Leto XXII., št. 38
Ljubljana, petek 14. februarja I94I
Cena t Din
Jpravmatvo. Ljubljana, &natljeva 6 — Telefon 4tev. 3122, 3123, 3124, 8125, 4120. in.seratnj oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — IeL 3492 tn 3382. Podružnica Man bor: Grajski trg
»L 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pn poŠt fiek. zavodih: Ljub-liana št 17 748.
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din.
UredoiltTo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St 1. telefon St 2455 Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65
Rokopisi se oe vraCajo
Ne mnogo srečen začetek
Razprava o pomirjenju, ki jo je pričel s svojim znanim celjskim govorom novi šef slovenske JRZ, se ne razvija zelo srečno. Predvsem javnost ni zaznala za avtentično besedilo dr. Kulovče-vih izjav, v raznih službenih glasilih vladne stranke so se baš najvažnejši stavki različno glasili. Glavni slovenski organ JRZ je sicer objavil na uvodnem mestu komentar k dr. Kulovčevemu govoru. toda zdelo se nam je, da tolmačenje, ki je vzelo izjavam g. ministra vsako resnost in jih pretvorilo v poziv, naj se vse opozicijske stranke podredijo JRZ, pa bo stvar v redu. ne more biti avtentično in ne točno. To so nam zatrjevali tudi iz krogov JRZ in zato nas »Slovenčeva« izvajanja niso odvrnila od tega, da zavzamemo napram celjskemu go\roru pozitivno in razumevajoče stališče. Pri tem smo svoje čitatelje lojalno seznanili z bistveno vsebino dr. Kulovčevih izvajanj, navajajoč jo po besedilu in glasilu JRZ, ter smo šli preko negativnega komentarja, ki ga je govoru g. ministra dodal »Slovenec«. Mislili smo. da je treba pričeti diskusijo v duhu onega pomirjenja, katerega potrebo je tako prepričljivo poudarjal celjski govornik.
Naš uvodnik je, kakor smo, se prepričali. dokaj dobro izrazil mišljenje široke napredne javnost. V nedeljo se je vršila seja banovinskega odbora JNS, ki je kot glavna naša napredna politična organizacija pač v prvi vrsti poklicana in tudi dolžna, da se izreče o sugestiji šefa vladajoče stranke. Izvajanje ministra g. Puclja na tej seji so bila dostojen. stvaren in lojalen odgovor pozivu dr. Kulovca. Nihče, ki ni zlonameren, ne more reči, da ta izvajanja niso bila pozitivna in kdor količkaj po-zna našo najnovejšo politično zgodovino, bo priznal, da je g. Pucelj govoril s samozatajevanjeni in z modrostjo politika. ki v teh usodepolnih časih v resnici zapostavlja strankarske občutljivosti in ressentimente splošni narodni in državni stvari. Banovinski odbor je stališče g. Puclja enodušno odobril. Res so se v debati pojavili spomini na marsikatero nevšečnost, na mnoge težke trenutke. pomisleki, ki niso štedili s stvarnimi argumenti: Prevladalo pa je spoznanje. da je treba verovati v dobro voljo druge strani, ko je bila povdar-jena z najmerodajnejšega njenega mesta, in da smo končno vsi, pa naj pripadamo katerikoli stranki, vendarle v prvi vrsti sinovi naroda, ki je danes postavljen pred nalogo, da čuva in ohrani svoje življenje, svojo svobodo.
Na žalost glasila JRZ niso smatrala za potrebno, da svoje čitatelje obvestijo o glavni vsebini Pucljevih izvajanj. Mesto tega je objavil »Slovenski dom« poročilo, v katerem je najprej izrazil domnevo, da seja banovinskega odbora JNS ni bila poiiciji priglašena (kar po zakonu ni nikjer predpisano), nato pa * je svojim či ta tel jem povedal, da je »g. Pucelj v svojem z običajno sejmarsko duhovitostjo zabeljenem govoru odklonil izvajanja predsednika dr. Kulovca«. Tudi glavno slovensko glasilo JRZ ni objavilo ničesar iz Pucljevih izvajanj, pač pa komentar, v katerem obžaluje, da se je g. Pucelj — sploh oglasil, ker je zahteval v odgovor dr. Kulovcu »svobodno kritiko«. »Slovenec« .pravi, da kaj takega morejo danes govoriti le levičarji in da je zahteva po svobodni kritiki »ravno narobe od tistega, kar je dr. Kulovec zahteval«. Gospodje v Kopitarjevi ulici namigujejo, da hočejo slovenski napredni ljudje nekaj, kar nobenemu državotvorni v Evropi danes ne pade v glavo in sprašujejo ju-goslovenske nacionaliste, ali se ne zavedajo, kako je treba vsako besedo pretehtati, da se z njo ne napravi škcx*a državi in njeni nevtralni politiki. In kaj je g. Pucelj v resnici rekel? Da zahteva opozicija predvsem svobodo kritike, poudarjajoč, da je pri tem danes bolj kakor kdaj potrebna pozitivna in konstruktivna kritika! Da gre tu seveda za primarno in legitimno pravico, ki še~le omogoča opoziciji vršiti njeno dolžnost v interesu naroda in države, o term ni treba mnogo razpravljati, in da nikomur ne pade na misel svariti mednarodno politiko države, o tem si samo »Slovenec« hote ni na jasnem. Na podobno lojalen način komentira glasilo Kopitarjeve ulice tudi besede, ki sta jih o potrebi koncentracije vseh pozitivnih in konstruktivnih sil v državi izpregovorila gg. dr. Angjelinovič in Pucelj. »Slovenec« izvaja iz tega, da opozicijske sfranke mislijo le na vstop v vlado in na to, koliko portfeljev bi mogle dobiti. In vendar je g. Pucelj izrecno podčrtaval, da za sodelovanje vseh pozitivnih sil, ki je potrebno za reševanje naših glavnih problemov, ni bistveno, kako je trenutno sestavljena vlada, temveč da je bistvena vzpostavitev onega ravnovesja, v katerem se te pozitivne sile medsebojno dopolnjujejo, ne pa uničujejo!
Nočemo reči, da je značilno, ali vsekakor ne doprinaša k razčiščenju pojmov, ako glavno glasilo JRZ k Puclje-vemu govoru, ki označuje stališče JNS, ne vb drugih pripomb, nego negativne, i
Dva važna sestanka na Rivieri
V torek se je vodja Španije, general Franco, sestal v Bordigheri na italijanski Rivieri z Mussolinijem, včeraj p v Montpellieru na francoski Rivieri z maršalom Petainom Državniki so razpravljali o vseh aktualnih evropskih problemih
Madrid, 13. febr. AA. (Štefani) Poglavar španske države, general Franco in predsednik italijanske vlade Mussolini sta se včeraj sešla v Bordigheri. Na sestanku je bila dosežena popolna soglasnost med italijanskim in španskim stališčem o evropskih in o vseh vprašanjih, ki v sedanjem zgodovinskem trenutku zanimajo obe dr-žavi.
General Franco in zunanji minister Su-ner sta zapustila špansko prestolnico v ponedeljek zgodaj zjutraj in sta noč prebila v Geroni, majhnem pokrajinskem mestu V torek dopoldne sta pri Le Vertusu stopua na francosko ozemlje, kjer so jima francoske krajevne oblasti priredile prisrčen sprejem. Francoska vojaška godba je zaigrala špansko in francosko himno. Španska državnika sta nato nadaljevala pot do Arlesa, kjer sta obedovala in potem proti italijanski meji, kjer so ju pričakovale visoke italijanske osebnosti z načelnikom protokola na čelu. Navzoč je bil tudi odpravnik poslov španskega poslaništva v Rimu. Italijansko prebivalstvo je priredilo visokima gostoma prisrčne manifestacije. Vojaki znanega generala Gamba-re, ki so se večinoma kot prostovoljci vojskovali v Španiji, so osebno okrasili obmejno mesto s španskimi in italijanskimi zastavami.
Uradno poročilo španske agencije poudarja, da je imel sestanek med vodilnimi španskimi in italijanskimi državniki, ki je trajal tri ure, izredno prijateljski značaj.
Italijanski zunanji minister grof Ciano, ki mu njegove vojaške dolžnosti preprečujejo, da bi se udeležil sestanka med generalom Francom in Mussolinijem, je poslal prisrčno brzojavko španskemu zunanjemu ministru Sunnerju.
O sestanku med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in vodjo Španije, generalom Francom, je bilo danes izdano naslednje službeno poročilo:
Dne 11. t m je prispel v Italijo vodja Španije, general Franco. da se sestane z ducejem v Bordigheri. V njegovem spremstvu so bili še zunanji minister Serrano Suner, šef vojaške misije general Moscar-do, podtajnik v ministrstvu za tisk in propagando Antonio Tavar in druge španske osebnosti. Vodjo Španije je na italijanski meji sprejelo posebno italijansko odposlanstvo, odred obmejne straže pa mu je izkazal vojaške časti. Vso pot od meje do Bordighere je ljudstvo španskega voditelja prisrčno pozdravljalo ter mu vzklikalo: »Arriba Espana! Viva Franco!«
V	Bordigheri je bila generalu Francu stavljena na razpolago vila »Regina Mar-gherita«. Tu je sprejel španskega gosta Mussolini ter mu izrekel prisrčno dobrodošlico. General Franco je nato v spremstvu duceja obšel častno kompanijo II. polka grenadirjev ter četo 89. pehotnega polka.
V	sredo 12. t. m. ob 10. dopoldne so imeli Mussolini, general Franco in Suner konferenco, ki je trajala do 13.30 ure. Po zaključku konference je Mussolini priredil v svoji rezidenci kosilo, ki so se ga udeležili tudi zunanji minister Suner, general Moscardo, Tavar ter razne druge visoke osebnosti. Popoldne sta Franco in Mussolini odšla s svojim spremstvom v vilo »Grimaldl« v bližini Ventimiglie, kjer so se razgovor nadaljevali od 18. do 19.30, nakar je general Franco z ministrom Suner jem in drugimi osebnostmi prisostvoval ddneju, ki ga je priredil Mussolini.
Danes zjutraj se je Mussolini še enkrat napotil v vilo »Regina Margherita«, da posl edn j ikrat pozdravi odhajajočega gosta. Oba državnika sta se pozdravila nad vse prisrčno. Vodja Španije je bil ob svojem odhodu iz Italije spremljan in pozdravljen z enakimi častmi, kakor ob prihodu.
Španija solidarna z državama osi
Rim. 13. februarja. AA (DNB). Glede službenega sporočila, ki je bilo izdan o sestanku Mussolinija in generala Franca v Bordigheri. poudarjajo v italijanskih mero-dajmh krogih posebno naslednje:
1.	Sestanek dveh vodilnih državnikov, ki ju veže med seboj prisrčno čustvo tovarištva kakršno obstoji med Mussolinijem in špansikim državmm jvujlavarjem. mora biti že sam po sebi velikega pomena, povzdigujejo pa ga še bolj politične in vojne razmere v sedanji zgodovinski uri.
2.	General Franco je sedaj prvič obiskal Italijo. Zaradi vojnega stanja v Evropi niso bile na programu posebne svečanosti ob obisku, toda Italija je sprejela španskega državnega poglavarja v vsakem pogledu v duhu bratskih simpatij, ki dražijo in vežejo španski in italijanski narod.
3.	Službeno sporočilo jasno poudarja dva glavna predmeta razgovorov in sicer vprašanja splošnoevropskega značaja v zvezi s sedanjo voino in s preureditvijo Evrope, ter vprašanja, ki v sedanjem zgodovinskem trenutku posebno zanimajo Italijo in Španijo. pri čemeT se seveda misli na sredozemska in afriška vprašanja.
4.	Sporočilo poudarja, da je bilo o obeh skupinah vprašanj doseženo popolno soglasje, iz česar se vidi, da je Španija še naprej solidarna z državama osi.
Madrid. 13 febr. AA. (DNB). Ves španski tisk poudarja velik pomen sestanka generala Franca z Mussolinijem. Pod velikimi naslovi poudarjajo listi soglasno prijateljstvo, na vseh področjih obstoja med špansko in italijansko vlado. Falangistični list »Ariba« piše: Dva državnika, ki se jima je sedaj ponudila priložnost, da se tudi osebno spoznata, sta prava predstavnika dveh sredozemski! narodov. Njun sestanek pada na predvečer dogodkov, ki bodo važni za novi ml v Evropi, medtem ko se na evropski celini bije odločilna bitka. Sestanek je velikega pomena za svetovni red, za sedanjost, za Sredozemsko morje in za Evropo. Brez dvoma, nadaljuje list, je bilo na sestanku govorjeno tudj o Sredozemskem morju. Pri tem je gotovo, da se na tem morju, ki ima za Španijo pomen kot »mare nostrum«, ne more pojaviti nobena zapreka, kakor bi to nekatere tuje stranke rade. Prav tako ne more biti o priliki upositavitve novega reda nobenih nesporazumov. Gotovo je, da so razgovori potekli v zelo prisrčnem tonu in da so bile vse okoliščine odkrito prikazane.
Angleške informacije
London, 13. febr. j. (Un. Press). K včerajšnjim razgovorom med Mussolinijem in generalom Francom v Bordigheri pripominjajo v poučenih londonskih krogih, da je na podlagi tjakaj dospelih neslužbenih informacij predsednik italijanske vlade zelo energično pozval generala Franca k aktivnemu sodelovanju Španije v politiki držav osi. Mussolini je baje ob tej priliki zlasti opomnil vodjo Španije na hvaležnost, ki jo Španija dolguje Italiji in Nemčiji za njuno intervencijo v španski državljanski vojni. Državnika sta na sestanku le mimogrede razpravljala o splošnem poslabšanju vojaškega položaja držav osi. Kakor se istočasno doznava iz Španije, je general Franco prejel od raznih španskih organizacij pozive, da naj ob priliki razgovorov z isto odločnostjo, kakor doslej, čuva interese Španije nasproti raznim drugim predlogom.
Razgovori v Montpellieru
Po sestanku z maršalom Petainom se je general Franco
vrnil v Španijo
Vichy, 13. febr. j. (Un. Press) General Franco in zunanji minister Serrano Suner sta na povratku iz Italije danes dopoldne prispela v Francijo, kjer sta gosta poglavarja francoske države, mkršala Petaina. Maršal Petain je opoldne s svojega posestva v južni Franciji prispel v Montpel-lier, kjer je svojemu španskemu gostu in osebnemu prijatelju na čast priredil svečano kosilo, ki so se ga udeležili tudi Pe-tainov namestnik in zunanji minister admiral Darlan, francoski notranji minister Pejrrouthon, francoski poslanik v Španiji
Pietri in druge visoke francoske politične osebnosti, kakor tudi osebnosti iz spremstva generala Franca. Po kosilu so se med maršalom Petainom in generalom Francom pričeli razgovori, ki sta jima prisostvovala tudi zunanja ministra Francije in Španije. Po razgovorih je bila ob 16. pietetna svečanost, med katero je general Franco položil venec na grob Neznanega vojaka v Montpellierju.
