciganček žene ovce na pašo in jih pusti, da se pasejo po svoji mili volji. Ovce so se mirno pasle, toda cigančka so morile silne skrbi. Kaj U ga tudi ne, ko še doslej ni nikdar čuval ovac. Skrbelo ga jc posebno to, ker mu je gospodar zapovedal, da prižene ovce domov, ko se zmrači, a njega je bilo strah ponoči. Solnce se jc bližalo zatonu. Si malo pa Bo zašlo. Cas je. da poženem ovce domov, je mislil sam pri sebi ciganček. Toda gospodar mi je rekel, kadar se zmrači. Kdo ve, kdaj sc bj prav za prav zmračilo. Solnce je zašK Na jasnem nebu se je pojavil mesec, ki je obseval zemljo, da se je videlo kakor podnevi. Ovce so se dobro napasle in so že ležale. Poleg njih je s^del tudi ciganček. Gledal jih je, kako lelijo, in videl, da gibljejo s čeljustmi. Prežvekovale so, toda ciganček ni vedel, da prežvekujejo, ker še terra ni nikdar prej videl. Nedvomno si brusijo zobe, da me požrejo, je mislil ciganček ves preplašen, vzel svojo torbo in pričel bežati. Ko so ovce videle, da pastir teče, so mislile, da jih kliče za sabo in so vse na mah pričele ireketati in dirjati za njim. Ko jc ciganček to videl, se je še bolj preplaši! in se pognal v tek, kolikor so mu noge dale. Toda ovce so drle za :!jiin. Končno se jc ciganček utrudil, nekoliko od strahu in nekoliko od bezanja, da je še komaj mogel hoditi. Glas zvonca, ki ga je nosil oven, ga je uveril, da se mu ovce vedno bol] bližajo. Zbral je zadnje sile in se ponovno pognal v tek. Kmalu je ugledal v bližini veliko močvirje. Takoj si je mislil,'da skoči v močvirje ter se reši pred nevarnostjo, misleč, da ga bodo tamkaj pustile ovce na miru. Kar je mislil, to je tudi storil. Toda glej, drugo še večje zlo! Ko so ovce videle, kje je njihov pastir, so obkolile močvirje in pričele še krepkeje meketati. Dolgo časa so ostale ovcc okrog mlake, a ko so videle, da njihov pastir ne pride več ven, so se razšle. Jadni ciganček je namreč v močvirju utonil. Zato se tudi danes reče tistemu, ki se brez vzrelia plaši: strah ga je kakor rigaua ovac. Senčne podobe Mladina pa tudi odrasli ljudje se radi igrajo s senčnimi podobami. Za to sta poleg spretnih prstov potrebni še bela stena in prav svetla luč. Nastopne slike nam prikazujejo, kako približno je treba s prsti ravnati, da si pričaramo na steno senčno podobo. Ker imajo nekateri prste daljše, drugi krajše, si mora vsakdo nekoliko po svoje prikrojiti položaj prstov, da se mu podoba posreči. zo ter stopimo med svetiljko in steno, pa lahko uprizorimo celo igrico. Najprej se prikaže zajec (silka 1), ki veselo skače, miglja z ušesi ter se postavlja na zadnje noge. Komaj izgine zajcc, mere spretni igralec na prste hitro poklicati lisico (slika 2). Ta se požrešno ozira okrog, kam je izginil zajec. Toda zastonj, ne preostaja ji drugega, kakor da parkrat dolgočasno zazeha ter zbeži. Prikazala se jc namreč trda glava vola zbežati. Izza gozda je namreč nenadoma pogledala glava mrkega volka (slika 4). Volka se boji bil ravnokar požrl vola z rogovi vred. Volk odpre nekolikokrat široko usta — menda zato, da se ga bojijo mali gledalci, ki so, zatopljeni v igro, že kar pozabili, da so to le sence in da ni nič res. Ko se igra neha, lahko mali gledalci ploskajo spretnemu umetniku na prste, če namreč že vedo, da je umetnikom po končani igri treba ploskati. tam štiri bukve kot v spomin prevarane ljubezni.» Ko je Janček končaj, so blestele v Li-zikinih očeh solze. Vse je bilo tiho, le krave so mulile sočno gozdno travo. Tedaj pa je vstal Janček, stopil na štor, dvignil kazalec in sredinec desne roke v zrak in zaklical z močnim glasom, da je Sivka vsa osupla dvignila glavo Ln se ozrla vanj. »Prisegam v nesrečnem Tihem gozda, da nikoli ne zapustim moje Lizike tako kakor zlobni vitez. Lizika in nobena druga uc bo moja na- veke! Amen.» Potem pa je skočil k Liziki, jo objel in poljubljal njena usteca'. * * * Deset let pozneje srečamo Liziko in Jančka, ko korakata skozi Tihi log v spremstvu veselih svatov od poroke v Logarjev dom na koncu Tihega dola. Srečna sta, izpolnjena prisega ju bo družila do smrti. Ko je vesela družba korakala mimo mesta prisege, so v vrhovih bukev prepevali kori ptičev kakor pred davnimi stoletji. Lizika in Janček sta se srečna spogledala. Iz Tihega dola je zbežalo proklet-stvo_ no dirjali, veseleči se življenja, čez drn in j strn. Veselo je bilo takrat v Tihem dolu,! ki pa se ni imenoval tako. Tisto jutro je povedal vitez preprosti j deklici, da jo ljubi, da jo bo ljubil pred j vsem svetom, da jo popelje na grad, kjer ju'bo poroči! grajski pater. Dcklica je bila presrečna. Tudi njej sej jc vnelo srce za krasnega viteza in je gorelo s plamenom, ki nc ugasne nikdar. Redno je prihajal vitez na obisk v ogljarjevo kočo, tudi po večkrat na da a Stari ogljar pa je trepetal v skrbi za srečo svoje hčerke, ker nenaravna se mu je zdela ljubezen med mladini bogatim vitezom in preprostim dekletom. Slutil je zlo. toda preprečiti ga ni mogel. S trepetajočim srcem je zrl bodočnosti nasproti, vprašujoč se s strahom, kdaj se zruši vsa krasna stavba te velikanske sreče v prah, v brezmejno gorje. In dočakal je strašni dan, ko je vstopila v mirni dom nesreča, velika in strašna, da je zaškripala vsa koča od slemena do temeljev, ko je vstopila skozi vezne duri. Prišla je namreč v goste na grad mla da plemkinja, z očmi črnimi kakor oglje, lasmi kakor biserne kače, telesa kakor vila planinska. Obledela je slika gozdne ljubice vitezove v njegovem srcu. Žar oči mlade plemklnje je zabrisal prvo ljubezen, pre-čarala srce. da je gorelo odslej samo za črnooko princezinjo. Neke noči sta odjezdila vitez in prin-cezinja. Ni ju bilo več nazaj. Takrat je prišla nesreča in gorje v gozdni dom. Ob strašni novici jc prebledela hčerka, z&strmela v