Opoldne je priredil maršal Petain na čast generalu Francu intimno kosilo. Popoldne sta imela drugi razgovor, katere-
zgrajene na osnovi izkrivljenih premis. Na ta način se seveda ne da voditi nobena koristna razprava in še manj doseči kakšen pozitiven uspeh. Toda mi hočemo ostati lojalni in verujemo navzlic vsemu, da so bile celjske besede dr. Kulovca iskrene, izrečene v dobrem namenu, doprinesti k notranjemu pomirjenju. Dr. Kulovec je šef slovenske JRZ in njegovi besedi pripisujemo vendarle večjo avtoriteto, nego komentarjem časopisja JRZ. Ako pa ti komentarji res predstavljajo pravo tolmačenje nazorov šefa stranke in torej velja povsem odklonilno stališče, ki ga je to časopisje zavzelo napram elementarnim osnovam vsakega lojalnega političnega
sožitja v deželi, ki so jih obeležili predstavniki opozicije in jim je dal izraza tudi naš list. potem bi prosili samo za eno: da se glasila v svojih izvajanjih visoko dvignejo nad dnevne »strasti«, kakor to zahteva od časopisja vseh struj njihov strankarski šef. Razprava, kakor sta jo pričela »Slovenski dom« in »Slovenec«, ne obeta nobene stvarne koristi in ustvarja v naprednih vrstah le občutek, da se celjskim besedam sploh ni nameravalo dati nekega važnejšega pomena, ali pa so na delu sile, ki jim ne ugaja, kar je predsednik slovenske JRZ govoril.
V enem in drugem primeru je na mestu, ako počakamo s končno sodba
mu sta prisostvovala tudi oba zunanja ministra admiral Darlan ln Serano Suner. Ob 17. Je general Franco s svojim spremstvom zapustil Montpellier in odpotoval v Španijo.
V vichyjskih političnih krogih pripisujejo sestanku med maršalom Petainom in generalom Francom glede bodoče usode obeh držav zelo velik pomen. Diplomatske osebnosti v Vichyju zlasti naglašajo. da je bil danes prvikrat vodja Španije general Franco službeno sprejet v Franciji, odkar je v Španiji prevzel vso oblast.
V zvezi z današnjim sestankom so bili izdani izredni varnostni ukrepi. Vsa okolica kraja sestanka je bila zastražena z več tisoč policisti. Ves avtomobilski promet na cestah v južni Franciji je bil danes dopoldne prepovedan.
Današnji »Temps« piše, da nič ne kaže. da bi hotela španska vlada spremeniti svoje sedanje stališče v mednarodni poli-
tiki, ki obstoji v stremljenjih za izpolnitev španskih interesov.
General Weygand
odpotoval v Maroko
Tanger, 13. februarja. AA. (DNB) General Weygand je zapustil Alžir in odpotoval v zapadni Maroko.
Peyrouton — poslanik v Argentini
Buenos Aires, 13. februarja. AA (DNB) Argentinsko zunanje ministrstvo je dalo privoljenje k imenovanju francoskega notranjega ministra Peyrouthona za francoskega veleposlanika v Buenos Airesu. Pey-routhon je bil že prej francoski veleposlanik v Argentini, pozneje pa ga je maršal Petain poklical v vlado za notranjega ministra.
Turške obrambne priprave v Trakiji končane
Po vesteh iz Ankare bi smatrala turška vlada prihod nemških čet v Bolgarijo kot vdor v turško varnostno
področje
Ankara, 13- febr. s. (Reuter.) Tukajšnji Reuterjev dopisnik javlja, da so turške obrambne priprave v Trakiji popolnoma končane. Turška vlada je že dala razumeti, da bi prihod nemške vojske v Bolgarijo smatrala kot vdor v turško varnostno področje. Kakšne ukrepe bi v takem primeru izdala Turčija, pa zavisi seveda cd odločitve turškega generalnega štaba.
»Timesov« tukajšnji dopisnik poroča na podlagi poročil turških listov, da smatrajo v Turčiji, da je hotel Churchill s svojo izjavo o Bolgariji predvsem prisiliti bolgarsko vlado, da pove, kakšno je njeno stališče v sedanjem položaju. V Turčiji smatrajo, da ni več mogoče, da bi Bolgarija obenem podpirala Nemčijo in uživala naklonjenost Anglije. Nemški vojaški po-kret v Bolgarijo bi imel bodisi namen, da prisili Grčijo k sklenitvi miru. ali pa cia v naprej prepreči ustanovitev kake angleške fronte na evropskem jugovzhodu, potem ko bi bile vojne operacije v Afriki končane. Turška vlada je trenutno stalno v stiiku z angleško in grško vlado, da v primeru potrebe izda skupno z njimi obrambne ukrepe.
Carigrad, 13. febr. o- (UP.) Carigrajskl radio je danes naslovil apel na Bolgarijo, naj v sedanjem odločilnem trenotku dokaže, da se zaveda svojega položaja in podkrepi echnstvo balkanskih narodov in držav. Bolgarija naj nikar ne pczabL, da ima Turčija v Traclji ne le eno divizijo in da bo nastopil turški narod kot en mož. če bi kdor koli ogražal varnost in neodvisnost Turčije.
Pred prelomom Anglije z Bolgarijo
Rim, 13. febr. o. V zvezi z vestmi o skorajšnjem odpoklicu angleškega poslaništva iz Sofije poročajo današnji italijanski listi, da so vse arhive in važnejše dokumente že prenesli z angleškega na ameriško poslaništvo. Po informacijah iz Sofije bo v kratkem zapustilo Bolgarijo vse osebje angleškega poslaništva in angleških konzulatov. Do nadaljnjega bosta ostala v Sofiji samo poslanik in vojaški ataše.
Vprašanje likvidacije
grško-italijanske vojne
Berlin, 13. februarja. AA. (DNB) V Berlinu nI nič znano o nemškem koraku v Atenah zaradi likvidacije italijansko-gr-škega spopada. Ta odgovor je bil dan danes v zunanjem ministrstvu na vprašanje tujih časnikarjev, ki so se za to zanimali.
Odnosi Rumunije
do Grčije in Turčije
Bukarešta, 13. febr. p. Nekatere tuje agencije so razširile vesti, da sta poslanika Grčije in Turčije nenadoma odpotovala iz Bukarešte in da se pričakuje poostritev diplomatskih odnošajev med omenjenima dvema državama in Rum unij o. Na uradnem mestu izjavljajo, da so te vesti sad tendenčne propagande in da poslanika Grčije ln Turčije nista zapustila Bukarešte, kakor tudi, da ne obstoji razlog, po katerem bi se moglo sklepati poslabšanje gr-ško-rumunskih ali pa turško-rumunskih političnih odnosov.
Pred odhodom poslanika Hoarea iz Bukarešte
Carigrad, 13. febr. a. (Reuter) V soboto odpluje v Konstanco turški parnik »Ismiac, ki bo v nedeljo odpeljal celokupno esebje angleškega poslaništva in konzulatov iz Rumunije.
Ameriška vest o številu nemških čet v Romuniji
New York, 13. febr. 8. (Columbia B. S.) Po ameriških Informacijah je sedaj v Ru-muniji ie «004)00 nerUUgi vojakov.----
ci zbirajo vojaštvo predvsem ob Dunavu v bližini boigarske meje. V poučenih kiogih smatrajo, da čakajo Nemci samo še, da bo prenehala nevarnost zamrzn^enja Dunava, nakar bodo takoj pričeli z vojaškimi po-kreti v Bolgarijo.
Fantastična vest
London, 13. febr. s. (Columbia B. S.) Zastopnik tukajšnjega bolgarskega poslaništva je izjavil č&nes, da so govorice, da je v Bolgariji že tisoč nemških letal, tan-tastične in da na bolgarskih letališčih niti ni prostora za toliko letal.
Sofija, 13. februarja. AA. (Bol. tel ag.) Spričo poročil, ki jih je objavila neka tuja agencija, češ da je prispelo v Bolgarijo tisoč nemških letal, da je nemško letalsko osebje zasedlo bolgarska letališča, kakor tudi, da je preko Dunava šlo več tisoč nemških vojakov in tankov, je bolgarska telegrafska agencija pooblaščena zanikati ta poročila kot popolnoma izmišljena m neresnična.
Vojaška pomilostitev v Rumuniji
Bukarešta, 13. febr. j. (DNB) General Antanescu je s posebnim odlokom pomilo-stil vse vojaške ubežnike kakor tudi vse krivce, obtožene raznih deliktov in prestopkov proti pravilom o ustroju vojske. Za vojaške ubežnike velja pogoj, da se najkasneje do 15. t. m prijavijo poveljstvom svojih vojaških edinic.
Gafeneu pozvan iz Moskve na poročanje
Rim, 13. febr. o- Rimski listi poročajo, da je bili rumunski poslanik Gafeneu v Moskvi pozvan na poročanje v Bukarešto. Enako je tudi sovjetski poslanik v Bukarešti odpotoval na poročanje v Moskvo.
Madžarski zgornji dom odobril pakt z Jugoslavijo
Budimpešta, 13. februarja. AA. (MTI) Na svoji današnji plenarni seji je zgornji dom soglasno in brez razprave sprejel zakonski načrt o potrditvi pogodbe glede pristopa Madžarske k trojnemu paktu, kakor tudi pogodbo o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavija
Z albanskih bojišč
Nekje v Italiji, 13. februarja. AA. (Štefani). Službene poročilo 251 glavnega stana itaflijanskih oboroženih sil pravi:
Grško bojišče: Deflovanje patiol in topništva. Naše letalstvo je močno bombardiralo sovražnikova oporišča, ceste, prometne in topniške postojanke. Na čete v taboriščih je bil izvršen napad v nizkem poletu in z majhnimi bombami. Lovski oddelek je izvedel 11. t. m. napad na neko sovražnikovo letališče in streljal s sitroj-nicami ter težko poškodoval številna letala na tleh. Med letališkim spopadom je bilo zbito eno sovražnikovo dvomotorno letalo, eno naše letalo pa se ni vrnilo. Naši bombniki so napadli letališče Mikaba na Malti.
Rim, 13. febr. br. (Štefani). Angleška in grška propaganda sta zadnje dni širili vesti, češ da so Grki odbili že 50 ofenzivnih napadov na Grškem bojišču. Dejansko pa se italijanska ofenziva sploh še ni niti pričela Dosedanje operacije na tem bojišču so imele edini cilj. da izčrpajo nasprotnika in mu zadajo čim večie izeube na ljudeh in materialu. 2e samo dejstvo, da Grki in Angleži priznavalo te on?rarije in jih skušajo na~l'kati kot ofenziva dokazu ie. da ie pobuda že docela v rokah Italijanov, ki bodo tudi sami določili pričetek velike in orave ofenzive.
CNSEBTRAJTE V „JUTRU"!
»
PefeE, 14. TI. 1941.
POLOŽAJ NA DALJNEM VZHODU
POSTAJA VEDNO BOLJ NAPE1
Japonci s silno naglico utrjujejo svoje pomorsko oporišče na otoki Hainanu, ki je določeno za izhodišče njihove morebitne ofenzive
proti Holandski Indiji in Hongkongu
Šanghaj, 13. febr. j. (Un Press.) Na otoku Hainanu si Japonska s silno naglico urejuje ogromno Domorsko in letalsko oporišče kot izhodiščno točko za svojo bodočo vojaško ofenzivo proti jugu daljno-vzhcdnega prostora. Po informacijah iz povsem zanesljivega vira se trenotno nahaja na otoku Hainanu že pet japonskih pehotnih divizij. Dalje ie tamkai močna skupina japonskega vojnega brodovja ter zelo številne eskadrile bombnega in lovskega letalstva, ki imaio na razpolago več letališč na kopnem, razen tega P3 šs eno letalsko matično ladjo. Din za dnem prihajajo na otok Hainan vel ki transporti novega vojaštva in vojnesa ma eriala Transporti prihajajo v glavnem preko mandžuske luke Dairen ter preko Kvan-tunga. Do lanskega septembra ie Japonska uredila svoie oporišče le na severnem delu otoka Hainana. zdai pa se giade letališča. voiašnice vojaški obiekti itd na vsem ozemlju otoka Velikanske moderne utrdbe varuieio vse DristODe na o'ok z morske strani: zlasti močne so te utrdbe na južni obali Hainana. Od oktobra^ dalje so začeli prihajati na Hainan zelo številni odredi japonskih tehničnih sil. ki so imele posla z nadaljnjimi utrdbenimi napravami ter gradnio letališč in pristanišč. Sledile so velike eskadre bombnikov, ki se zdai tu vežbaio. Več transportov težke artilerije ie prispelo na otok šele zadnji čas ter so bili topovi vdelani v pripravljene utrdbene postojanke Zdai prihajalo tudi veliki transporti Dr tile'alskega top-ništva.
V poučenih krogih v Šang^aiu opozarjalo v zvezi z naglim utrievanjem Hainana tudi na izjavo iaponskeaa zunanjega ministra Macuoke. ki jo ie dal 2. febru-aria v reprezentančni zbornici kjer ie naglasi! obsežnost iaponskih priprav troti slehernemu presenečenju. Nedvomno je. da ie otok Hainan danes najmočneje utrjena japonska pomorska in leta^ka baza na Daljnem vzhodu Po mneniu vojaških strokovnjakov postaja Ha n n od dneva do dneva boli nevaren zlasti kot izhodiščna točka za morebitno japonsko ofenzivo proti Hcngkongu prot H land-ski Indiji ter Filipinom. Z nie bo Japonska v bodoče mnogo lažie izvajala tudi kontrolo nad Francosko Indokino in Si-amom.
Po zadnjih vesteh, ki prihajajo s siam-sko-indok:neške meie. tamkai nikakor še ni nastopilo faktično premirje. marveč se obmeini incidenti neprestano ponavljajo, kakor, da bi naravnost izzivali, da po eže vmes Japonska s še večjo odl čnostjo kot doslej. Glede na naraščanje obmejn h incidentov ie bilo tudi zasedanje mirovne konference v Tokiu za tri dni prekinjeno, ne da bi bilo za ta ukreo izdano kako
slr^b^no p-japnilo.
Tokio, 13. febr. s. (Coiumbia BS.). List »Asahi« javlja danes, da so japonska letala včeraj popolnoma razdejala most čez reko Pungva na cesti iz Birme na Kitajsko. Po poročilih lista je ves promet na tej cesti sedaj ukinjen.
Siam bo odstopil Japonski svoja oporišča
Salgnon, 13. febr. o. (United Pr.ess). Iz diplomatskih virov se doznava, da je siam-ska vlada pripravljena prepustiti Japoncem vsa svoja letalska in pomorska oporišča.
Sgfa avstralskega obrambnega sveta
Canberra. 13 febr. s. (Reuter). Danes je imel sejo avstralski obrambni svet pod predsedstvom namestnika ministrskega predsednika Frathena. Po seji je izdal obrambni svet komunike, ki sta ga podpisala Frathen in vodja opozicije Curtin. Ko* munike pravi: Obrambni svet je po proučitvi kablograf^čnih sporočil v zvezi s sedanjim mednarcdnim položajem sklenil, da skliče za jutri novo sejo, na kateri bodo navzoči tudi šef: štabom avstralskih obrambnih sdl in vrhovni poveljnik angleške vojske na Daljnem vzhodu, maršal Brock-Pappon.
Obrambni svet smatra obenem za potrebno sporočiti avstralskemu narodu, da se sedanja vojna približuje novi fazi, ki bo usodnega pomena. Ni jasno, kaj prinese bodočnost. Popolnoma jasno pa je. da varnost Avstralije zahteva brez odloga in oklevanja največjih naporov, da bo Avstralija pripravljena, naj se zgodi kar koli.
Obramba Hongkonga
Hongkong, 13. febr. i. (Domet). Vlada v Hongkongu ie izdala nov zakon o obrambi Hongkonga. Posebno značilno poglavje v tem zakonu ie člen. ki pooblašča vlado. da sme v primeru nujnosti odrediti prisilno deportaciio prebivalstva poljubno katere narodnosti iz Hongkonga. Pravica do prisilne deoortaciie se nanaša tudi na britanske državljane. V tukajšniih krogih smatrajo novi obrambni zakon kot dokaz izredno resnega položaja na Daljnem vzhodu.
Poziv ameriškim državljanom
Tokio, 13. febr. s. (Columbia B. S.) Po nalogu vlade v Washingtonu so ameriški konzulati na Japonskem izdali vsem ameriškim državlianom na Japonskem poziv, da naj v svojem lastnem interesu čim preje zapuste Japonsko. Je to že tretji tak uradni poziv ameriškim državljanom na Japonskem. Prvič so bili Američani pozvani k odhodu že v oktobru lanskega leta. Sedanji poziv ima še nujnejšo obliko nego prejšnji.
Japonski poslanik pri Hullu
Wa«hington, 13. fafor. & (Taes). Agencija Domed lavlja, da je novi jaiponsfld veleposlanik admiral Nomura aaipravil včeraj kratek oficielni obisk pri zunanjem misasfcru Hullu. Obisk je trajal samo 5
minut. Danes ali jutri bo izročil admiral Nomura predsedniku Rooseveltu v nastopni avdienci svoia poverilna pisma.
Ruski vojni material za Kitajsko
Moskva, 13. febr. br. (SDA). Na osnovi pogodbe, ki je bila že svoječasno sklenjena med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko, so prispele te dni prve sovjetske pošiljke vojnega materiala na Kitajsko. Nadaljnje pošiljke bodo sledile. V celoti gre za milijonske dobave vojnih potrebščin maršalu Cangkaj-šku.
Churchillova izjava
Washington, 13. febr. j. (Reuter). S pooblastilom predsednika angleške vlade Churchilla je angleško poslaništvo v Wa-shingtonu objavilo sinoči naslednje pooblastilo:
V ameriškem tisku so bili zadnji čas ponovno objavljeni citati, ki trdijo, da je Churchill leta 1936 podal Izjavo, v kateri izraža svoje nezadovoljstvo nad udeležbo
Zedinjenih držav v svetovni vojni. Besedilo domnevne izjave, kakor jo objavljajo razni ameriški listi, se dobesedno glasi:
»Legalno gledano smo Zedinjenim državam za njihovo sodelovanje v svetovni vojni dolžni hvalo; logično gledano pa jim nismo dolžni hvaležnosti, ker bi se morale Zedinjene države baviti s svojimi lastnimi zadevami in ostati izven svetovne vojne. Ako bi Amerika tedaj tako ravnala, tedaj bi zavezniki spomladi leta 1917 sklenili z Nemčijo mir ter na ta način prihranili več kot milijon življenj angleških, francoskih, ameriških in drugih državljanov. Končno bi bil s tem onemogočen razmah fašizma in nacionalnega socializma.«
Ker je očitno, da je bila cela vrsta oseb mnogo časopisov prevarana s to objavo, ki predstavlja navadno laž in katere edini namen je motiti dobre odnošaje med Zedinje-nimi državami in Veliko Britanijo želi angleško poslaništvo s pooblastilom angleškega ministrskega predsednika izjaviti, da je zgornja objava docela netočna ter da angleški premijer v nobenem trenotku ni podal kake izjave, ki bi sličila zgornji odno-sno, ki bi ji bila vsaj po smislu podobna.
| južnoafriSce čete znova uspešno razSirile ozemlje svojega napredovanja.
Na drugih frontah je položaj nespremenjen.
Kairo, 13. febr. a (Reuter). Po informacijah iz an^etkih vojaških krogov prodirajo angleške čete na severu Eritreje od Elghele dalje proti jugu. Italijani so na tem sektorju izvedli nekaj protinapadov, ki pa so bHi odbiti. Angleške čete so sedaj predle v napad na dve važni gorski postojanki na cesti proti Asmari. Pri zavzetju Elghele je bilo ujetih okoli 200 italijanskih vojakov V teku nadaljnega prodiranja je bHo ujetih še 40 italijanskih vojakov b zajetih 50 kamel, nekaj strojnic in drugega materiala.
Podvigi angleških .
Velik angleški konvoj napaden na Atlantiku
Nemci javljajo potopitev 13 ladij — Agilnost nemškega
letalstva v Sredozemlju
Berlin, 13. februarja. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Nadaljujoč rušilno delovanje proti britanskim konvojem, katero so zadnji čas vodile nemške podmornice in letala za dolge polete zapadno od Portugalske, so nemške vojne ladje, ki operirajo v vodah Atlantskega oceana, izvedle napad na velik sovražnikov konvoj. Potopljenih je bilo 13 oboroženih sovražnikovih trgovskih ladij, med katerimi je bilo več čezmorskih ladij, natovorjenih z vojnim materialom za Anglijo. Ta napad je razbil cel konvoj. V napadih na vojaške objekte v izlivu Temze in Humbera so vojna letala zmetala bombe na ladjedelnice in utrdbe. Oborožena ogledni-aka letala so izvedla uspešen napad na neko trgovsko ladjo nedaleč od severn.e škotske obale, kakor tudi na neki bojni čoln ob jugovzhodni angleški obali. Daljnometno topništvo kopne vojske je včeraj in ponoči streljajo na važne vojaške objekte v jugovzhodni Angliji.
V severnem delu Cirenajke je nemško letalstvo zmetalo bombe težkega kalibra na zbirališča britanskih čet in na vojaške naprave. Na letališču pri Benghaziju so bile vržene bombe na letala, ki so bila razvrščena na tleh. Z bombami ln strojniškim ognjem so bile razbite kolone tovornih avtomobilov. Vojna letala so izvedla napad na letališče Luca na Malti. V letalskem spopadu, ki se je nad otokom razvil, je sovražnik izgubil 3 Hurricane.
Sredi januarja so začeli nemški letalski oddelki z uspešnimi napadi na Sueški prekop. Pri tej priliki so bombe padle na rob prekopa in na železniško postajo ter pristaniške naprave. Kakor je bilo že sporočeno, se je pri ogledniškem poletu ugotovilo, da sta se sredi Kanala potopili dve trgovski ladji. Posnetki z letala so istočasno ugotovili, da se na severnem in južnem delu Kanala zbirajo pomorske sile. Potopljeni ladji v veliki meri ovirata promet skozi prekop.
Manjši napadi
na Anglijo
London, 13. febr. j. (Ass. Press). Nemško letalstvo je preteklo noč spet izvršilo le nekaj neznatnih napadalnih po/letov nad Anglijo. Manjše skupine nemških letal so prodrle nad otok na jugozapadni obali ter nadaljevale polet proti industrijskemu ozemlju ob reki Mersey. Letala so vrgla manjše število zažigalnih in rušilnih bomb na več tamkajšnjih industrijskih objektov, na katerih je bilo povzročene nekaj gmotne škode. Od ruševin je bilo nekaj ljudi ranjenih. Nemška letala, ki zaradi učinkovite protiletalske obrambe niso prodrla do reke Mersey, so odvrgle srvoje bombe na razne nepomembne cilje v jugozapa-
dni Angliji, kjer je biLa povzročena le neznatna škoda ki pa nikjer ne vključuje kakih vojaških objektov. Doslej ni vesti, da bi bilo tu kaj človeških žrtev.
London, 13. febr. & (Reuter). Admirali-teta javlja, da je vlačilec vojne mornarice »Eager« včeraj sestrelil s svojimi protiletalskimi topovi nemški bombnik tipa Jun-kers 88. Noben član posadke nemškega letala se ni rešil. Na angleški ladji je bil o priliki napada ranjen en sam mornar.
Nemški težki topovi
obstreljujejo Dover
London, 13. febr. s. (Asa Press). Nemški težki topovi so danes dopoldne zopet dalje časa obstreljevali Dover in okolica Obstreljevanje je povzročilo le malo škode. Je tO' že tretji dan zaporedoma, da so v akciji nemšk< težki topovi proti južno-vzhodni angleški
Potopljene ladje
New York, 13. febr. j. (DNB). Po vesteh, s katerimi razpolagajo newyorški mornariški krogi, je bila potopljena angleška transportna ladja za prevoz čet »Orford« (20.053 ton). »Orford« je bil zgrajen leta 1928 ter je poprej vršil službo na redni prek »morski progi iz Londona v vzhodno Azijo.
Angleška pomožna križarka »For Ever«, o kateri je angleška admiraliteta javila, da je bila potopljena lani decembra je predelani. kanadski potniški parnik »Montro-se« (16.403 tone), ki je pripadal kanadski paroplovni družbi »Canadian Pacific«. Parnik je bil torpediran v severnem Atlantiku, ter je ob tej priliki večje število mornarjev utonilo.
New York, 13 febr. j. (Asa Press). Po semkaj dospeli informaciji je bil v bližini španske obale potopljen španski tovorni parnik »San Carlos«. Parnik je torpedirala neka italijanska podmornica in se je v nekaj minutah potopit
Politični zajtrk v Londonu
London, 13 febr. j. (Un Press). V Angliji je vzbudila izredno pozornost vest, da je bil včeraj angleški zunanji minister Eden na zajtrku, na katerega ga je povabil sovjetski poslanik v Londonu Majski. Razen zunanjega ministra Edena sta bila na zajtrku navzoča tudi londonska poslanika Kitajske in Bolgarije. Po mnenju londonskih kro.gov, ki so v tesnih stikih z vlado, so se ob tej priliki obravnavala razna vprašanja, tičoča se skupnih interesov držav, katerih predstavniki so bili navzoči.
Vojni dogodki v Afriki
Boji pri Kerenu še vedno trajajo — Angleško prodiranje v južne pokrajine Abesinije
Nekje v Italiji, 13. febr. AA. (Štefani.) Službeno poročilo italijanskega glavnega stana št. 251 pravi:
V	severni Afriki so nemška letala izvedla napad na zbirališče čet in kolone ter na neko sovražnikovo letališče.
V	Vzhodni Afriki so bili z našimi protinapadi pri Kerenu odbiti hudi sovražnikovi napadi, katere je podpiralo tudi letalstvo. Naše letaltvo je hrabro podpiralo naše čete med njihovo junaško obrambo.
V	spodnjem Sudanu so naše čete ob reki odbile sovražnikove kolone, ki so zapustile na bojišču veliko število mrtvih to ranjenih.
V	noči med 11. in 12. t. m. so sovražnikova letala zmetala več bomb in številne svetilne rakete na otok Rodos. Ubiti sta bili dve ženski to en deček. Nekaj škode je bilo na hišah.
Berlin, 13. febr- AA. (DNB) Nemški bombniki so včreaj napadli letališča to zbirališča čet v CirenajkL Ob tej priliki so bombardirala tudi neko letališče, na katerem so bil! bombniki to lovci. Ugotovili so neposredne zadetke. Letala, ki so bila pred hangarji, so bila uspešno napadena z letalskim orožjem. Nekaj bomb je zadelo večjo kolono južno od Bengazija in zbirališče čet v bližini. Učinek bombardi-
ranja so ugotovili po velikem dimu. Letala so prav tako napadla tudi manjša taborišča, kjer je bilo 40 do 50 šotorov ir so jih zažgala. Napad je bil Izveden tuoi s strojnicami. Bombardirana so bila končno zbirališča tovornih avtomobilov in posamezne avtomobilske kolone, ki so bile na poti in je bila povzročena znatna Škoda.
Berlin, 13. febr. AA. (Štefani) Včeraj popoldne so nemški bombniki, ki so v Italiji, napadli Malto. Pri tem se je razvila huda letalska bitka z angleškimi letali Sestreljena so bila tri angleška letala. Vsa nemška letala so se vrnila na svoje oporišče.
Angleška poročila
Kaiio, 13. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Eritreja: Operacije pri Kerenu se nadalje razvijajo. NaSe čete so &> ponovnimi napadi izboljšala svoje položaje v okoliškem gričevju. Dalje proti jugu se napredovanje pri Amasu zadovoljivo nadaljuje.
Abesinija: V ozemlju pri Hoboku so
letal
Kairo, 13. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: „
V noči od 11. do 12. t. m. so bombniki vojnega letalstva ponovno napadli sovraž-
na letališča Mariza, Cateto in Catavia »t otoku Rodu v Dodekanezu. Napadi so bili izvedeni z znatnim uspehom. V Marizl bo
bili povzročeni požari med zgradbami v Catavi je nastal zelo velik požar, verjetno v munidjskem skladišču. V Calatu so bila zažgana bencinska skladišča. Najmanj 7 sovražnih letal na tem letališču je bilo uničenih. Protiletalska obramba je bila dokaj močna, toda kljub temu so vsa angleška letala izvedla odrejene naloge in se vrnila brez poškodb.
V Eritreji je bila včeraj znatna letalska aktivnost na ozemlju pri Kerenu. Angleški bombniki so tekom dneva ponovno napadli železniško postajo, skladišča, motorne transporte in položaje sovražnega topništva pri Kerenu. Severovzhodno od Korena so bombe pri Hotiju ponovno direktno zadele vojaška skladišča. V Asabu so bila napadena skladišča in druge vojaške zgradbe.
Južnoafriški bombniki so napadli maski-rane sovražne vojaške zgradbe v Amadu v Somaliji- Prav tako so bili napadeni sovražni motorni transporti na neki cesti.
Nemška in italijanska letala so včeraj napadla Malto, ne da bi povzročila škodo ali žrtve.
Tudi senatni odbor
za Rooseveltov zakon
Razprava o zakonskem osnutku o pomoči demokratskim državam v senatu se bo pričela v ponedeljek
New York, 13. febr. j. (AR.) Včeraj so bili v zunanjepolitičnem odboru senata dokončno sprejeti vsi dodatni predlogi k Rooseveltovemu zakonu o pomoči Veliki Britaniji kakor jih je odobrila v teku razprave že poprej poslanska zbornica na svojem plenarnem zasedanju. Spremenjeno je bilo le besedilo dodatnega predloga republikanskega poslanca Dirksena, po katerem naj t>i bilo kongresu vsak čas mogoče z glasovanjem ukiniti predsedniku dana polnomočja v primeru, da bi se glasovanje zaključilo z enostavno večino.
Zunanjepolitični odbor je po kratkih debatah zapovrstjo odklonil celo vrsto dodatnih predlogov, ki so jih stavili razni senatorji, poznani kot nasprotniki Roose-veltovega zakonskega načrta. Med drugim je bil odklonjen tudi predlog republikanca Tafta, naj bi se namesto zakona o pomoči Angliji odobril Angliji enkratni kredit v znesku 50 milijonov dolarjev. Nadalje je bil odbit predlog poslanca Van-denberga, ki določa, da bi morali pred vsako izročitvijo vojnega materiala Angliji dati za to formalni pristanek zastopniki vojske to mornarice.
Na kraju je predsednik zunanjepolitičnega odbora senata George pojasnil, da doslej še ni bilo mogoče razpravljati o nobenem izmed predlogov, ki jih je pred zunanjepolitičnim odborom stavil Wen-dell Willkie. Verjetno pa je, da bosta že v kratkem prišla v razpravo zlasti njegov predlog o omejitvi ameriške pomoči na Anglijo, Kitajsko in Grčijo ter o odsto-pitvi nadaljnjih ameriških rušilcev Veliki Britaniji.