strop in onemela za vedno. Nikoli več ni izpregovorila besede, zaprla se ie njena duša v silni boli. Tudi solz ni točila. V srce so padale neizpla-kane, prežgale ga, da je neke majske noči počilo in je odletela prevarana duša v višave rajske. Pred hišo na klepici je sedela. ko je umrla. Zvečer, ko sc je vrnil ogljar domov iti zagledal nesrečo, se mu je omračil um. Zlezel je na hrast pred hišo, napravil zanjko in se obesil. Potem pa je legla noč na zemljo. Videle so drugo jutro ptice gozdno nesrečo, videle dvoje smrti; pobegnile so z glasnim čivkanjem v druge gozdove, da se nikdar več ne vrnejo. Sledile so jim vse druge živali, da je gozd kakor izumrl. Nikoli več ni začivkala v njem ptica, nikdar več dirjala po njem zverina. Trupli sta strohneli, izpremenili se v prah. Kočica je razpadla.. Zrastle pa so * Cenjenim sotrudm&omt Radi preobilice gradiva je moralo izostati mnogo prispevkov naših sotrudnikov in dopisnikov. Pride prihodnjič. Želimo Vam veselo Alelujo in se priporočamo še za nadaljnje prispevke. * Priprave za kraljevo kronanje. Kronanje kralja Aleksandra in kraljice Marije se bo vršilo še tekom letošnjega leta po starem srbskem ceremonijah!, kombiniranim s ceremonijalom starih hrvatskih vladarjev. - * Dr. Žerjav pri kralja. Te dni je bil na dvoru v avdijenci voditelj slovenskih demokratov g. dr. Gregor Žerjav, ki je poročal stoti bolnik umre za to strašno zavrafno boleznijo. V vrsti mest sledi Beogradu najprej Sarajevo, kjer pride na vsakih 15 zdravih ljudi po en jetičnik. Tudi v Zagrebu in Ljubljani ni mnogo bolje. Naloga zdravstvenih oblasti je delati na to, da se ta rakrana našega naroda čimbolj omeji. * Koliko se spije alkoholnih pijač v naši državi. Po statističnih podatkih je v naši državi okoli 194.000 gostiln in kavarn, tako da pride na vsakih 60 ljudi ena gostilna, oziroma ena kavarna Lansko leto so popili v naši državi 204 milijone litrov vina, 312 milijonov litrov piva in 66 milijonov litrov žganja v skupni vrednosti 10 milijard 400 mili- kralju o političnih razmerah v Sloveniji, ionov dinarjev, to se pravi, da se je lam v Kralj je izrazil željo, da bi imel rad natančne j naši državi približno dvakrat zapil ves papir-informacije posebno o razmejitvi z Italijo. "ofi »"•K*«* « v nh- rob cesie, hoteč se odnočiti. Na, pa je na lepem zadremal. Tedaj se mu približajo žejni sledilci, mu opešijivo izmaknčjo iz žepa denarnico s 4000 dinarji — pa hajd nazaj v oslarijo. Za iznuu-ft>-m denar so rajali vso noč. Okradem Simon je sicer še isto noč prikolovratil domov, toda Na hribu Saliči pri Tržiču sta te dni dva denar je pogrešil šele naslednji dan. Prijavil dečka pobirala vojni materijah Prijela sta; je zadevo orožnikom, ki je polovilo žejne bombo, ki je eksplodirala in oba težko ranila, j zmakljivce in jih posadilo v luknjo, cia pre-Ko so ju pripeljali v iržiško bolnico, je eden; raišfjujejo, kako bodo zapravljeni denar, vr-takoj umrl, drugi pa se bori s smrtjo. i niii. * Žena porodila trojčke. Splitsko časopis- j * Samomor v Murski Soboti. Dne 10. t. m-je poroča, da je žena Marka Šandriča iz Be- [ se je v svojem stanovanju v Murski Sckcti obesil sodnijski uradnik Martin Krajšek, baje iz žalosti, ker ga je zapustila žena. Krajšek je bil star 46 let. * Zastrupljeni samostan. V misijonskem samostanu sv. Gabrijela, nedaleč od Dunaja, je nedavno obolelo sto redovnikov na za-strupljenju. Dva sta umrla, več pa se jih bori s smrtjo. Zdravn ki so mnenja, da so se redovniki zastrupili zaradi uživanja pokvarjenih klobas. * Dober apetit. V Kotoribi živi izredno močan mož Božo Matijevič, znan pod imenom «junak iz Like*. Oni dan je prišel v ta-mošnjo gostilno in med pogovorom dejal gostom, da sne celega pečenega koštruna s kostmi vred. Stava je obveljala, gostilničar je zaklal koštruna, težkega štiri in pol kilograma, ter ga takoj spekel na ražnju. Nato se je «junak iz Like* spravil k pojedini. Meso je ročno spravil pod streho, kmalu pa so tudi kosti začele škripati pod njegovimi zobmi, kakor bi jih nilcl. Tekom ene ure je Božo Matijevič pospravil celega koštruna in dobil stavo. Sestavil pa se je o tem tudi zapisnik, ki so ga kot priče podpisali prisotni gostje, in visi zdaj kakor kaka diploma v dotični gostilni. * Žrtev alkohola. Posestni ca Jožefa Pet-rič sc je vračala te dni precej vinjena iz Šoštanja proti domu. V bližini doma bi morala skočiti preko 60 on širokega jarka. Pri tem pa je padla z levim sencem na kamen in obležala. Našli so jo mrtvo v jami. Dognalo se je, da je postaia žrtev alkohola. * Pasja pečenka. Ob pustih obronkih gorovja Himalaje v Aziji žive plemena, katerim gre pasja pečenka posebno v slast. Toda pasjo pečenko si privoščijo ta plemena le ob svečanih prilikah in samo na velikih gostijah. Pečenko pa si napravijo na nastopni način: psa vržejo živega v ogenj z zvezanimi nogami. Koža živali na močnem ognju kmalu spo-ka, nakar psa psožrci potegnejo iz žerjavice iu ga s tekom povžijejo. * Samomor vojaškega novinca. Mihael j Knez, doma iz Loža pri Št Rupertu, bi moral te dni oditi k vojakom, kar pa mu ni prav! nič ugajalo Orožniki so ga iskali, a fant se! je dolgo časa skrival Ko sr> ga izsledili in j oddali k vojakom, je kmalu ušel in se potikal | v okolici Laškega. Orožniki so ga ujeli in. preko noči zaprli v občinski zapor. Tu pa I se je Knez obesil in se na ta način rešil vojaške suknje. * Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu pri Sv Flor.janu blizu Rogatca se je dogodila težka nesreča. Delavec Josip Rovnik je neprevidno ravnal z dinamitno patrono, ki mu je nenadoma eksplodirala in mu izbila levo oko. Obenem je dobil težke opekline na obeh rokah. * Hajduk, ki zahteva nagrado, razpisano na svojo glavo. Ko je bila v naši državi razglašena amnestija, so se mnogi hajduki sami izročili oblastem, ki so jih pustile na svobodo. Med temi je bil tudi hajduk Djurkovič, na katerega glavo je bila razpisana nagrada 30.000 Din. Ko se je prijavil, je zahteval od oblasti, da mu izolačajo nagrado, razpisano na njegovo glavo. Ko mu niso ugodili, je začel groziti :n je izjavil, da poide zopet med hajduke. Pridržali so ga v zaporu. * Zamudne naročnike ponovno prosimo, da nam poravnajo svoj dolg. Saj je naročnina za naš list tako malenkostna, da jo zmore prav vsakdo. Prosimo torej, da ne odlašate. Gotovo bi Vam ne bilo prav, če bi se Vam ustavil list ravno, ko se naša povest najlepše razvija. Iz raznih krajev * Na Gllncah pri Ljubljani je umrl po kratkem bolehanju v visoki starosti g. Miroslav Praprotnik, orožniški stražmojster v pokoju. Bil je kljub najhujšemu pritisku vedno odločen narodnjak, naprednjak, ki je odgojil vse svoje sinove in hčerke v zavednem slovenskem duhu. V družbi je bil ljubezniv in vesel družabnik. Blag mu spomin! * V Radečah je nočeval pri trgovcu Petru Mavrinu neki Marko Spolar, ki je drugo jutro v zahvalo odnesel več moškega perila, nekaj obleke, nekaj rjuh in drugega. * V Vodolah je bilo vlomljeno v žitnico posestnika Vinka Mesojednika. Tat je odnesel več oblek in perila. * V Ložu je bila ukradena veleposestniku Helfriclu Rosmanltu kompletna konjska oprema v vrednosti 8800 Din. 0 V Sekih nad Škoijo Loko bodo dne 18. maja ob vhodu na pokopališče odkrili dve spominski plošči s 117 imeni mož in fantov selške župnije, ki jih je svojcem iztrgala svetovna vojna ter jih v tujini položila v pre-rani grob. * V Metnaju pri Stičini je posestnik Ka-stelic bil v svojem gozdu zaposlen s podiranjem dreves. Ko jc podžagal močno drevo, so ga pri padcu drevesa zagrabile močne veje in ga vrgle na tla. Težko poškodovanega mqža so prepeljali na njegov dom in poklicali zdravnika, a je filb prepozno. Mož si je zlomil hrbtenico in je kmalu nato umrl. Ponesrečenec, star šele 38 let, zapušča vdovo in dva nedoletna oboka. * V Hranit« so nezoani lopovi izropali trgovino Kovač-Peiemel v Bobnu in napravili škode za 12.500 Din. * V Kckarfch pri Mozirju je nabral g. Prane Cajner, posestnik in iesni trgovec v Pustem ix>lju, v veseli družbi 250 Diu za revno šolsko mladino na Gorici. * V škabh pri Velenju je umrla dne 9. apr. po dolgi in mučni bolezni obče spoštovana gospa Karolina Matekovičeva, roj. Černov-šek, nadučiteljeva vdova. Bila je blaga žena in skoro 40 let učiteljica ženskih ročnih del. * Na Prajrersktm se je pri gradnji železnice ponesrečil ruski begunec Aleksander Ma-gijevski. Padel je z železniškega voza ter si prebil lobanjo. Težko poškodovanega so prepeljali v moriborsko bolnico. VELIKONOČNI POZDRAVI NAŠIH FANTOV VOJAKOV. Bolnlčarska četa Ljubljana. Bližajo sc velikonočni prazniki, ki se jih veselimo tudi mi, čeprav služimo težaven vojaški stan in bomo morali obhajati praznike pri vojakih. Pošiljamo mnogobrojne pozdrave našim staršem, sestram, bratom, prijateljem, prijateljicam in vsem čitateljem »Domovine*. Obenem želimo vesele velikonočne praznike fantom in dekletom in pa mnogo pirhov: Franjo Kristan (Hlebce pri Lescah), Alojzij Šmit (Ko-ritno), Jože Zvab (Bled), Franc Smolej (Naklo), Jože Arh (Ribno), Anton Gidcr (Tro-povci pri Murski Soboti), Alojz Pušnik (Hramše), Jože Dornik (Sv. Križ), Jože Toli-čič (Prepolje pri Mariboru), Valentin Stare (Bohinj), Ivan Ražen (Bohinj), Anton Štros (Bohinj), Lovro Jelar (Bohinj), Janko Molj (Voglje pri Kranju), Franc Jane (Besnica), Anton Pravst (Gor. Sava), Anton Česen (Stražišče), Alež Stare (Hrastje), Jurij Križ- nar (Delnice nad Škofjo Loko). Lovro Dolenc (Delnice nad Škofjo Loko), Franc Plevnik (Tomačevo pri Ljubljani), Miha Erbežnik (Moravče), Anton Vehovee (Krtina pri Domžalah), Jakob Javornik (Trstenik), Andrej Vehar (Žiri), Alozj Grandavc (Dobrepolje), Karel Zgonc (Glince), Ivan Malin (Moravče), Valentin Trofin (Ožbolt), r,'ranc Truden (Nad-lesek), Jožko Kljun (Ribnica), Andrej Martine (Okroglo pri Kamniku). Vojaki-Slovencl, pisari 5. in 21. artilj. puka v Veliki Kikindi želijo vsem znancem, posebno pa še bratom Sokolom in sestram Soko-licam, vesele velikonočne praznike: Ernest Bregar, Stanko Stergar, Valentin Kukovič, Anton Mirnik in Ivan Veršec. Slovenski fantje 5. čete 26. p. p. iz daljnega Berova ob bolgarski meji želijo vsem bralcem in bralkam «Domovine» vesele velikonočne praznike: podnarednik Vladimir Štrus (Ljubljana), Anton Vilman (Jesenice), Rudolf Bobnar (Brezova reber), Jožko Mlakar (Nadlesk), Alojz Slabe (Ivanje selo), Jernej Strmšek (Špitalič), Polde Pistotnik (Pišaj-novica), Tomaž Klemen (Kostanj), Franc Stritar (Male Lašče), Alojz Slobec (Orle), Jožko Zobec (Kostrivnica), Alojz Mihovec (Spodnja Senica), Karel Nežmak (Rudnik). Nesreča našega ljudstva Kaj danes počenja farovška politika, presega vse meje. Uničuje nam vse dobro in izključuje vsako složno delo po kmetskih občinah in vaseh. Ta hujskarija škoduje toliko našemu gospodarstvu, da bomo imeli mi kmetje nepregledno škodo. Vera je danes fa-rovški gospodi samo sredstvo, s katerim bega ljudstvo. Če nc prineseš denarja v farovško hranilnico, te strašijo s pogubljenjem. Ves kmečki denar, ki ga zberejo duhovniki-poli-tiki, potuje potem po večini v klerikalne banke, ki delajo z denarjem, prisluženim z žulji, milijonske profite. Kakšne profite pa ima potem naš kmet od tega? Prav nobenih. Danes gleda vsaki mlad kaplan, da zbere nekaj premožnih klerikalnih kmetov in potem ustanovijo hranilnico. Ko. imajo nekaj denarja skupaj, začnejo prav zapeljivo ponujati revežem ta denar in se delajo pri tem velike dobrotnike, češ, glejte, kako vam mi radi pomagamo. Ko jc revež enkrat vpisan, ima že zanjko okoli vratu. In ko pridejo volitve, že