WaShington, 13. febr AA (Reuter). Senatni zunanjepolitični odbor ie izglasoval zakonski osnutek o pomoči Ang:iii s 15 proti 8 glascvop-i. Odbor ie pred korčnim glasovanjem odklonil predlog o pooblaščencu predsednika USA da oborožene sile USA lahko pešilja izven zapadne polkroga Razprava v senatu se bo začela v ponedeljek. Računajo, da razprava ne bo trajala več ko 15 dni.
,HuU o dovažanju živil v Evropo
Washington, 13. febr. j. (AR.) Na včerajšnji tiskovni konferenci so bila zunanjemu ministru Hullu zastavljena vprašanja, kako je z dovažanjem ameriških živil v Evropo, kjer prosijo za ameriško pomoč razen Francije tudi razne druge dežele. Zunanji minister Hull je odgovoril, da si Zedinjene države prizadevajo glede tega vprašanja priti do primernega sporazuma z Anglijo, da pa zaenkrat angleška vlada še zmerom načelno odklanja transporte ameriškega živeža v Evropo. V tem pogledu se Anglija točno drži osnovnega načela, kakor ga je formuliral
-vn1 - ^-'	*-	' -	*	cr* u
lord Lothian kratko pred svojo smrtjo, namreč, da Anglija ne more trpeti, da bi ameriški živež po ovinkih prišel v Nemčijo.
K italijanskemu odloku, da tule misije ne smejo zapustiti Rima. je zunanji minister Hull naglasil, da gre v tem primeru za običajni ukrep, ki se ga često poslužujejo vojskujoče se države. Po odloku italijanske vlade ne sme zapustiti Rima samo ameriško poslaništvo, marveč tudi nobeno drugo diplomatsko zastopstvo kake države, ki je akreditirano pri italijanski vladi
Zapora dobroimetij
Washington, 13. febr. s. (Reuter). Po informacijah iz dobro poučenih ame:iš'cih uradnih krogov namerava ameriška vlada takoj, čim kongres sprejme zakon o posojanju vojnega materiala odrediti zaporo vseh turih fondov in dobroirrrtii v Zedinjenih državah. V ameriškem finančnem ministrstvu bo ustanovljen oo e'en oddelek, ki bo nadziral te fonde. Simo prijateljske države b^o ootem dobile posebna dovoljenja ameriške vlade, da bodo lahko svobdno razpolagala s svojimi dobroimetji.
Amerika bo odstopila še 40 rušilcev
New York, 13. febr. j. (AR). V listu »New York World Telegramm« piše Tho-mas Stokes. da se predlogi ki jih ie izne-sel Wendell Willkie pred zunanjepolitičnim odborom senata zelo dobro ujemajo z načrti v pomoči Angliji, ki jih je že poprej izdelala sama ameriška vlada. Program. ki ga ie izdelala vlada, "že določa odstopitev več nadaljnjih rušilcev angleški mornarici. Ameriška mornarica namreč razpolaga še s 40 rušilei istega tipa, kaker onih 50 rušilcev. ki so bili Angliji že lani odstopljeni v zameno za oporišča. Ti rušilei bodo postopoma izročeni Angliji ker jih morajo najprej še modernizirati Modernizacija bo. čim bo sprejet Roosevaltftr zakon o ameriški prmočd Angliji. izvrtana v ameriških ladjedelnicah.
Nadalje ima acneriSka vlada v načrtu, da bo nekaj časa praktično vsa v Ameri-
ki producirana vojaška letala pošiljala Angliji, dokler ne bo angleškim potrebam vsaj približno ustreženo Zedinjene drža-ce si bodo pridržale le nova šolska letala. ker iih nujno potrebujejo za vežbanje svojih pilotov.
Najbrže bo v kratkem znatno olajšan tudi postopek o prodajanju ameriških trgovinskih ladij Angliji S poenostavljenimi upravnimi ukrepi bo doseženo da bo Anglija lahko kupila praktično vse trgovinske ladje, ki iih Amerika ne potrebuje zase^
Chamberlainova vdova umrla
London. 13. febr. AA. V Londonu je
umrla po krajši bolezni vdova po pokojnem zunanjem ministru Austinu Cham-berlainu. lady Chamberlain.
Komisar v T vezi hrvatskih seljaških zadrug
Zagreb, 13. febr. o. Danes je bilo službeno objavljeno, da je razpuščena dosedanja uprava osrednje zveze hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu s predsednikom univ. prof. dr. Stjepanom Postičem na čelu. Za komisarja je postavljen odvetnik dr. Gjuro Janekovič. Ze pred tremi mesci je banska oblast odredila revizijo poslovanja Osrednje zveze seljačkih zadrug za vso dobo od leta 1930 naprej. Do tega je prišlo zaradi raznih konkretnih pritožb glede poslovanja Zveze, zlasti pa glede poslovanja njenega predsednika Revizija še ni končana, vendar pa je že doslej dala take rezultate, da so napotili bansko oblast k temu sklepu .
Samomor Slovenca v Splitu
Split, 13. febr. o. V Marcelinovi ulici št. 6 sta najela sinoči sobo neki Franc Zuraj, doma iz Slovenije in njegova zaročenka Genovefa Rodin. Davi so našli oba mrtva. Preiskava je ugotovila, da je Zuraj ustrelil najprej svojo zaročenko, nato pa še sebe. V smrt sta šla zaradi nesrečne ljubezni, ker so se starši Rodinove protivili njeni možitvi z Zurajem.
Najstarejša črnogorka umrla
Nikši«, 13. febr. o. Tu je umrla danes
najstarejša Črnogorka ga. Gospava Balje-vič, stara 110 let. Njen mož je umrl pred par leti v starosti 107 let, njena pati pa je doživela celo 125. rojstni dan.
Odvzeto državljanstvo
Beograd. 13. febr. p. Z odlokom notranjega ministrstva je odvzeto naše državljanstvo Karlu Murnu, doslej pristojnemu v občino Trbovlje.
Razpis inženjerskih služb v vojni mornarici
Beograd, 13. febr. p. štab vojne mornarice je razpisal natečaj za sprejem 15 inženjerjev ladjedelniške, strojne, električne, gradbene in tehnološke stroke kot aktivnih inženjerskih oficirjev v vojni mornarici. Pravilno taksirane prošnje se morajo poslati štabu vojne mornarice v Ze-munu do 15. marca.
Iz državne službe
Beograd, 13. febr. p. Imenovana sta za predsednika obrtnega sodišča pii okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Jakob Svet, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za H. namestnika predsednika obrtnega sodišča pri okrožnem sodišču v Ljubljani pa Anton šiporn, sodnik okrožnega sodišča v Ljubija/-ni.
Imenovana je za knjigovodjo 9. pol skup. pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Olga Maleš, doslej pisarniška pripravnica pri istem socišču.
Upokojena je učiteljica ženskih ročnih del Ljudmila Arzenšek v Trbovljah.
Imenovan je pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodjo 10- poL skupine Marjan Kodre, doslej uradniški pripravnik.
Upokojen je Josip Valentič, višji svetnik direkcije drž. železnic v Zagrebu.
Imenovani so za svetnika pri bansld upravi v Skoplju šimen Jagodic, s reški načelnik v Djevdjeliji, za politično-upravno-ga tajnika banske uprave v Skoplju Anton Kapus, načelnik gališkega sreza. za sre-skega podačelnika v Laškem dr. Pavel švab, doslej sreski podnačelnik v Radovljici
Za člana stalnega pravniškega odbora za leto 1941/42 sta bila na podlagi § 33 in 34 zakona o državnem pravobranilstvu imenovana poleg drugih predsednik državnega sveta v p. dr. Štefan Sagadin in član glavne kontrole dr. Konrad Smit.
Zemunska: Toplp. Pretežno oblačno v vsej državi Dež bo tu pa tam, zlasti pa v zapadnih krajih.
Maši kraji in ljudje
Mesto rsksrdo? In akordov
Društveno In prosvetno delo je tudi živahno
Jesenice, 13. februarja
Na Jesenicah in v okolici je zapadla de-belai plast snega. Vzdolž glavnih cest in ulic leže visoki kupi snega, ki čaka na boljše čase po starem izreku: Bog ga je dal in Bog ga bo vzel.
V	času obratnih izmen ob prihodu vlakov se od postaje proti tovarni pomikajo dolge kolone delavcev. Vsem se navadno zelo mudi, ker imajo vlaki včasih precej zamude, delavci pa morajo biti točno ob določenem času v tovarni. To je prava tekma v hitri hoji, kjer so mladi delavci vedno med prvimi, bolj stari in betežni pa med zadnjimi.
V	splošnem se Jeseničanom vedno hudo mudi. Tu je skoraj vse življenje preračunano na čas in na storitev. Rekordi in akordi so menda že vsem prešli v meso in kri. Rekord pri športnih tekmah, akord pri delu, to sta dve zelo važni činjenici, o katerih se v revirju poleg draginje največ govori-
Jesenice so v zadnjih tednih vse v znamenju zimskega športa in raznih prireditev. Tu se športno življenje skoraj vzpore-ja z vrvenjem industrijskega revirja. Mesto je postalo središče zimskega športa v Sloveniji in izhodišče na najlepše zimsko-sportne postojanke v jeseniškem planinskem zaledju in Zgornji savski dolini. Včasih korakajo skozi mesto celi bataljoni domačih smučarjev na zboma mesta, s postaje pa se vsipljejo reji smučarjev od drugod, ki skoraj v strnjenih vrstah hite na jeseniške planine.
širša slovenska in celo jugoslovanska javnost s« zelo zanima za uspehe jeseniških smučarskih prvakov. Imena: Smole j Franc. Praček Ciril, Heim Hubert in drusra so naši javnosti morda bolj znana kakor imena vseučiliških profesorjev. Naši javnosti pa so skoraj popolnoma neznana imena
številnih športnih delavcev in voditeljev, ki : so dali trdne temelje športni vzgoji in ki se že dolga leta z veliko vnemo in požrtvovalnostjo udejstvujejo za kulisami športnega življenja. Ti idealni športni delavci žrtvujejo vse proste ure in tudi denar za športno stvar, a ne dobe nobenega priznanja za svoje uspešno delo.
Na Jesenicah je sedaj sedež Slovensko zimskosportne zveze in Gorenjske zimsko-sportne podzveze- V revirju uspešno delujejo štiri telovadne organizacije in pet športnih klubov, ki zelo uspešno goje skoraj vse panoge sodobne telesne vzgoje.
Vkljub športnemu gibanju, ki je zajelo skoraj vso mladino, pa gre jeseniško prosvetno delo svojo razvojno pot. Gasilska četa KID je v svoji prenovljeni dvorani v Delavskem, domu dvakrat vprizorila Vomber-garjevo »Vodo« ob dobrem obisku. V nedeljo pa so vprizorili Spicarjevo spevoigro v treh dejanjih »Svojeglavček«. Sokol pripravlja novo Gregorc-Simončičevo opereto »Ljubezen naj živi«. Pri vprizoritvi bo sodelovalo nad 60 igralcev pevcev in godbenikov.
Letošnja predpustna sezona ni na plesnih in zabavnih prireditvah tako bogata kot druga leta. Temu so krive izredne razmere in strogi predpisi oblastev, ki za-branjujejo zasebne gostilniške prireditve. Doslej so bile tri zabavne in plesne prireditve-
Športno in prosvetno delo gre nevzdržno svojo pot naprej. Pri vsem tem ogromnem in raznolikem delu pa ni nikjer nobenih osebnih, političnih in ideoloških razprtij. Med voditelji in pripadniki različnih svetovnih naziranj je obnašanje popolnoma korektno. Vsi se dobro zavedajo, da je obvladanje osebnih čuvstev in disciplina vsega naroda v teh dneh bolj potrebna, kot kdaj koli poprej.
staro v sramoto mestu in državi, nova carinska in javna skladišča. Kot center hrvatskega jugovzhoda naj Dubrovnik dobi kakšno upravno edinico druge stopnje. Pospeši naj se zgraditev nove avtomobilske ceste Sarajevo — Mostar — Metkovič — Dubrovnik. V mestu naj se ustanovita obrtna šola in strokovna šola za gostinski naraščaj.
Banovina naj obenem podpre ladjedel-sko obrt na Korčuli, ki ji grozi propast
Fojmški okraj, ki je bogat gozdov, naj dobi potrebne komunikacije. Kakor Dubrovnik, naj tudi starodavni Travnik, ki je bil svoj čas središče Bosne, dobi nekaj instanc druge stopnje. Več pozornosti naj banovina posveti vinogradništvu — velik sloves uživajo korčulanski grk, pelješki dingač in hercegovska žilavka — gojitvi oljke v Primorju, sadjarstvu v hercegovskih in primorskih okrajih, živinoreji v Hercegovini in Bosni, rudarstvu v fojniškem in konjiškem okraju ter zdravilnim vrelcem, ki jih je na prebitek. Fojnica sama ima dve radioaktivni kopališči, ki slovita po svoji zdravilnosti, a njiju lastniki nimajo kapitala za izgradnjo. Ban je predstavnikom obljubil, da se bo zavzel za njihove težnje, kolikor je v njegovi moči.
»Mlin je majhen, melje pa le«
Skupščina Sokolske kreditne zadruge v Radovljici
Medved pred vrati škofje Loke
škode ne dela in tudi strahu ni pred njim
Škofja Loka, 13. februarja
Predrznost rjavega kosmatinca je res ve-fika. Medtem ko se je zadrževal nenavadni gest loškega src za doslej le v gozdovih Polhograjskih dolomitov in se je le od časa do časa pojavil tudi na Sorskem polju, so ga zasledili včeraj kar pred vrati Škofje Loke Medved je obiskal Puštal.
Fojkarjevi so si postavili prijeten domek pod puštalsko cerkvico, nad katero se vzpenja tako zvani Stenj, ki ga posebno radi obiskujejo smučarji. Ko so davi Fojkarjevi vstali, jih je čakalo nemalo presenečenje. Okrog svoiega doma so opazili vrsto stopinj, ki s: o njih precej niso bili na jasnem, kara z njimi. Po tehtnem preudarku pa se jim je izluščil sklep, da niso sledi v snegu prav od nikogar drugega, kakor od medveda. Odtiskom v snegu so slledili. Zdi se, da je prihlačal medved v neposredno soseščino Skrije Loke preko Stenja, kajti sledi so naleteli tudi cd Fojkarjeve
hiše naprej proti višje in zase sitoječemu skednju.
V krogih zelene bratovščine sklepajo, da je prišel medved k nam iz kočevskih gozdov. Tako se primeri večkrat, kajti tudi pred par leti so naleteli na medveda, takrat v Selški dolini. Zatekel se je v ta kraj bržčas že na jesen. Spočetka vesiti, da imamo v svoji siredi kosmatinca, nihče ni hotel verjeti. Ko pa se je rjavi prijatelj sem in tja le pokazal in zlasti ker so sledili njegove stopinje, je postalo jasno, da gre res za zver, ki je prilomastila v nase kraje. Sklepajo, da se medved najraje drži v Pungerški grapi, kjer ga je lastnik lova g. Hafner iz Škofje Loke ponovno sledil. Baje se potrudi žival tudi k Sori, kjer naj bi jo bil videl neki nabirallec protja. Sodijo, da ima medved svoj brlog na obronkih Dolomitov. V ostalem moramo njemu v prid zapisati, da ni slišati o kaki škodi, da bi jo bil kjerkoli napravil, pa tudi sitrahu pred njim ni nobenega
Jesenice, 12. februarja
V nedeljo Je bila v Sokolskem domu v Radovljici glavna skupščina Sokolske kreditne zadruge. Predsednik zadruge br. špl-car Jakob je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzočne in se spominjal med letom preminulega podpredsednika nadzornega odbora brata Jožeta Cvara iz Kranja, katerega spomin so počastili vsi navzočni.