grozijo: «Če ne boš volil z nami, ti prodamo bajto.» Vaškim bogatinom se množi imetje na veliko škodo ubogih malih posestnikov, ki so po nesreči prišli v dolgove. Tako zasužnijo gospodarje in jih potem pritiskajo, kakor se jim zdi. Ženske obdelujejo po spovednicah in Vi tretjem redu. Navadno take žene prenašajo vse laži v farovž in delajo največji prepir na vasi. Ali je to Kristusova največja zapoved ljubezni do bližnjega? Dekleta silijo v Marijino družbo in tam jim potem pod pretvezo vere ubijajo v glavo največje sovraštvo do onih, ki so pošteni, ki pa nočejo pod farovško komando. Šolske otroke silijo v društva mladih junakov in to navadno ljudje, ki kažejo, da so vse prej kot pa abstinenti. Ti ubogi «junaki» sc učijo pod pritiskom hinavščinc in kar nevede jih prestrojijo v Orliče. Ob nedeljah jih potem vodijo po svojih društvenih domovih in farovžih, kjer se zverajo in preobračajo kozle pod "»vodstvom Orlov, ki nimajo o telovadbi najmanjšega pojma. Gorje šolarčkotn, ki bi se ne hoteli vpisati v to lepo društvo! Sramotijo jih kaplani ob vsaki pri- liki in jih stavljajo kot strašilen zgled svojim Orličem. Po župnijah se ustanavljajo politični kon-zumi, ki navadno ne uspevajo, če pride polom, jc kaplan prestavljen, kmetje pa plačajo, pa je konec vsega. Če je v občini kaka gospodarska ustanova, ki ni popolnoma v farovških rokah, delajo na vse kriplje, da jo dobijo v roke ali pa jo skušajo uničiti. Vprašamo vas, ali je to v korist našega gospodarstva? Zadnje čase smo imeli dovolj prilike videti, kakšno gonjo so uprizorili proti nestrankarski Kmetijski družbi. Po vseh vaseh, kjer niso imeli klerikalci popolne večine, so «šturmali» podružnice, dokler jim ni sedanja vlada preprečila njihovega škodljivega delovanja. ' Zadnji čas je že, da se napravi konec temu početju. Oznanjevalci vzvišenega Kristusovega nauka ljubezni delajo med ljudstvom največji razdor. Sedaj ob Veliki noči se nehote spominjamo tudi judovskih duhovnikov, ki so preganjali Kristusa. Ljudstvo, vrni se k ljubezni do bližnjega, hujskače pa poženi! Sokolstvo SVEČANA VZIDAVA SPOMINSKIH KAMNOV SOKOLA I. NA TABORU V LJUBLJANI, ki bo v zvezi z velikimi prireditvami na bin-koštno soboto, nedeljo in ponedeljek, se v podrobnostih pripravlja. Načrt svečanosti je izdelan in posamezni odseki slavnostnega odbora so zaposleni z delom za pripravo vseh točk programa. Slavnost se otvori s prireditvijo v opernem gledališču; na sporedu so telovadni nastopi, solospevi prvih opernih moči, nagovor in uprizoritev tretjega dejanja «Go-sposvetski sen». Binkoštna nedelja bo društveni sokolski dan, namenjen skušnjam (dopoldne), javni telovadbi (popoldne) in se zaključi s sliko »poklonitev društvenim dobrotvorom in so-kolsko prisega®. Zvečer na binkoštno nedeljo ljudska zabavna prireditev. Binkoštni ponedeljek je dan vzidave spominskih kamnov in dan gostov. Zjutraj bodo telovadne skušnje, ob polenajstih vzidava kamnov, pozdravi gostov, ob poldvanajstih sprevod Sokolstva in naprednih kulturnih udruženj. Popoldne bo javna telovadba gostov, vojaštva, župe Ljubljana I in Sokola I. Zaključek tvori dramsko dejanje s slavo-spevom naši narodni misli. Zvečer v ponedeljek končajo slavnostni dnevi z ljudsko zabavo na Taboru s posebnim večernim sporedom. Župe, oziroma društva, ki hočejo sodelovati, naj to pravočasno javijo v zmislu navodil, ki so jih dobila v društvenem vestniku («Naš sokolski dom»). Lovske. «Veste, jaz sem izumil zdravilno mast,» se je hvalil neki lovec, ^katera učinkuje naravnost bajno. Nedavno sem po nesreči odtrgal psu Paziju rep, pa sem mu rano namazal s to mastjo in zrastel mu je nov, še lepši rep.» «Kaj to,» se odreže drugi lovec, «jaz sem nekoč šel na lov in vzel s seboj Hektorja, kateremu sem po pomoti odstrelil rep. Pes je ztežal za zajcem in ga rišem več videl. Hitro poiščem rep, ga namažem z mastjo, ki sem jo sam znašel, in zdaj pomislite iz repa je zrastel celi Hc-ktor.» • Zanimivosti Neodvisna država Egipt Otvoritev prvega parlamenta. Egipt je bil pred vojno angleška kolonija, med voji.o je postal angkški dominion in dobil samostojnega kralja. Kmalu po vojni pa se je posrečilo Egiptu doseči popolno neodvisnost; Anglija si je pridržala le pravico bila proglašena popoina neodvisnost Egipta, se je Zaglul paša zopet vrnil. Pri volitvah v Egiptu, ki so se vršile pred nekaj meseci, je nastopila udi nacionalistična stranka Zaglul paše in zmagala z absolutno večino. Zaglul paša je bil poverjen s sestavo vlade in je postal prvi ministrski predsednik svobodnega Egipta. Ostal je veren svojem« vzdrtavati svoje posadke ob Sueškem prekopu in Adenu. V Egiptu je obstojala že za časa angleškega gospodstva močna nacijonalistična stranka,,ki se je pod vodstvom Zaglul paše borila za popolno neodvisnost Egipta. Zaglul paša je bil od Angležev zaradi hujskaštva obsojen, nato pa pomiloščen ter izgnan. Ko je programu, ki obstoji v glavnem v tem, da se čimprej otrese sploh vsakega angleškega vpliva in da se vzamejo Angliji privilegiji glede Sueškega prekopa in Adena. Otvoritev prvega parlamenta svobodne kraljevine Egipta se je izvršila pred kratkim zelo svečano. Otvoril je parlament kralj Fuad. Naša slika predstavlja kralja, ki sc pelje na otvoritev. »Skrivnostne sanje Večkrat smo že čuli o sanjah, ki so se popolnoma ali deloma uresničile. Pravijo, da to niso le prazne govorice. Tega mnenja so zlasti ljudje, ki se bavijo z raziskovanjem okolnosti takih sanj. V nasprotnem hočemo navesti nekaj takih primerov, ki so jih prinesli listi, in o katerih resničnosti se žal sami ne moremo prepričati. V začetku septembra leta 1923. je sanjal anglikanski (protestantska sekta) duhovnik Tombe v neobičajno živih slikah, da je njegov sin Erik, ki je izginil aprila 1922. na zelo skrivnosten način, zakopan v parku neke vile blizu Croydona. Te žive sanje so očeta do-vedle do tega, da je odšel na policijo in zaprosil, da sc izvrši preiskava. Erik je izginil neposredno potem, ko je zgorela 21. aprila 1922. vila, katere last je bil dotični park. Kljub temu, da so razvaline točno preiskali, niso našli takrat niti sledu o kakem ponesrečencu. Erik je bil v kompaniji z nekim trgovcem z avtomobili Ernestom Dryerjem. Ko je decembra leta 1922. prišla policija, da Dryera radi nekih goljufij aretira, je ta pred očmi detektivov potegnil samokres in se ustrelil. Ker je bil Dryer človek sumljive prošlosti, je policija na pripovedovanje očeta o tako živih sanjah res začela preiskavati dotični partc. Točno, kakor je oče sanjal, so našli pod nekim drevesom v globoki jami ležati truplo mladega Tomba. Več takšnih sanj poznamo celo iz zgodovine. O nekih takih sanjah je razpravljalo celo dunajsko kasacijsko sodišče leta 1881. To je bilo takole: Septembra 1879. so našli v hiši kmeta Kiihncla v vasi Zimmenvald mrtvi trupli njegove žene in njegove hčerke. Trupli sta bili strašno razmrcvarjeni in je bilo jasno, da sta bili obe ženski umorjeni. Sum je padel ua Kiihnela samega, ki je bil znan kot nasilen in sirov človek, velik pijanec in razgrajač. Vrhu tega se je našla v gozdu Kiihnelova okrvavljena obleka. Mislilo se je, da je Ktihnel prišel domov pijan, se spri z ženo, ubil njo in hčer ter pobegnil v Ameriko. Njegov sin je potem prodal hišo nekemu Watzkeju. Čim se je Watzke vselil v hišo, ga je pričelo moriti neko neprijetno čuvstvo. Takoj prvo noč je imel nastopne strašne sanje: Prikazal se mu je stari Ktihnel z veliko rano na glavi, ves krvav in mu je rekel v sanjah: »Četudi mislite, da sem daleč v Ameriki, pa sem vendarle v hiši.» Watzke se je silno prestrašil. Še ponoči je tekel do orožniške postaje in povedal svoje sanje. Ni miroval, dokler ni prišla sodnijska komisija, ki je ponovno točno preiskala vso hišo. toda brezuspešno. Preplašeni Watzke je nekoliko dni prevračal vso hišo, dokler ni v hlevu pod nekim starim hlodom našel vrv, ki je gledala iz zemlje. Potegnil jc, toda ni mogel i-vleči, pa je zopet pozval orožništvo. Na prostoru, kjer je Trila vrv, so kopali in zares so našli tam mrtvo truplo Kuhnelovo z veliko rano na glavi. Iz neznanih vzrokov je držal mrtvi Kiibnel v roki to vrv. Na ta način je bil odkrit sin kot morilec cele družine in bil t :di obsojen na smrt. Še zanimivejše so sanje, ki jih je imel škof Josip pl. Lanyi pred sarajevskim atentatom. Škof je bil osebni spovednik Franca Ferdinanda in njegove družine ter je sam svoje sanje opisal takole: 28. junija leta 1914. ob rol 4. zjutraj sem se zbudil iz groznih sanj. Sanjal sem, da sem zjutraj šel proti svoji pisalnf mizi, da pregledam dospelo pošto. Na vrhu je ležalo pismo s črnim robom, črnim pečatom in grbom na4-vojvode. Takoj sem poznal pismo svojega gospodarja. Odprl sem ga in na prednji strani lista videl v modri barvi v velikosti dopisnice sliko, ki je predstavljala široko ulico in ozko cesto. Nadvojvoda in njegova soproga sta sedla v avtomobil, njima nasproti neki general, a poleg šoferja je stal ne":i oficir. V tistem hipu je skočil iz množice neki mladenič in pričel streljati. Samo pismo pa ce je glasilo takole: Dragi doktor Lanyi! Javljam Vam tem potom, da danes s svojo soproso umiram v Sarajevu iz političnih vzrokov. Priporočava se Vašim pobožnim molitvam in svetim mašam ter Vas prosim, da bodite dobri z najinimi otroci. Srčna Vas pozdravlja Vaš vojvoda Franc Ferdinand. Sarajevo, 28. junija 1914. ob pol štirih zjutraj. Ves drhteč sem skočil s postelje, pripoveduje škof nadalje, ter takoj napisal, kar sem sanjal. Pri pisanju sem celo obdržal obliko nekaterih črk, kakor sem jih videl v sanjah. Škof Lanyi je o svojih sanjah takoj obvestil svojo okolico. Na njihov nasvet, naj s svojimi sanjami ne vznemirja dvora, škof ni dalje raznesel svojih sanj. No, in končno je prispela vest, da se je res zgodilo tako, kakor je sanjal škof. ljudožrci uporabljali tudi ostanke svojih poje-denih soljudi,kot okrasek. Pri sudanskih zamorcih so še pred kratkim našli zapestnice, ki so bile narejene deloma iz pasjih deloma L človeških zob, in o bantunskih zamorcih se ve, da so nosili čeljustne kosti ubitih sovražnikov kot okrasek za glavo. Preden je človek sploh oblekel prvo oblačilo, se je poskusil krasiti še na drug način in se je tetoviral tako naravno, da je izgledal oblečen v zelo pisano oblačilo. Celo telo od pet do glave je bilo prepreženo s pisanimi črtami. Pri vzhodnih Polinezijcih n. pr. ne ostane še danes na celem telesu niti prostorček, ki ne bi bil tetoviran. Risbe rastlin, živali, ljudi in vsakovrstnega domačega orodja se s precejšnjimi, često zelo hudimi bolečinami vrežejo v kožo. Na Japonskem, kjer je tetoviranje dolgo časa bujno cvetelo, je sedaj že delj časa to mučenje zabranjeno. Pri prebivalcih Aleut (ameriško otočje) se zadovolju- jejo deklice danes še samo s tem, da si daj« tetovirati velike modre brke. S prihodom belih ljudi v pokrajine divjih narodov se je vzbudilo hrepenenje teh ljudi po biserih, ogledalih in sploh raznih pisanih igračkah. Biserni okras je prišel pri zamorskih plemenih v modo in se uporablja predvsem pri svečanostih. Zapestnice, ovratnice in zanož-nice, prstane na rokah in nogah, uhane v ušesih in v nosovih cenijo moški ravno tako kakor ženske. Nagon olepšanja je iznašel vedno nove in nove oblike oblačenja. Barvanje je bilo najprej v modi v Sudanu i i je šele od tam prešlo na ustnice in obrvi našega ženstva v Evropi. Zadovoljevanju ničemurnosti je seveda polagoma sledlo zadovoljevanje telesnih udobnosti v uporabljanju oblačil. Tako je nastala današnja obleka in se