Sokolska kreditna zadruga v Radovljici je bila ustanovljena pred 4 leti v okviru sokolske Petrove petletke. Ustanovitev zadruge je rodila živa potreba v teh težkih časih. Marsikateremu sokolskemu društvu in poedincu je zadruga v veliki sili hitro priskočila s posojilom na pomoč. Sokolske kreditne zadruge so 9e oklenili večinoma mali ljudje, ki vlagajo svoje prihranke in prosijo za mala posojila za nakup najbolj potrebnih stvari in za plačila, ki so neodložljiva. Duša te sokolske denarne ustanove br. špicar je rekel: Naš mlin je sicer majhen, melje pa le!
Iz poslovnega poročila, ki ga je podal predsednik, je razvidno, da je upravni odbor v preteklem letu sprejel 47 članov s 77 deleži. S pripisom teh članov in z odpisom treh umrlih izkazuje članski imenik 449 članov. Odbor je dovolil 11 članom vplačilo nadaljnih 2 deležev. Stanje deležev konec leta je znašalo 82.525 din, ker so tu pripisana celotnim deležem tudi plačila na račun. Vloge na knjižice so se dvignile za 32,992.68 din hi znašajo 298.451 din, vloge
v tek. računu so se dvignile za 11.611 din, in znašajo 118.444 din. Celokupni denarni promet zadruge je v 1. 1940 1,043.420,84 din. Zadruga je vedno likvidna.
Bilančni prebitek je le nekoliko narasel nasproti lanskemu letu in znaša 8.475,24 riin Da ni višji, je vzrok visoka obrestna mera za vloge po 4 in 5% in nizka za posojila po 6%. Tudi naloženi denar ne prinaša velikih obresti. Upravni in nadzorni odbor predlagata skupščini, da se ta dobiček pripiše rezervnemu skladu, ki bo po tem pripisu znašal 21.988.31 din. To je gospodarski efekt štiriletnega dela zadruge.
Predsednik nadzornega odbora br. dr. Zvonko Janežič z Bleda je poročal, da je nadzorni odbor pregledal poslovanje zadruge in se posebno posvetil posojilom, pri katerih je pretehtal njihovo varnost in kritje. Dognal je. da so kiitja v redu tn posojila varna. Denar, ki ga mora imeti zadruga v pripravljenosti za izplačilo vlog. je varno naložen. Poslovanje se vrši po pravilih in po zadružnih načelih. Nadzorni odbor je odobril sklepni račun za upravno leto 1940. Predlagal je. da skupščina podeli upravnemu in nadzornemu odboru raz-rešnico, ki je bila soglasno sprejeta.
V upravi je ostalo vse pri starem. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena brata Tepina Anton lz Radovljice in dr. Jože De Gleria z Bleda, kot namestnik pa br. Jože Svetlin s Slovenskega Javornika.
Zajci so se oddahnili
Ljubljana, 12. februarja.
S prvim februarjem je prestal lovopust za zajce. Naši lovci so vso zimo prav pridno lovili divjačino, na marsikatera!) nedeljskem lovu je padlo zajcev kar na kupe. Res, pri nas so nekatera lovišča še prav bogata na divjačini. Formacija zemlje, pašniki, travniki, njive v pisani po-
Dubrovnik brani svoj prestiž
Zgraditev nove laske za mednarodno trgovino ob izlivu Neretve ograža njegov gospodarski obstoj
Dubrovnik, 12. februarja.
Ko se je ban dr. Šubašič pred dnevi mudil v Dubrovniku, so predstavniki dubrov-niške Trgovinsko-industrijske in Obrtne zbornice izkoristili priliko in so v obliki obširne spomenice obrazložili vrhovnemu šefu banovine Hrvatske težavni položaj znamenitega mesta, ki ga je usoda v gospo-> darskem pogledu zadnji čas močno prikrajšala.
Dubrovnik so ustanovili begunci iz Epi-davra na skalnem bregu nad morjem. Naselbina pa ni imela pravih pogojev za življenje, ker je bil svet močno močvirnat. Stari Dubrovničani so spoznali, da bo morje edini vir njihovega obstanka in so se z vnemo lotili pomorstva in trgovine. Zgradili so svojo trgovsko mornarico m so Dubrovnik kmalu povzdignili v "ainega trgovskega posrednika med Vzhodom in Zapadom, da je bilo mesto daljšo dobo nevaren tekmec Benetkam. Na pusti, nerodovitni skali je v kratkem času zraslo mogočno, bogato mesto, ki bo na veke ostalo priča edinstvene podjetnosti — Zdaj pa grozi nevarnost, da bo dubrovniška luka
izgubila temeljno osnovo svojega obstanka — mednarodni trgovski promet To bi za Dubrovnik pomenilo začetek propada, kakršnega so doživela nekoč cvetoča mesteca v Boki Kotorski, ko je propadlo bo-keljsko pomorstvo. V prometnem ministrstvu je bilo sklenjeno, da se ob izlivu Neretve zgradi nova luka Ploče za mednarodni promet. Dubrovničani so prepričani, da za novo luko na ustju Neretve ni niti nacionalne niti gospodarske potrebe. V obrambi življenjskih interesov svojega mesta zahtevajo, da se gradnja ob izlivu Neretve takoj ustavi
Za izboljšanje tujskega prometa, ki je drugi glavni življenjski vir Dubrovnika, pa so predstavniki izrazili banu željo, naj se zgradi železniška proga Ustirača — Foča — Gacko — Bileča, s pomočjo katere bi Vojvodina dobila preko Beograda najkrajšo zvezo z Dubrovnikom. Hkratu zahtevajo Dubrovničani tudi nekatere važnejše izpopolnitve v luki in na železniški postaji Med drugim naj se odstrani kurilnica in pa tranzitno železniško skladišče,, zgradi pa naj se novo postajno poslopje, ker je
mešanosti z lepimi gozdovi, to so za divjačino kaj primerna bivališča. Kadar m" prehude zime, divjad po navadi tudi dobro prezimi in mladi zarod od leta do leta
pomnožuje število za odstrel godnih živali.
Največ je po naših loviščih seveda zajcev. Ti še ne poznajo degeneracije v svojem rodu, čeprav se na rasno politiko prav nič ne razumejo. Zato pa se prav pridno plode in množe v veliko veselje lovcev in meščanov, ki n. pr. v Ljubljani vsako zimo konzumirajo na tisoče teh dolgouhcev. Prav zanimiva bi bila statistika, koliko različne divjadi pojedo Ljubljančani vsako leto. Verjetno je število tako veliko, da je za splošno prehrano mesta precejšnjega pomena. Dokler bode lovci pametno streljali, smemo pričakovati, da pride vsako leto na trg večje število divjadi, kar je treba pozdravljati posebno v teh izrednih časih.
Sedaj je lov za zajci pri kraju. Zajci so se oddahnili. Brez strahu se bodo redili in množili do prihodnje lovske sezone, v veselje našim nimrodom.
Zadnje dneve zajčje lovske sezone so nekateri prav pridno izrabili. Na sliki je videti, ko pelje mož na cizi več ko sto ustreljenih zajcev v hladilnico, da bodo imeli prijatelji zajčje pečenke skozi vse leto na razpolago divjačino.
Nesrečna smrt delavca na cesti
Ižanski avtobus je do smrti povozil Jožeta Ščurka
Ljubljana, 13. februarja
Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča g. Josipom Zorkom je bila danes vse dopoldne kazenska obravnava glede odgovornosti in krivde za smrt delavca Jožeta Ščurka iz Črne vasi na Ižanskem.
Ščurka so predlanskim sredi decembra našli v snegu na banovinski cesrti nedaleč od Iga mrtvega v zapadlem snegu. Kot vsakega navadnega smrtnika so ga spodobno pokopali, toda šele ko je bil pokojni že dolgo pod rušo, so sorodniki vse bolj trdovratno razširjali mnenje, da s Ščurkovo smrtjo ni biflo vse v redu. Ker so ob najdbi njegovega trupla orožniki bili mnenja, da je najbrž zmrznil v snegu, so ga pokopali, a sorodniki se potem govorili, da jc bil mož ranjen, da je imel raztrgano obleko in da je tudi njegovo kolo pustilo
j sledove, ki so kazali na nesrečo, i Ob last va so po teh govoricah to sprva povsem preprosto, a kakor so kasneje ugotovili, zelo zamotano stvar energično vzela v roke in uvedla preiskavo. Seveda so izkopali pokojnikove zemeljske ostanke m ga sodno obducirali, pri čemer so ugotovili, da je dobil težke notranje poškodbe. Zlomljenih je imel več reber. Zlomi kosti pa so tako poškodovali pljučno tkivo, srčne mišice in ledvice,, da je zaradi teh poškodb nastopila takojšnja smrt.
K vsemu temu se je priključila še ngc-tovitev, da je mož gotovo postal žrtev neprevidne vožnje kakšnega avtomobilista. Natančna preiskava je dognala, da je mogel priti v p »štev le ižanski avtobus, ki je tik pred tem, pTeden so ponesrečenega moža našli, peljal tam mimo. Prijeli so
Infekcije skozi ustno duplino poskusite okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka din 8.—, veli-kega zavitka din 16.—. *Ogl. reg. S. br. 15510 27/5. 1939
vozača, samskega šoferja Franca Potokar-ja iz Ljubljane, ki je izpovedal, da je v temi in snegu nekje med 9 m 10 km videl pred seboj na cesti nekaj temnega, da pa je misleč, da so to odpadki, vozil naprej. Ko pa je prepeljal čez tisto mes-to, je nenadoma čutil, da je nekaj zadelo v blatnik. Zato je voz ustavil in s sprevodnikom sita pogledala, kaj je bilo. V snegu sta na gazi našla polomljeno moško kolo in nekoliko vstran tudi moškega, ki je negibne ležal Ugotovila sta pri površnem pogledu, da je mrtev. Na Igu sta takoj obvestila orožništvo.
Danes se je šofer moral zagovarjati pred sodiščem. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilcc dr Hinko Lučovnik, ga je dolžila. da je Ščurkovo smrt zakrivil z malomarno vožnjo. Državni tožilec je zahteval kaznovanje zaradi prestopka proti varnosti javnega prometa v smislu § 205-11. k. z.
Obtoženi, ki ga je branil odvetnik dr. Viktor Maček, je izjavil, da se ne čuti krivega. Med svojim podrobnim zagovo-rom je tudi navedel, da sc se mu na vožnji utrudile oči tako, da je bilo povsem možno, da je prezrl, kar je bilo pred njim na cesti.
Po zaključnem dokaznem postopanju, ko je sodnik zaslišal tudi izvedenca inž. Di-triha. je sodnik razglasil sodbo, s katero so obtoženega spoznali za krivega prestopka v smislu $ 205 II. k. z Sodnik ga je obsodil pogojno za dobo 2 let na 3 mesce zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja ter eventuelne izvršitve kazni. V razlogih je sodnik podčrtal, da noben drug avto ne more priti v pošte v kot tisti, ki ga je upravljal obtoženi in da so ponesrečenca našli še toplega kmalu zatem, ko je avte pasiral kraj nesreče. Pri presoji krivde je sodnik upošteval mnenje izvedenca, ki je izjavil, da je dopustna tista brzina, pri kateri je možno vozilo ustaviti v takšni razdalji, kolikor ima voznik pregleda na cesti Ker je voznik trdil, da ni mogel videti ponesrečenca ob pravem času, je bil sodnik mnenja, da je to bila njegova, kakor slehernega voznika, dolžnost. In če je mogel opaziti celo nek potnik, da je nekaj na cesti, tembolj bi bil moral opaziti voznik. Če pa so šoferju opešale oči — izvedenec je bil sicer mnenja, da praviloma nastopi opešan je vida šele na daljše razdalje — bi bil zato moral pač toliko počasneje voziti. Iz vseh dognanj in iz pripovedovanja zaslišanih prič torej izhaja malomarnost, ki je zakrivila delavčevo smrt.
Proti tej razsodbi je branilec obtoženega takoj prijavil priziv tako glede izreka o krivdi kakor tudi glede odmere kazni.
Jutri bo v drami prva uprizoritev zanimive Pragove psihološke igre »Zaprta vrata«, v kateri bodo igrali glavne vloge Mila Saričeva, Emil Kralj ta J. Tiran. Hran je absolvent Dramatične šole na našem drž. konservatoriju ter Je opozoril z raznimi manjšimi nastopi na svoj igralski talent. Z vlogo mladeniča Giulia je postavljen pred odgovorno nalogo, v kateri bo lahko dokazal svoje sposobnosti. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek
Knlturni pregled
I^veEsica umetnost
A. Podbevgka »monografija« o Jakopiču je zopet sprožila nerešeno in morda v nekem smislu nerešljivo vprašanje, od kdaj imamo slovensko umetnost. Anonimni pisec napada v kritiki te knjige dva poročevalca ljubljanskih dnevnikov, češ da sta bila preveč obzirna nasproti piscu »Jakopiča* v oceni njegovega, z Jakopičevo avtoriteto podprtega stališča v navedenem vprašanju. Kar se tiče »rokavic« in podobnega, bi lahko pisec »Jakopiča« najbolje povedal, kako je občutil prijeme obeh poročevalcev. Druga zadeva je tudi, če anonimnemu protektorju slovenske umetnosti ne ugaja stališče, da je mogoče o nekih zadevah kočljivega značaja razpravljati doma med nami, da pa nikakor ne gre pisati o tem v tujem jeziku, kjer ima-Zanimiv je sam problem slovenske umet-jo lahko sporni nazori nezaželjen učinek, nosti. Kaj je slovenska umetnost, kdaj se je začela in kam sega? Problem se nam z raznih stališč kaže v različni luči. Ce merimo slovensko umetnost po nje obsegu, je drugačna s stališča teze, da sodi vanjo vsa umetnost, ki je nastala na slovenskem ozemlju, ali š stališča teze, da sodi vanjo to, kar so ustvarili umetniki zanesljivo slovenskega rodu. četudi brez slovenske narodne zavesti, in zopet drugačna, če priznavamo kot slovensko umetnost samo to, kar ima v delih slovenskih umetnikov resnično slovenski značaj. Prvo stališče je zemljepisno-zgodovinsko, drugo je nepoool-no, ker dejstvo slovenskega redu ne ustvarja' nujno pogojev za slovensko umetnost,
tretje stališče pa ne bi moglo pri nobenem, tudi mnogo večjem in starejšem narcclu popolnoma obveljati, ker nacionalni značaj ne more biti vodilno merilo pri določ? n ju neke umetnosti- Vsekako pa zahteva tretje stališče predvsem odgovor na vprašanje, kaj je v umetnosti slovensko?