je človek v svojem razvoju že tako omehkužil, c'a brez obleke ne bi mogel več klubovati vremenskim neprili-kam. Kuga v Indiji Letos je začela v Indiji kuga tako hudo razsajati, kakor že ni izza leta 1918. Samo v mesecu marcu t. 1. je zahtevala 25.000 smrtnih žrtev, ^-v dobe si vidijo domačini, osumljeni okuženja, ki perejo svoja oblačila. Če samo pranje obleke in perila zadostuje za razkuženje, je seveda dvomljivo. Baš pomanjkanje sredstev za boj proti širjenju kuge je krivo stra- Kako je prišel človek do obleke Kaj je privedlo pračloveka, ki je živel gol, do tega, da se je pričel oblačiti? Sramežljivost gotovo ne. Vzrok prvih poizkusov oblačenja je bil nedvomno le v ničemurngsti pračloveka. Lovec, ki je v letni dobi ubil zverino, si je privezal preko hrbta kožo ubite živali kot lovsko trofejo (znak zmage). In poln uičemur-nosti ter ponosa je stopil s tem okraskom pred svoje neoblečcne tovariše in tovarišice. V možeh se je s tem budila častililepnost in polagoma se ni hotel nihče več vrniti z lova v hišo in k ženam brez kakega lovskega okraska. Kože in zobe divjih živali so končno v velikih množinah obešali preko telesa, in dotičnik, ki jc vlačil najtežje breme s sabo, je veljal za najhrabrejšega in najlepšega. Okrasek je torej postal prvo oblačilo. Še danes nosijo n. pr. prebivalci Ognjene dežele (otok na koncu Južne Amerike) plašče, ki jih prejmejo kot darilo od Evropejcev, samo ob najlepšem vremenu, toda ob mrazu in slabem vremenu hodijo okrog goli, da šklepe-čejo z zobmi od mraza. Divji narodi dajejo najboljši primer, kako Je želja po okraskih ustvarila obleko. Kakor ljudje ledene dobe tako so se pričela afriška . zamorska in ameriška indijanska plemena krasiti najprej z lovskimi trofejami. Pri afriških divjakih pride k temu še to, da so kot Naša slika predstavlja notranjost bolnice j hovitemu razsajanju te bolezni, ki v za obolele na kugi v Bombayu. V ovalu po-1 vsako leto zahteva nekaj žrtev. Indiji X Kako skrbe Američani za .živali. V ameriškem mestu Filadelfiji se nahaja že nad dvajset let bolnica za živali. Bolnica je zelo moderno urejena :n ima tudi posebne operacijske sobe. V preteklem letu je bilo v tej bolnici izvršenih 274 operacij in od teh z uspehom 249. Pacijenti so bili konji, krave in druge domače živali. Lepo je urejena tudi klinika za notranje in zunanje boiezni živali. Za manjše živali je urejena posebna klinika, v kateri se je lansko leto zdravilo 5252 živali. Tu so se zdravili kanarčki, papige, kokoši itd. Živali, ki so neozdravljivo bolne, pa rešijo muk s tem, da jih posfrelijo. X Žensko hajdušlvo v Ameriki. V Zedi-njenih državah se je v zadnjem času žensko razbojništvo in izsiljevanje močno razpaslo. To sta dva najnovejša «poklica», ki jih izvršuje tudi ženstvo. Ameriško in angleško časopisje naglaša, da se v Newyorku in v ostalih večjih mestih pojavlja vsako leto več žen, ki sodelujejo pri raznih tatvinah, ropih in napadih z uporabljanjem orožja. Moderni re-volverski roparji uporabljajo ženske predvsem zato, da po uspešno izvršenem zločinu skrijejo moževo orožje in plen n. pr. v svoj muf, in da se nato mirno odstranijo. Te zlo-činke izhajajo često tudi iz boljših rodbin. ! Večinoma so to dekleta, ki radi kake ljubezen- ske pustolovščine ali iz hrepenenja po samostojnem življenju ostavijo svoj domači krov, pridejo v slabo družbo in postanejo kmalu plen brezvestnih ljudi. Newyorška policija misli, da se nahaja v Zedinjenih državah nad 60.000 takih deklet. X Grobnica kralja Davida. Angleški zgo-dovinoslovec Lord Alister je začel iskati Da« vidov grob, ki se po njegovem prepričanju nahaja na gori Opal. Pričel je tam kopati, a je takoj zadelana težave. Na isti gori je namreč zakopan tudi veliki mohamedanski svetnik Oran Šerif. Ko so bližnja ararska plemena doznala, da Lord Alister grebe v goro, so začela pretiti, da pobijejo vse kopače kot skrunilce svete gore Židovsko sporočilo pravi, da se v grobnici kralja Davida nahajajo bajeslovni zakladi: za 200 vozov zlatnine in srebra. Davni kralj Jued je baje znaten del tega zaklada izkopal, a ostalo je še vedno toliko, da bi v današnjih dneh pomenilo neverjetno bogastvo. Najprvo se mora Lord Alister pobotati s tamošnjimi plemeni, nato se bo šele dalo dognati, ali se Davidov grob resnično nahaja na dotični gori in ali je židovsko sporočilo količkaj osnovano. .< Planinstvo aa naše Ijndshro Z brzimi koraki se bližajo solnčni dnevi; naši vrli planinci že komaj čakajo, da pohite v prelepo božjo naravo. Slovensko planinsko društvo ima v glavnem nalogo, da popelje planince po najlepših krajih do najlepših razglednih točk. Pa to ni glavni namen planinstva. S tem, da hodi planinec po naših lepih krajih, se mu vzbuja ljubezen za lastno slovensko grudo. Med potjo spoznava obenem šege in navade našega krepkega slovenskega rodu, uživa njegovo gostoljubnost in s tem vzljub. svoj narod. Razen tega pa ima vsak planinec neizmerno korist v tem, da si s hojo utrdi svoje šibko človeško zdravje. Pljuča vsrkavajo čisti zrak dežele in planin. Razen tega se pa razvija s turistiko zelo živahen tujski promet, ki je važen v dvojnem oziru za naše kakor tudi za ostale jugoslovanske kraje. S tem, da posečajo tujci našo zemljo, nas spoznavajo razni narodi in nas vzljubijo. Brez tujskega prometa pa bi to ne bilo mogoče doseči. Z narodnogospodarskega stališča pa pomeni poset naših krajev po tujcih velik uspeh za naše ljudstvo v gmotnem oziru. Zato naproša SPD naše dobro kmetsko ljudstvo, naj upošteva te važne okoliščine našega planinstva. Dogaja se; da neznani zlikovci markacije, ki jih SPD s težavo in velikimi stroški napravi, v kratkem času popolnoma uničijo. Markirana mesta po drevju se izsekavajo, markacijske tablice se razbijajo itd. In zakaj? Le iz neke popolnoma neutemeljene nenaklonjenosti napram planinstvu. Dogodi se tu pa tam, da kak planinec pozabi zatvcriti leso na planini. Živina uide. Toda zaradi enega nepazljivega planinca se pač ne smemo maščevati nad celokupnim planinstvom in uničiti težko delo požrtvovalnih in idealnih ljudi. Markacije so ravno oni kažipot, ki pomore planincu domačinu ah tujcu, da pride po najkrajši poli na mesto, kjer lahko občuduje vso krasoto mile slovenske zemlje. Zato prosimo naše zavedno kmetsko ljudstvo širom Slovenije, zlasti v gorskih krajih, da podpira blagonosno delovanje SPD za slovensko zemljo in prepreči po možnosti vsako poškodovanje markacij. Tudi naše vrlo učifeljstvo in duhovščino naprošamo, zlasti v gorskih krajih, da pouči otroke, naj v kažipota in markacijske tablice ne mečejo kamenja. Otroke tudi navdušujmo za turistiko. Na ta način bo prihranjeno našim idealnim planincem mnogo truda in pa nejevolje, tujci bodo pa videli našo veliko planinsko kulturo. — Osrednji odbor SPD. Ea naše žene in dekl Današnje ženslvo Ali so današnje moderne ženske boljše ali slabše, kakor so bile v prejšnjih časih? To je zanimivo vprašanje, s katerim se je pečal nedavno neki angleški list in pozval bralke (toda ne bralcev), r.aj sporočijo uredništvu omenjenega lista svoj d mišljenje. Razume se, da je takšno vprašanje vzbudilo veliko zanimanje in da je prišlo nešteto odgovorov. Mišljenja v teh odgovorih so bila jako deljena. Izmed mnogih prinašamo dva najrazličnejša odgovora. Prvi je neugoden za moderno žensko in se glasi: »Obraz moderne ženske je spak pudra in šmink. Kot voščeni kip je izgubil vsako podobnost s človeškim obrazom. A kaj naj rečemo o morali današnjega ženstva? Morale sploh ni. Vsa, tudi najintimnejša čuvstva se iznašajo brez sramu na ulico. Zakon je razvalina, obsojena danes na popolno propast. Nekdaj je ženska živela pod moževo zaščito in takrat je bila poštena in skromna ter neredkokrat tudi v resnici srečna. Danes je ženska spoznala življenje, toda sprejela je od njega samo slabe strani; zato živi razburkano nemirno življenje in ni nikdar srečna.» Toda neka gledališka igralka, ki je odgovorila na gornje vprašanje, jc nasprotno vzela današnje ženstvo v zaščito, in sicer je odgovorila: ♦Moderna ženska zasluži mnogo večje spoštovanje radi svoje večje odgovornosti. Vsa pogreška moderne ženske je, da hoče biti iskrena, odkrita in resnicoljubna. Zaradi tega prihajajo često v javnost mnoge ne'epe stvari, katere so tudi že svoječasno obstojale, toda so se skrbno skrivale. Povsem pogrešno je tudi, da se današnja moda, zlasti kratka krila smatrajo za znak razuzdanosti. Kratka krila bi mogla biti prej simbol svobode in nebriž-nosti, ki sta obeležje samega načina današnjega ženskega življenja.* Skoro bi tudi mi bolj odobravali drugi odgovor. Podoba je, da je prvi odgovor napisala starokopitna ženska, ki se ne more vživeti v to, da se končno tudi ženstvo more gibati svobodnejše nego pred desetletji. Seveda, srednja pot je zlata pot, in po tej mora hoditi ženstvo, nežni slabi spol, ki se že po svoji naravi ne more tako svobodno kretati kakor moški krepki spol.. Krompirjeva pogača. Zmesi 8 dekagra-mov mehkega sirovega mas'a (tudi margarina) z 2 do 3 rumenjaki, 3 žlicami zdrobljenega sladkorja, 3 dekagrami olupijenih zri-banih mandeijev, majhno količino zribanih ei-troninih olupov, 20 dekagrami pretlačer.ega krompirja, jajčnim snegom in 1 žlico moke; potem speci v posodi, namazani z mastjo, ohladi, prepreži celo pogačo na dve polovici, namaži z razredčeno marmelado in zopet zloži. Pečene kepe z marmelado. 30 dekagramov bele moke, 1 rumenjak, 6 dekagramov razpu-ščene masti, 2 dekagrama vzišlih drož, nekoliko sladkorja, nekaj zrn soli, poIeqr toliko mlačnega m.eka ali vode, kolikor je potrebno, raztepes v globoki skledi v ne preveč gosto testo, katero poiožiš na topel prostor in pustiš vzhajati. Malo vzameš žlico, zajemaš testo in vlagaš komade, podobne krapom, v iazpuščeno vročo, precej visoko mast in pečeš. Pečene kepe posiplješ s sladkorjem v prahu in poliješ z razredčeno marmelado. Jed se mora uživati takoj, ko je pripravljena. Kruh za kavo. Pol kilograma kuhanega j pretiačenega krompirja zmesiš z vrelo, vodo v redko kašo, zdrobiš vanjo 3 in pol deka-grama drož, nekoliko soli in sladkorja ter primešaš 1 kilogram moke. Testo se najprej premeša, nato pa na deski zgneti z rokami. Po okusu lahko primešaš malo fino zribanih citroninih olupov in rozin. Iz testa napraviš 2 hleba ali štruci, ju pustiš preko noči vzhajati, namažeš pred pečenjem z raztopljeno mašijo in pečeš počasi. Za smeh in kratek čas Tri nevšečnosti. Fajmošter Jaka in gospodar Grča sta se večkrat znašla v gostilni in sta polemizirala, fajmošter Jaka je bil hud klerikalni zagiv vornik, gospodar Grča pa trd napreden kmet. Pa pravi nekoč tako v pomenkih fajmošter: «Ti, prijatelj Grča, ti počenjaš tri nevšečnosti: ,Domovino' bereš, naprednjaka voliš, pa za mojo bero premalo daš!* Gospodar Grča pa odgovori fajmoštru tako-le: «Kar jaz delam, delam po svojem preudarku. Dokazal pa bom, da Vi, gospod fajmošter, v trojem ravnate narobe: v cerkvi prižigate luči, ko je zunaj beli dan; za svoja opravila oblačite srajce čez hlače, ko že Hrvatje tega ne delajo več, in končno pri pogrebih, ko vsi ljudje jočejo, pa Vi glasno prepevate!» Fajmoštru Jaki se je malo zavihnil nos, priznati pa je motal, da je res tako. V viako. , Neki potnik je odprl v vagonu okno. Nje-j gov sopotnik pa ga je zaprosil, da okno zopet ; zapre, češ, zunaj je hladno. Potnik prošnjo res ustreže in vpraša sopotnika: »Kaj mislite, da je zdaj zunaj topleje?« Že dolge čaka. Zdravnik, ki je imel navadno malo posla, je imel nekega dne precej strank. Stopil je v čakalnico in dejal: »Kdor najdalje čaka, naj vstopi.