Tu pa vsi, ki smo kdaj obstali pred vprašanjem bistva slovenstva, ponavljamo poziv bojevnikom za njegovo čistost in samobitnost: Povedite ne s vendar nekoliko dialje od samih čustev in same politične gostobesednosti. Spomnimo se samo, kaj je pripravil Srbom Jovan Cvijič in kako malo zanesljivega vemo Slovenci o našem narodnem značaju, o psihologiji našega narodnega kolektiva, o vsem tistem, kar nas loči ne le od zapadnih ln severnih sosedov — tu so razlike dovolj ostre — marveč tudi od etnično najsorodnejšdh Hrvatov in Srbov. Kdo se pri nas bavi s ka-rakterologijo Slovencev ? Kdo je obdelal našo narodno pesem in sploh narodno blago s stališča izvirnosti in glede na značil-. nosti slovenske narodne duše? Na vseh področjih, kjer se razodeva slovenska duhovna tvornost, od etnografskega do umetnostnega, bi bilo treba izvršiti obsežna proučevanja v izvirnih, samoniklih prvinah naše narodne ln umetne kulture in o tujih vplivih, da bi tako prišli do zanesljivega gradiva in dobili odgovor na vprašanje, v čem je prav za prav naša narodna poseb- j nost. Čeprav se je v posameznih likovno i umetnostnih, muzikoloških, etnografskih, i
literarnih in drugih študijah nabralo pre-
cej gradiva, vendar še vedno nimamo sintetičnega dela. ki bi kar se da objektivno pokazalo vse prvinske in pridobljene značilnosti slovenskega narodnega karakterja. Značilno je da je doslej povedal še največ o karakteroloških značilne stih Slovencev dr. Vladimir Dvomikovič. Pri nas samih pa določajo slovenstvo z najsplošnejšimi besedami in z napadi no vse tiste, ki ne vidijo v nir.m malika. pred katerim je treba c'elr.ti obredne pok!:ne m na tiste, ki ga nočejo obdati s kitajskim zidom ob Kolpi in Sotli. Nobena politična zgovornost, n-bena krmjska zbidljivost ne more nadomestiti zgoraj omenjenega nedostat-ka.
Vprašanje določitve slovenstva v umetnosti je potem takem vprašanje naše narodnostne filozofije, zglajene na gradivu znanstvenih proučevanj. Te pa še vedno nimamo, ker se bojevnikom za tako zvano čisto slovenstvo zdi važnejše pisanje osebnih polemik in boj zoper hrvatsko-srbske vplive v slovenski kulturi, kaker pa težavno delo za določitev jesnih in nedvomnih znakov originalnega slovenstva.
Ducicevi potopisi
»Srpska književna zadruga« je izdala med knjigami za leto 3940. Jovana Du-čiča zbirko »Gradovi i him*re«. Tu Zbrana pisma pesnika diplomata iz. Švice, Francije, z Jonskega morja, iz Italije, Grške, Španije, Palestine in Egipta zavzemajo prvo mesto med proznimi spisi največjega pesnika srbske Moderne. V pismih, katerih vsako Je skrbno opiljen esej, je povsem zabrisan pisateljev poklic. Iz njih ne Izvemo ničesar ne o diplomaciji in ne o politiki, razen če gre za diplomacijo družabnih vezi ki za politiko človeških src. Du-
čič rad modruje in je včasi morda celo
preveč zgovoren, preveč predan blagoglas-ju besed. V zgodovinskih mestih meditira o zgodovini največkrat prav po svoje. Zato je ob tej knjigi občutil poznavalec grške zgodovine prof. Vulič potrebo popraviti Dučiča in pokarati založnico, češ naj ne šili napačnega znanja. Toda Dučičevi eseji niso spisani zato. da bi se čitatelji iz njih učili. Bistvena značilnost eseja je pisateljev subjektivni odnos do obravnavane stvari. Morda je res, da tako spisani potopisi niso najbolj piimerni za širši čita-teljski krog. če jih merimo zgolj utilitar-no, ne bomo dobili iz njih kaj pri^a stvarnih pojmov o obravnavanih deželah in njihovih mestih. Niso ne nadomestilo zaBae-deckerja, ne nadomestilo za zemljepisne in zgodovinske priročnike. Dučič je v teh pismih predvsem pesnik in njegove potopise je treba ponekod brati kot pesmi v prozi.
Jovan Dučič kaže v svoji poeziji in prozi stil tistega časa, ki smo mu mlajši komaj ujeli zadnje cdbleske: časa, ko je skušala umetnost najti namen v sami sebi, v iznajdljivosti fantazije, v opojnosti subjektivnega, v odbranem, v originalnem, v enkratnem, v oblikovno dovršenem. Izrazit predstavitelj ln teoretik artizma je bil Oscar Wilde, nekoč eden izmed malikov tega rodu. Jovan Dučič je ostal še do danes zvest struji. ki v umetnosti obožuje lepoto, v mišljenju duhovitost, v literaturi Obliko. Za pisatelje te vrste nima književnost spoznavalne funkcije, ne stremi .po ničemer koristnem ali moralnem; ideje so zanimive samo takrat, ko se zde duhovite in paradoks je več vreden, kakor preprosta in resnična misel. Ob Dučičevih e6ejih moramo zopet misliti na značilnost in odliko te slovstvene struje, ki je današnjemu rodu, vajenemu življenjske stvarnosti in sociaine
tematike tudi v literaturi, že dokaj odtujena.
Dučičevi »Gradovi I Mmere« so nedvomno poetična knjiga, ki se odlikuje predivsem po izpiljenem, bleščečem slogu. Slog je tu izraz nekega zanosa, ponekod celo rahle ekstaze; zdi se, da je slog tisti, ki ustvarja pisatelja in ne narobe. Dučič ne piše o krajih in mestih tako stvarno, da bi jth videli pred seboj; njih obrisi se nam rišejo skozi pesnikovo dušo tn dobivajo meč ta barvo doživetij. Pisatelj ostaja ves čas tesno z;ružen s tem, kar imenujejo Francozi »choses vues« in se skuša Intuitivno detipati do njihovega bistva. Mnogo razmišlja o preteklosti in o psEhoflogiji narodov; tudi tu mu je duhovito izražena misel bližja od dognane ali splošno priznane resnice. Bistvo Dučičevega eseja je torej tudi v teih primerih nujno subjektivno. Pisatelj se rad poigrava z erotičnimi migljaji, ne štedi pa tudi z ironijo, če se prilega potreba njegovega sloga,
Vzlic temu, da Je v tej knjigi ponekod več sledov himer kakor mest, jo dviga njena poetična vrednost visoko nad navadno prozo, čitatelj se ob Dučičevih opisih mest, razpoloženj, podob in narave in civilizacije premnogokrat zasanja v skrivnosti in lepote življenja ter vidi gloMje v dušo neke dežele ali nekega mesta, postavimo ženeve, Pariza, Rima, kakor če bi pozorno prebral Baedeckerja. Vsi, ki smo kdaj vsaj za kak bežen trenutek meditirali v Rousseaujevem rodnem mestu ob Lemanskem jezeru, uživali Pariz s kavarniške terase na buJvarjih, poslušali šumenje rimskih fontan, sanjarili v mesečini na Jonskem morju ali si zamajali na atenski AkropoB razgovore Sokrata in Platona — vsi bomo ob branju Dučiča bližji tem neizbrisnim doživetjem, kakor pa nad knjigami tako zvamh objektivnih potoptaoev. Zaradi bega odpuščamo v©-
X. jubilejni reprezentančni ples tehnikov
Tabor is. n.
ADAMIČ-JAZZ. — JENKO!
DomaČe vesti
* Sprememba v prometu potniških vla^ kov. Pričenši od 17. t. m. izostane na progi Celje—Velenje ob delavnikih vlak št. 9126 z odhodom iz Celja ob 20.43 ter s prihodom v Velenje ob 21.51 in vozi namesto njega samo ob delavnikih vlak štev. 9120 z odhodom iz Celja ob 19.05 in s prihodom v Velenje ob 20.13. Vlak št. 9126 z odhodom iz Celja ob 20.43 tn s prihodom v Velenje ob 21.51 vozi torej samo ob nedeljah in praznikih. Nadalje izostane od istega dne na progi Poljčane—Slov. Konjice vlak št. 8236 z odhodom iz Polj-čan ob 16.30 in s prihodom v Slov. Konjice ob 17.18 in vozi namesto njega vlak št. 8238 z odhodom iz Poljčan ob 18.55 in s prihodom v Slov. Konjice ob 19,43.
*	zagreb je zal°žen do nove že^ve. V sredo je bila v Zagrebu seja mestnega prehranjevalnega urada, ki ji je predsedoval predsednik mestne očine Mato Starčevic-Kakor povzemamo iz poročil, je Zagreb v zadostni meri založen z žitom in moko Prav tako je tudi ostalih živil dovolj na zalogi, tako da bi bila odveč bojazen, da bi morali Zagrebčani do žetve ostati brez najpotrebnejše hrane.
*	Manganizem v šibeniku. Odkar je v šibeniku začela delovati tvornica »La Dalmatienne« so se med delavstvom začeli množiti primeri zastrupitve z manganom tako da je mesto in okolico polagoma zajela kronična bolezen, ki ji pravijo manganizem. Zastrupitev z manganom je precej zavratno obolenje, ki napravi človeka polagoma popolnega invalida, izredno pogoste pa so tudi komplikacije, ki zahtevajo smrtne žrtve. Leta 1935 je na 10.000 prebivalcev šibenika prišlo 28.1 smrtnih žrtev za pljučnico, do leta 1939 pa je to število naraslo na 83.5. Uradne komisije so ponovno raziskale poslovanje tvornice in ko je kemični oddelek Higienskega zavoda v Zagrebu analiziral prah in vsebino tvorniškega dima, je ugotovil, da se nahaja v njih 84.98 odstotkov mangana. Podjetje je že naročilo v Švici električni čistilnik, naročilo pa zaradi vojne zmešnjave še ni izvršeno. Poklicane instance delajo na tem, da se nevzdržno stanje čim prej odpravi, saj prah in dim ne zastrupljata samo delavstva v tovarni, temveč tudi prebivalstvo širne okolice.
*	Subskripcija romana Mire Pucove »Obraz v zrcalu«. Tiskovna zadruga je pravkar dala v subskripcijo Mire Puceve roman, ki ob izšel prihodnji mesec. V petih delih romana razpleta mlada pisateljica usodo Henriete, strastne, nepremišljene, kljub vsem vnanjim uspehom tragične meščanske žene, ki postane žrtev svoje slepe in vendar človeško umljive vere v srečo. Okrog Henrijete je pisateljica zgostila veliko množico oseb, človeških usod, vsakdanjih in nevsakdanjih dogodkov, ' ki zajamejo v svoj napeti pripovedni tok podobe iz slovenskega meščanskega življenja pred svetovno vojno, med vojno in v nemirnih letih po osvobojenju. Iz idiličnega okolja podeželske graščine nas vodi v mestno življenje, preko predvojnega Dunaja v Ljubljano, ki jo že zastira senca prvih vojnih dni. Z razpletom vojnih pojavov v zaledju in s silnimi spremembami, ki jih prinaša novo življenje, se stopnjuje pripovedovanje v vznemirjajoče in napete prizore. Skoraj četrt stoletja je zajela pisateljica v okvir svojega romana — dovolj dolgo dobo, da mati in hči, pa tudi druge važne osebe, ki nam jih opisuje živo in plastično, dožive prelom svoje usode. Tako smo dobili roman, ki bo zanimal najširše vrste čitateljev, prav kakor bolj razvajenega bralca. Ta roman, ki bo štel okrog 380 strani, je v subskrib-ciji do 5. marca 1941. Suhskribcijska ce-
mmf
BREHCICA
PEG S. 8». 22365 od 18-t* 19^0 c.
na znaša: z» urcuiran izvod din 95, za vezan v platno din 105, za vezan v polus-nje din 115 s pribitkom din 8 za poštnino pri zunanjih narončikih. Po 5. marcu se bo cena knjige znatno povišala.
*	Jugoslovanska umetnostna razstava v Budimpešti. Dodatno k notici, objavljeni v nedeljo 9. t. m. sporočamo, da je nale prizadevanje uspelo v toliko, da sta se sporazumeli obe naši stanovski društvi DSLU in Slovenski lik, tako da je sedaj dana možnost udeležbe vsemi slovenskim slikarjem in kiparjem. Temu vodilu se je prilagodila tudi žirija, ki se je izpopolnila z gg. dr. Fr. Mesesnelom in Tv- Zorma-nom. Obstoja sedaj le še vprašanje, kako se bodo strinjali s to rešitvijo naši umetniški klubi oziroma osebni interesi posameznih umetnikov. OSOMSSJK-UD »Slovenski lik«.
*	Razstava otroških umetnih izdeik°v. Za splošen dvig narodne kulture ki je zlasti proti koncu minulega desetletja v naši likovni umetnosti malone Izgubila lastna tla, opirajoč se prvenstveno, če že ne zgolj na tuje duhovne vrednote, si je podpisano društvo nadelo nalogo, da priredi v do-glednem času razstavo, ki naj bi obsegala risbe, slike tn plastike, izdelke mladine iz detinske in ljudskošolske dobe. Razstavo bodo spremljala strokovna predavanja, ki bodo nazorno tolmačila izvirnost teh deL Na ta način upamo, da se povrnemo k prvobitnosti in korenikam pravih ljudskih vrednot in do zopetnega priključka mlade umetnosti narodno duhovnim tlom. Opozarjamo posameznike, zlasti pa podeželska šolska vodstva in podeželsko duhovščino, da nam pri zbiranju tvarine pomaga ln nas o vsem znanem obvesti. Osrednja strokovna organizacija mladih slovenskih slikarjev in kiparjev. Umetniško društvo »Slovenski lik«.
*	Revija modelov nemške mode v Zagrebu. Savez hrvatskih obrtnikov nas je naprosil za objavo naslednjega obvestila: Na številna vprašanja o nedeljski veliki reviji modelov »Pomlad in poletje 1941« sporočamo, da bo revija samo v nedeljo 16. t m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani Matice hrvatskih obrtnikov, Ilica 49. Popoldne revije ne bo. Dostop imajo izključno le ženskokrojaški in krznarski mojstri in mojstrice ter njihovo pomožno osebje, ki se morajo izkazati z legitimacijo pristojnega udruženja. 20 izvežbanih berlinskih in dunajskih manekenk bo prikazalo nad 200 modelov, izdelanih po najslavnejših modnih hišah Nemčije.
*	Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino sklicuje v soboto 15. t. m Ob 18. uri v hotehu štrukelj v Ljubljani sestanek vseh zdravniških organizacij dravske banovine v svrho dogovora za strokovno kandidatno listo zaradi bližajočih se volitev novega odbora zdravniške zbornice za dravsko banovino. (—)
*	Borba za kruh — na smetišču. Težki časi, v katerih živimo, prinašajo vse mogoče nove poklice med ljudi, pa ni čuda, da se je zadnji čas tudi v Beogradu, ki je od nekdaj imel številno družino prebivalcev z dna, uveljavila posebna panoga pridobivanja za življenje — nabiralci smeti. Dam danes gre vse v denar, kosti, stare cunje, zavrženo želez je — ki v prestolnici prihaja toliko tega na smetišče, da je skromno živelo nekaj sto ljudi. Pred kratkim pa se je bednim nabiralcem pojavila nevarna konkurenca, štirje nadzorniki mestnih smetarjev so prišli na idejo, da so odpadki, takorekoč njihova last. Naložili so delavcem, naj odpadke zbirajo zanje, in so na lastno pest izdali stroge ukrepe proti siromakom, ki bi hodila brskat po smeteh. Pregnani nabiralci so se zdaj obrnili na delavsko zbornico, ki skuša rešiti afero.
*	Dijakinje — prostovoljne b°lničarke. Med dijakinjami trgovske akademije v Beogradu vlada izredno zanimanje za bol-ničarske tečaje, ki jih prireja 4. pododbor Rdečega križa v Beogradu. Na trgovski akademiji je bilo prirejenih 6 tečajev, na katerem je doslej napravilo izpite za prostovoljne bolničarke nekaj nad 300 učenk.
*	Smrtna nesreča otroka. Te dni je umrla po strašnih sedemdnevnih mukah komaj enoletna Marija šumičeva iz Brega pri Leskovcu. Ko je njena mati odšla od doma k bolni sosedi, je pustila svoje štiri mladoletne otroke same doma. 16-
I letna hčerka Angela, ki je materi pomagala vedno pri kuhi, je usodnega dne pre-j lila krop iz enega lonca v drugega in pustila lonec na tleh sredi kuhinje. Med opravilom je popolnoma pozabila prip3zitl na svojo enoletno sestrico, ki se je med tem približala loncu ter prevrnila ves krop po sebi. Otrok se je polil po obrazu, životu in nogah ter je po sedemdnevnih mukah izdihnil.
• Množestvene tatvine po hrvatskih gozdovih. V Prigorju blizu Varaždina imajo oblastva opravka s široko zasnovano krajo, kakršne kronika Hrvatskega Zagorja skoraj ne pomni. Siromašni domačini so v gozdovih bogatega kmeta Petra Brle-ka nasekali na lastno pest okrog 700 sežnjev drv, vrednih nad "50.000 din. Ko je tatvina prišla na dan, so orožniki uvedli preiskavo, ki traja že nekaj dni in so pri posameznih bajtarjih zaplenili cele zaloge drv, ki. jih zdaj vozijo na dvorišče sreskega načelstva v Ivancu iin jih skladajo na kup. Ker takšni primeri niso osamljeni, namerava oblast proti storilcem nastopiti z vso strogostjo.
Iz Ljubljane
n— Doda%e krušne karte za bolnike bo
prihodnje dni pričel deliti mestni fizikat v Mestnem domu. Po dosedanjih priglasitvah sodeč, bi bilo teh kart ogromno število, saj je bilo že pri prvih pripravah ugotovljeno, da popolnoma zdravi ljudje zahtevajo priboljšek, do katerega so upravičeni samo resnični bolniki, ki marajo jesti boljši kruh. Za bolne se danes razglašajo krepki ln popolnoma zdravi ljudje, ker so pred več leti n. pr. prestali majhno operacijo- Kar se pritožbe tiče, da bo v Ljubljani dodatne krušne karte za bolnike delil samo mestni fizikat, opozarja mestno poglavarstvo, da tudi država in banovina za pregled svojega uslužbenstva zahtevata svoje uradne zdravnike, prav tako pa tudi zavarovalnice ln druge ustanove priznavajo zdravniška spričevala samo svojih zdravnikov. Tako je torej popolnoma naravno, da mara tudi v Ljubljani imeti vsako spričevalo potrdilo uradnega zdravnika, t. j. v Ljubljani mestnega flzikata.
n— Del<> mestne zaščitne Me. Zaščitna šola se v svojih novih prostorih v IL nadstropju Mestnega doma prav lepo razjvija. Zdaj se v šoli vežbajo oni, ki so določeni po uredbi o zaščiti pred napadi iz zraka za nadzornike hišne zaščite ali hišne nadzornike. Nadzorniki so lahko lastniki sami ali pa tudi kak drug stanovalec, ki bo tudi v vojnem času v hiši stanoval. Hišni nadzorniki postanejo poljavni organi, ki dobe svoj obraimbni razpored v tej svoji funkciji ter so pooblaščeni in dolžni poslovati po pravilih, dobljenih od mestnega zaščitnega urada ali od nadrejenih rajonskih starešin. Zdaj je v šoli že osmi tak tečaj, ki traja 3 dni po 2 uri. V vsakem tečaju je po 50 do 60 hišnih nadzornikov, ki dobe najvažnejša navodila za svoje naloge, dolžnosti in pravice po splošnih zaščitnih ukrepih posebno glede na hišno zaščito, o zaščiti pred požarom v hiši ln o prvi pomoči. Mestni zaščitni urad kliče v šolo s posebnimi vabili one, ki so se javili s prijavami o hišni zaščiti. Najprej se šolajo tisti, ki so jih hišni lastniki določili za hišne nadzornike. Izmed teh se vežbajo najprej oni, ki so v ožjem ln nevarnostnem rajonu, t J. v gostem naselju. Pri tem pa je bilo ugotovljeno, da niso še vsi hjfini posestniki oddali prijav ln imenovali osebja hišne zaščite. Vse zamudnike bo mestno poglavarstvo de enkrat opomnilo, naj to takoj store, a boljše bi bilo, da to store že sami od sebe. če nimajo več pri roki tiskovin, jih dobe v mestni zaščitni
likemu pesniku in stilistu tiste stvarne napake, ki jih je nekaj naštel njegov učeni kritik in znova priznavamo, da so trenutki, ko lepa čustva zajemajo mnogo več življenja, kakor pa suhoparne smanstvene resnice.
Vsekako so Dučičevi »Gradovi 1 htmere« ena tistih knjig ki jih ne prebereš, marveč jih prebiraš, se pravi: vračaš se k njim vedno znova, kakor k zaupljivim prijateljicam, ki te apajajo s svojim nezainteresira-nim ljuibkim kramljanjem.	—
ZAPISKI
PREDAVANJE PROF. CHABODA
Ljubljana, 13. februarja
Snoči je v prenapolnjeni predavalnici Italijanskega instituta predaval o svetovnem nazoru italijanskega Preporoda (renesanse) profesor milanske univerze g. Federico Chabod. Predavatelj je predvsem poudaril, da pomeni s tega vidika razvoj renesanse daljši, skoraj tri stoletja trajajoči proces, ld so mu Italijani pripravili najprej socialne in politične pogoje, posebej v organizaciji svojih mestnih občin in v razširjenju trgovine, šele na to so začeli počasi nadomeščati stare nazore z novimi. Predavatelj se je posebej pomudil pri pojavu sv. Frančiška Asiškega in pri vplivu frančiškanskega reda kot zgodnjih predhodnikov nove sensibilnosti. Pa tudi v Danteju so bile kali, ld so se pozneje bohotno razrasle; njegovi nazori o monarhiji, zlasti pa njegovo stališče glede avtonomije umetnosti, so bili v nasprotju s srednjeveškim pojmovanjem, ki je vso umetnostno tvorbo podrejalo veri ln nravnosti. Nadalje se je učeni predavatelj zaustavil pri Florentincu Giovannlju Vlllanijunlu njegovi Cronld. VOlani j« spisal zgodovino svojega rodnega mesta, v kateri se mešajo legende z dejstvi, vera s stvarnimi podatki; zanimivo le, da je v nji prvi uvedel v zgodovino zavest važnosti goeopdarskega čini-
telja za zgodovino. V nasprotju s srednjeveškimi pisci je poveličeval bogastvo, trgovino, finance, dasi je z druge strani gledal na zgodovino tudi s stališča greha.
Prehod srednjega veka v novo dobo označuje zlasti živo nasprotje med bojaznijo pred grehom ln hrepenenjem po večnosti in med željo uživanja ter približevanja k zemeljski stvarnosti. Nadalje je prof. Chabod označil pomen in značilnost pesnika Petrarce, ki je postavil človeško osebnost za središče vesoljstva. Pri njem vidimo posebno živo neugnani boj po obvladanju mesa, strasti, kolebanje med ljubeznijo in smrtjo, nasprotje med potrebo življenja in med strahom pred grehom.
če naj bi bila renesansa v nasprotju s srednjeveškim krščanstvom civilizacija dvorov, je pa nedvomno značilno za njen svetovni nazor zmaga Intelektualne kulture, genialnosti, želja po eksaktni znanosti, ld bi pomagala obvladati naravo. Predavatelj je primerjal renesanso in poznejšo prosvet-Ijenost ln pokazal, kolikšno vlogo je imela pri Preporodu domišljija, ki je izključevala suhi racionalizem prosvetljencev. Renesansa je bila usmerjena v čisto stvarnost zemeljskega življenja. Prinesla je novo gledanje na človekovo mesto v stvarstvu, perspektiva v slikarstvu, arhitektura cerkva, vse ostro kontrastira s srednjeveško gotiko. Renesančna poezija ln umetnost sta vedno bolj poudarjali človeško osebnost, Machiavelli je usmerjal politiko v čisto zemeljsko stvarnost, povsod so skušali spra viti v sklad vernega ln pridobivajočega, podjetnega človeka, ki veruje v srečo in v moč premoženja. Ob koncu Je predavatelj pokazal, kako je ta novi nazor zahajal v strastni, napadalni vernosti ln morali Bavonarole ln v reslgnlrani poeziji Tor-quata Tassa.
Tričetrturna izvajanja odličnega predavatelja so vsSbujala mnogo zanimanja to priznanja.
Tretji večer ruske glasbe bo v ljubljanskem radiu v petek ob 20. uri. Obsegal bo moskovsko generacijo lz šole Tanejeva s Skrjablnom kot središčno osebnostjo. Predaval bo prof. dr.Dragotin Cvetko, koncertni del pa bo Izvajal prof. Anton T ros t, ld bo prikazal skladbe Rahma-ninova (Preludije op 32., štev 10 ln S ter Humoresko), Metnerja, (Pravljici op. 26, štev. 1 to 2) ter Skrjablna (Btude, op. 8., štev 1, 2 ta 8, Počme op. 32., štev. 1 ta 2 ter Tragično pesnitev op. 34).
Uspeh češke filharmonije v Berlinu. Dne
12. t. m. je priredila češka filharmonija iz Prage v Berlinu velik koncert. Gostje so pod vodstvom Vaclava Talicha igrali ouverturo Beethovnovega »Egmonta« in celoten ciklusi B. Smetane »Moja domovina«. Prireditev je imela v prenapolnjeni dvorani ogromen uspeh.
Hngo Wolf In SlovencL V pravkar lz-išlem zvezku mariborskega »časopisa za zgodovino ta narodopisje« omenja J. Glaser v zvezi s člankoma o nemškem skladatelju Hugu Wolfu, ki sta jih objavila v »Jutru« B. Borko ta dr. G. Krek, rodovnik Huga Wolfa, ld ga je lanj izdal v Lipskem dr. Walther Rauschnerberger. Ta raziskovalec je dognal, da je bil oče Wolfove matere posestjoik Jakob Nussbaumer v Naborjetu na Koroškem, Jakobov oče Gašpar pa se je priselil lz Mojstrane ta se je prvotno pisal Orehovnik. Tako Je torej nemški raziskovalec dognal v slavnem sinu slovenje-graškega nemškega naseljenca Wolfa slovensko kri. S to primesjo slovenske krvi razlaga genealog pred vsem Wolfovo čustvenost, njegovo strastnost ta ekscentrič-nost (!) ta prihaja do zaključka, da je Wolfov genij nastal lz združene podlage očetove muzlkalne nadarjenosti, splošnih umetniških nagibov v Wolfovi rodbini ta večje strastnostl skladateljeve matere slovenskega rodu.
šoli v IL nadstropju Mestnega doma, vhod iz Streliške ulice, kjer je treba prijavo tudi oddati. Najprej pridejo v poštev hišni nadzorniki znotraj meje: Zoisova cesta, Mir je, Tržaška cesta, Oražnova ulica, proga južne železnice. Celovška cesta. Gasilska cesta, Kavškova, Janševa. Lev če v a Livarska ulica, Vilharjeva in šmartinska cesta, Hrovatova ln Ljubljanska ulica ter vse mesto do Marenčičeve ulice in Ljubljanice, Kodeljevo do dolenjske proge in Gruberjevega prekopa ter ob Gruberjevem nabrežju do Karlovške ceste, Zvoranske ulice in Krakovskega nasipa.
n— Spomladansko vreme. Po občutnem hladu, ki je zajel Ljubljano minule dni, je spet zavladala močna odjuga. 2ivo srebro stoji visoko nad ničlo kakor spomladi. Sneg se naglo topi, z dreves je že ves odpadel. Kosi veselo pozdravljajo toplo vreme. Nekateri nasadi so začeli že poganjati. Ceste na mestni periferiji so tako razmočene, da se udira pod nogami. Ponoči pa se vseeno napravi nevarna poledica. Nevaren jc tudi sneg po strehah ljubljanskih hiš. Topli jug ga je močno razjedel, da kar lije s streh, večkrat pa se ga cel plaz zruši na cesto.
u— Gradaščico so pred leti regulirali na odseku od Kolezije do izliva v Ljubljanice, kjer so zgradili tudi jez. da je struga vedno primerno napolnjena. Urejeni so bili lični nasadi na obeh bregovih in pa prostori za perice. Zdaj pa je začela voda močno razjedati betonske zidove na obeh straneh, kakor tudi samo dno struge. Na več mestih so nastale v betonu velike razpoke, cele plasti betona pa se rušijo v vodo. Ruši pa se tudi na obeh straneh prsteni nasip, po katerem so nasadili svoj čas prijazno zeleno travloo. Odločujoči bodo morali za-časa nekaj ukreniti, ker drugače bo Gra-daščica kmalu tudi na tem dokaj lično urejenem odseku nudila podobno sliko kakor pri bivšem kopališču Koleziji in dalje proti Viču.
u— Na Tyrševi cesti so začeli graditi štirinadstropno palačo. Novo stavbo zida stavbno podjetje inž. Tonnies iz Ljubljane. Hiša bo stanovanjska s trgovinskimi prostori in bo stala ns levi strani ceste v bližini električne ure. Dosedaj so izkopali temelje in nekaj prostora že zabetonirali. Nova .palačaj bo brez dvoma v okras naglo napredujoč« Tyrševe ceste.