« Krojač (z računom): «Jaz, gospod zdravnik, ker čakam že dve leti.« Zdravnikova veselost. Zena: «Žc to dobro vpliva na bolnika, da je naš zdravnik vedno tako vesel.« Mož: «0, mislim, da bi bila tudi ti vesela, če bi za vsakih deset minut zaslužila 50 dinarjev.« Izbers med dvema zlem a. Svetlcslav: »Ako poročiš to žensko, boš moral prenehati s pušenjem in popivanjem.* Svifloslav (obubožan trgovec): «Res je, toda če je ne vzamem, bom moral nehati tudi jesti...» Hlapec in dekla. Gospodar kliče iz sobe: «Janez, kaj delaš?* »Ničesar, gospod * «A kaj dela Marija?* «Meni pomaga * Med prijatelji. Obiskal je prijatelj prijatelja, toda ga ni našel v sobi. Vendar je vstopil, pregledal sobo in ko je prišel do precej prašne mize, je napisal s prstom «osel» in odšel. Kmalu potem sta se prijatelja srečala in prvi je rekel, da je bil pri njem, a ga ni našel doma. «Vem, vem, našel sem na mizi tvojo po-seiuico,* odgovori drugi. Dober lovec. Gospod Gašper Pokljuka je v nedeljo popoldne šel >ia iov in je zvečer resnično pri-tresel zajca domov Njegova žena se kar ni mogla načuditi, zato je gospod Gašper važno razodel: «Veš, Barbka, pa je bil tudi že zadnji čas, da sem ga ustrelil, saj je že pričel — smrdeti!* It Skopuh. Ožbovt je oni dan vzel svojega sina seboj v Ljubljano in sta šla v gledališče. Ožbovt je seveda kupil vstopnico za galerijo, ki je najcenejša. Radovedni sin pa se je malo preveč nagiba! čez ograjo in tedaj ga je oče Ožbovt tako posvaril: «Pazi, Gosti, da ne telebneš čez ograjo v parter. Tam je trikrat dražje!* Uradniški otroci. Mimica: «Mama, kje si se ti rodila?* Mama: «V Ljubljani.* Mimica: «A oče?* Mama: «V Mariboru.* Mimica: «In jaz?* Mama: «V Kranju.* Mimica: «To pa je res čudno, kje smo se potem mi trije našli in spoznali.* Zakonski prepiri. Ožbovt šveglja in njegova žena Uršula sta se močno sporekla Nazadnje reče Uršula vsa v solzah: «Ah, Ožbovt, ti si se zaklel, da me boš imel vse življenje rad.* Ožbovt: «Da, da, toda kaj sem vedel, dd boš tako dolgo živela.* kavčukaste pete in kavčukasle podplate nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in se dobro nosijo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ogeče pri Rimskih topišcah. Pismo smo prejeli. Pošljite še enkrat, a v milejši obliki! Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanjost? Vse to si lahko ohranite in za-branite prerano ostarelost samo, če racio-nelno negujete svoj obraz, svoje telo, svoje lase in svoje zobe. Izrednega učinkovanja so že čez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote, kakor: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada, 2 lončka z zavojnino in poštnino vred 25 dinarjev, Elza-po-mada za rast las. 2 lončka z zavojnino in poštnino vred 40 dinarjev, z 10%nim dopla- čilom, in drugi Elza-prepanti, kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolon-ska voda itd. Vse navedeno razpošilja: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Eiza-trg št. 360, Hrvatsko. (e) Vsakovrstne porabljene pile in rašpe dobro popravlja pa tudi porabljene za dobre zamenja IYAN PIGAR piiarski mojster v Ljubljani, Hrenova uit o a 19. Imaš ti sclnčns pega. zajctiavce, nabore, ogrce? Opor® flza-otao pnlil Ali ieliš ircet' lop vrat, obraz ia lepo roke? tipsraliiiaj Eiza-olH posadi! AH so ti rake In obraz občutljivi pozimi In ob vetru ? Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto In zdravo? Upor. Miti Bzi-llln mlečna milo. Ali se pritcžuješ o izpadanju las, prhaju in oslvelosti 1 Uporabljaj [izi-pomailo /a r*si las! Ali želiš bujne mehke in lepe lase? Upora« [Iza-port za rosi las! Ali hočeš biti ia ostati lep? Ali hočeš, da bi te povsod radi videli? Ali se hočeš voseliti svoje sliko t zrcala? Poskusi prave Fellereve Elza - preparate i« km&la boš rekel tudi Ii, kakor vsakdo: TO dE ONO PRA¥0! Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza-preparate lekarnarja Fellerja. Ako naročij naravnost. te siauo z zavojnino ixi poštnino \red, če denar naprej pošlješ ali sprejmeš po povzetju: 2 Telika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomado 25 Din ; 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las 25 L»in ; 4 veliki kosi Elza-lilijinega mlečnega mila 40 Diu. RAZLIČNO: Ltlljlno mleko 10 Din: brkoma* 4 Din; najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 25 Din; najfinejši zobni praSsk „Hega" t patentnih dozah 15 Din; puiler za dame v vrečicah.4 Din; zobni prašek v Škatlah 4 Din. v vrečicah po 3 Din; aachel (dtSava) z« perilo 4 Din; Sampon za lase 2'50 Din; rumenllo za obraz, IS pismov 20 Din; najfinejši parfeml oil 20 Din navzgor; cvet za lase 25 Din; Elr.a-katranovo milo 6 Din. Pri razpošiljanju različnih predmetov «e zaračunavata zavojntna In poitniua posebej. K tem cenam so priračunava 5e 10',no doplačilo. Naročilna pisma iiaj se naslavljajo takole: EVGEV V. FELLEB, lekarnar, STUBICA DOK J A, Elza-trgr itev. 360, Hrvatsko. s B Telefon 733 otvoriie v sredini mesta, rta fftlklošičevl cesti št. 13, tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega iz-0[>eka j» na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. Telefon 733 naznanjajo, da so cesti delkn. SLAVENSKA BANKAZAGREB Dsin&ka giavttšca Dsn 50,000.000'— In rezervs preko Dšn 12,5CO.OCO*— Pcdruiii-ce; Beograd, Bjeiovar, Brodn. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, i^ovi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien, Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škcfja Loka in Jesenice. Agenciji: Buenos Airos, Rosario de Santa Fe. Afilljaclji: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoalavcnska industrijska banka d. d., Split Sip** Izvršuje vse bančne posle najkularitneje. 12