Sreski odbor Jugoslovenske nacionalne 1 stranke v Ljubljani opozarja članstvo, Id se bo udeležilo družabnega večera v soboto 15. t. m. v dvorani »Zvezde«, naj dvigne vstopnice pri svoiih predsednikih, ali pa v tajništvu JNS v »Zvezdi«.
u— šelenburgovo ulico bi morala mestna občina na novo tlakovati. Kakor znano je bila pred desetimi leti ta ulica tlakovana z lesenimi kockami, zalitimi z asfaltom. Asfalt je potreben zaradi tega, da vlaga ne poškoduje lesa. Pogosto deževje, hud mraz in velik promet pa s časom uničijo tudi varovalno plast asfalta. Okvare na lesenem cestišču šelenburgove ulice so v zadnjem času vedno bolj pogoste. Take vzbokline, kakršne se delajo sedaj po šelenburgovi ulici, so nevarne za promet, posebno za kolesarje.
u— Egiptovska tema vlada zvečer na Tyrševi cesti od železniškega prelaza do starega pokopališča pri sv. Krištofu. Iz neznanih razlogov so ugasnjene na tem odseku vse obločnice. Pešci morajo kar tipati, če hočejo naprej in če nočejo zabre-sti v to ali orno lužo, ki jih je sedaj na cesti več ko dovolj. Pri prelazu pa je še posebno nevarno, kadar se zatvornice odpro in se vsujejo vsakovrstna vozila in veliko število pešcev v obe smeri. Taka tema vlada tudi na Masarykovi cesti na odseku od Miklošičeve do Tyrševe. Merodajni krogi bi morali zadevo urediti-
u— V šentjakobskem gledališču bodo ponovili v soboto 15. in nedeljo 16. t. m- ob 20.15 »Visoko pesem«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Popolnoma na novo opremljeno in skrbno naštudiramo delo naše pisateljice Hke Vaštetove, pri katerem sodeluje vse osebje odra, tako zanima gledališko občinstvo, da sta bili obe dosedanji predstavi razprodani. V nedeljo 16. t. m. popoldne ob 15.15 bo prva popoldanska predstava zabavne Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«. Ker je za predstave veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji od danes dalje. Zunanji posetniki naroče vstopnice lahko tudi pismeno.
n_ Bežigrajski pevski zbor priredi v
soboto 15- t m. ob 20. uri v telovadnici osnovne šole (Vodovodna cesta) svoj vokalni koncert. Bežigrajčani pa tudi meščani, ne zamudite te lepe prilike in podprite z obilnim obiskom kulturno in nacionalno delo marljivih pevcev!
Q_ Krajevni °db<>r jadranske straže ae
po tem potu najlepše zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pripomogli k vsestranskemu uspehu na njeni prireditvi 8. t- m. na Taboru.
u— Rezervne podoflclrje vabimo, da se udeleže tovariškega sestanka, ki bo v soboto 15. t m. ob 20. uri v salonu gostilne Mrak na Cesti 29. oktobra. Na sestanku bo predaval univerzitetni profesor g. dr. Miroslav Kasal o vlogi modernega utrjevanja v današnji vojni. Pododbor.
u_ Novo tramvajsko postajališče pred
kavarno Emono, kamor so se preselila postajališča za vozove 1, 2 in 4 v smeri od Evrope, se je že od vsega početka izkazalo kot zelo nepraktično zaradi zamud ki jih povzroča kretnica pred razcepom proge. Kretnica deluje avtomatično na magnet in ker je njen mehanizem zelo občutljiv, se morajo, kadar je en voz že na postajališču, ostali, ki pridejo za njim, ustaviti v sorazmerni razdalji na odprti progi, dokler prvi ne odpelje. Zgodaj zjutraj, opoldne in zvečer, ko je promet največji, morajo vozovi zaradi tega čakati tja do banke Slavije, preden pridejo na vrsto. Takšen način prometa je za potnike precej neroden m vznemirljiv, še težje preglavice pa brez dvoma dela voznikom. Križišče pred pošto se resda preureja na vellkomesten način, vendar postajališča ob ustju Prešernove ta Selen-burgfve ulic«, kjer so bila doslej, niso napršvljala tolikšne zagate, da bi jih bilo vredno premeščati na še nerodnejšl kraj.
Ortopedski zavod Atene opozarja starše, da posvete raznim telesnim nedo-statkom svojih otrok že v predšolski dobi čim skrbnejšo pažnjo, če hočejo, da »e hibe uspešneje ln v krajšem času odpravijo bodisi z aktivno ali pasivno telovadbo. Na tisoče šolskih otrok je potrebnih samo v Ljubljani ortopedskega zdravljenja pod rednim zdravniškim nadzorstvom in strokovno oskrbo. Naša v°jeniška mja. dlna raznih poklicev je v tem o žiru zanemarjena oziroma ogrožena, zato rabi kontrole. Vsak ljubljanski okoliš bi moral imeti tako telovadnico kajti obisk telovadnice je potreben v največ primerih par-krat tedensko, kar pomeni za marsikoga prekomerno izgubo časa. Centr°lno ležeči novourejeni prostori Atene v Gosposki nI. št. 3-n so hvalevredna pridobitev v ta namen. Zavod posluje po potrebi celodnevno. Podatke glede sprejema pacientov daje Atena dnevno istotam od 15. do 18. ure. ( —)
u— Jubilejni reprezentančni ples tehnikov bo na Taboru v soboto 15. februarja. Zaradi časovne omejitve smo morah opustiti predvideni umetniški program. Namesto tega bo Adamičev orkester izvajal več točk. da bo cenjeno občinstvo tudi v tem pogledu prišlo na svoj račun. Ples bo vodil plesni mojster g. Jenko. Oficielni sprejem prične ob pol 20. Vabila so razposlana. Cenjeno občinstvo opozarjamo, naj pohiti z rezerviranjem miz. ker je že zdaj mnogo miz rezerviranih. Reklamacije vabil in rezerviranje miz na naslov: ZSKTF, Tehnika, Aškerčeva ul. 11. tel. 47-41.
u— Znani karikaturist Kondor bo v nedeljo ob 11. v palači Bate otvoril razstavo svojih karikatur. Razstava bo odprta samo kratek čas, zato vse ljub telje sl kar-stva in satire že danes opozarjamo nanjo.
u— Otroški ringaraja. Atena je v zadregi, ne ve. kako bi postregla vsem — naj pripravi kratek spored ali dolg spored za pustno nedeljo. Mladi obiskovalci ringaraja so večinoma nestrpni, pa tudi marsikateri izmed njih rad sam nastopi, da pokaže, kaj zmore. Sredi dvorane postavi stojo ali prekucne k^zo^e. da ie smeha in občudovanja krog in krog njega. Spretna gospodična Silva DaiLova ima kljub vsemu skušenj za spo ed nič koliko. KraJi Matjaž, princeske, kuhar-ček in škratje, narodne noše. vse mrgoli križem kražem, da je joj. Ringaraja je resnično raj prave sproščenosti, da se človeku k T milo stori in dobrodošel je vsakdo, ki je dobre volje. (—)
u— V nedeljo s Putrnkom na Pasjo ravan - (—)
u— Združenje krojačev, krojačie in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da je umrl član združenja krojaški mojster g. Prime Martin. Pogreb bo danes ob 16. uri z Zal, kapelica sv. Janeza, članstvo je vabljeno, da se pegreba udeleži. (—)
Izbor planinskega cvetja
Ljubljana, 13 februaria
Pod gornjim naslovom je bilo v sredo predavanje, katerega namen je bil, pokazati ljubiteljem prirode naše planinsko cvetje v barvah Da te vrste predavanja danes zelo vlečejo, je dokazal številni ob-isik, kar pa ni čuda, saj je zavzela barvna fotografija kot najmodernejša tehnika fotografiranja v Sloveniji izreden razmah.
Po uvodnih besedah predavatelja, univ. asistenta, g. Branca, ki je posnel cvetje in preskrbel diapozitive, je sledilo najprej predvajanje nekaterih primerov dolinskega cvetja, nato pa cele vrste planinskih rož iz območja naših gora. Izbor cvetja je bil jako lep in sistematično urejen ter je tudi v barvnem pogledu v splošnem ugajal. Izredno mnogo je pridobila slika ob simpatični besed' in tolmačenju pridavateljice ge. prof. Hudafesove, ki je znala na svojstven način, pričarati med pestro cvetje na platnu tudi življenje. Škoda je le, da predavatelj g. Brane pri izbiri cvetja ni pokazal večje pazljivosti in izločil nekaterih cvetk, ki so kazale neprirodne barve in delale tudi vtis, da niso fotografirane na mestu, kjer rasejo. Zelo je motilo tudi, da je velik del predvajanih sflik pri tleh aili pri cvetu segal preko platna. Če odštejemo te pogreške bi biLo predavanje v tem okviru jako lepo.
Povsem nerazumljivo pa je bilo poslušalcem, da je g. Brane izven okvira predavanja pričel v drugem delu predvajati precej številne motive, ki so predstavljali naše gore in ki so bili razen kakih petih aK šestih v motivičnem. še boflj pa v tehničnem pogledu in zlasti glede barv zelo šibki in povsem neprimerni za javno predvajanje. Naše občinstvo je pač nekoliko razvajeno po predavanjih Slovenskega planinskega društva, ki je pokazalo, kaj premore barvna fotografija slovenskih fobo-amaterjev.
Končno bi v interesu ugleda, ki ga po pravici ima Ljudska univerza med občinstvom, svetovali, da se v bodeče pod njeno firmo ne bodo dogodili tako neokusni izpadi, kakor ga je zagrešil predavatelj g. Brane ob priliki tega predavanja nasproti Slovenskemu planinskemu društvu, in to povsem neutemeljeno in krivično. Omalovaževal je delo tega društva na pripravah za izdajo knjige o planinski flori na način, ki ga ne bi bili pričakovali od osebe, kateri je to društvo poverilo fotografiranje planinskega cvetja, mu kupilo v ta namen barvm fotografski materiali v vrednosti. ki je šla v mnoge tisoče. Predavatelj predvaja slike iz tega mater, v predvajanjih društvu pa do danes za knjigo o planinski flori ni dal na razpolago niti ene slike.
Da se ugotovi, kako je s knjigo o planinski flori, smo se zanimali pri merodajnih činiteljih imenovanega društva in Izvedeli, da bi v današnjih časih dovršen in tiskan slikovni material za to knjigo stal skupno okroglo 300.000 dinarjev; vsote pa društvo zaenkrat še ne zmore. Del gradiva je že zbran in tudi plačan in knjiga bo slej ali prej tudi izSla v zadovoljstvo občinstva. ki ljubi planinsko floro, čeprav brez sodelovanja g. Branca.	J.
umu ii n, ii n 1i1 n ii ii pj mu m m n V snegu in mrazu
se spomnite
Iz Cella
e— Poziv delodajalcem. Davčna uprava v Celju poziva vse delcdaialce ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih marki-cah in še niso predložili uslužbenskih knjižic davčni upravi v kontrolo, d s jih takoj predložijo, sicer tih bo začelo kazen v smislu čl. 138. zakona o neposrednih. davkih.
e— Proračunska leJa mestnega »veta se prične danes ob 17 Poles mestnega proračuna za dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941 so na dnevnem redu tudi poročila odborov.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela ie bilo 10. t. m. v evidenci 1474 brezposelnih (1227 moških in 247 ženski nasproti 1428 (1183 moškim in 245 ženskam) dne 31. januarja. Delo dobijo: 1 delavec, 7 kmečkih dekel. 4 služkinje 3 kuharice ter po 1 natakarica in sobarica.
e— Celjske ulice so ponekod zaradi iuž-nera vremena polne blatne brozre kor občina ni poskrbela 7-a odvoz snega in ureditev odtokov za sn&mico Apeliramo na mestno občino, da takoi uredi zadevo, ker bo s tem ugodila prebivalstvu, ki ie po pravici nevoljno
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 17. t. m. ob 20 univ. prof dr Boris Zarnik iz Zagreb o o t=mi »Činitelji embrionalne^a razvoja« Zanimivo oredavnje bodo spremljale siri optične slike
e— Diiaški kuhinji v CelJu sta prispevala po 1 000 din g. Rudolf Stermeoki. ve-
letr?ovec v Celju, in e. dr. Jo^p Ermen^. zobozdravnik v Somboru Oba sta postala u^+anovna člana celjske Dijaške kuhinje Znesek 1.000 din je tudi prispeval ž° dos^anji ustanovni član S Todnr La^a-revič. predsednik Cinkarne v Celju. Trgovec g Ivan Golmaier v Oaberju pri Celiu je daroval 100 din namesto venca na 9rov> Rozalije Kolarieve.
e-— 2rt«*v naapdalca. V tr<rek so neki fan+le v	v Ro*ni dolini napa-
dli 28-1etnega dninarja Antona Verdeva
iv	Zavrha Dri finalnem ter ga poškodovali po Plavi in rvsih. Verdeva so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a_ Izdajanje petrolejskih nakaznic. V
smislu razglasa mestnega poglavarstva bo mestno tržno nadzorstvo izdajalo pe-trolejske nakaznice za februar in marec dnevno od 9. do 11. ure. Petrolej je na razpolago le za razsvetljavo stanovanjskih rostrrov dočim za industrijske in obrtne s vrhe še ni nakazila Vsi potrošniki petroleja, ki doslej še niso dvignil; petrolejskih nakaznic, se opozarjajo, da petroleja ne morejo dobiti, ker so bile nakazane le one količine, ki so bile v decembru m januariu dejansko prinravljene.
a— Apel mestnega poglavarstva na ustanove in društva. S posebnim razglasom se obrača mestno poglavarstvo na vsa društva, ustanove tn podjetja, da po5ljeio do 18 t. m. socialno političnemu uradu mestnega poglavarstva na Rotov-škem trgu 9 svoja poročila o uspehu nabiralne akcije ter izročijo nabrane prispevke.
a— Krojna akcija na šolah. V zvezi z
včerajšnjo objavo vesti pod tem naslovom coda-jemo naknadno, da pristojni činitelji žal niso čaii pristanka na izvedbo akcije
v	navedenem smislu, da bi revni šolski otroci iz sklada te akcije prejemali kruh oz. moko brez nakaznice.
a__Ha Luka na slaninarskem trgu. Nekateri slaninarji. ki prodajajo slanino In svinjino na slaninarskem trgu, niso marali prod ajati slanine pod 10 kg. S tem so bile preevsem prizadete revnejSe gospodinje, ki ne morejo kup ti tako velkin kol;ein Ti di je neki slaninar v teku pol ure stopnjeva cene od 24 na 26 dtn za
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
BEETHOVNOVA UL. 14,
javlja izid žrebanja z dne 13. februarja DIN 80.000.— št. 85348 DIN 60.000.— št. 17386 28964 DIN 50.000.— št. 6353 DIN 30.000 — št. 17798 19836 25125 DIN 24.000.— št. 93797 DIN 20.000.— št. 54344 DIN 16.000.— Št. 42196 49709 DIN 12.000 — št. 32733 64157 77847 PO DIN 10.000.— 3022 9309 15402 31569 31728 56325 47759 75267 48530 86739 97500
PO DIN 8.000.— 2435 7658 8366 11686 21143 23672 35194 37051 37317 42831 48555 59700 63396 66120 76931 84419
PO DIN 6.000.— 1110 9709 12822 15791 21636 40794 41433 45187 45502 49891 55798 77540 89515 96742
PO DIN 5.000.— 3165 20564 31966 34907 41931 46451 55121 56892 69188 71782 77417 83452 85293 89169 93431 95437 98056
PO DIN 4.000.— 8473 14785 15700 20671 24370 25541 32450 33109 35664 37402 38819 40034 40674 49418 -53399 58351 56688 68742 81435 82014 83404 86079 87583
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, eventuelna pomota ni izključena
Prihodnje žrebanje bo jutri 14. t. m.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturl »Vrelec grede« naj srečke takoj predložijo v Izplačilo.
Novim naročnikom so srečke Se na razpolago.
• kg. Navzocne gospodinje' ao bile zaradi tega zelo vznemirjene, nastala je rabuka, nazadnje je moral posredovati stražnik. Priporočati je, da se na živilskem trgu poostri Kontrola cen. Tudi naj bi se preprečila moinest samovoljne prodaje predmetov samo po več kg, ker so s tem prizadeti predvsem socialno šibkejši sloji mestnega i rebivalstva.
a— Nov odpust tekstilnih delavcev. V klotnem oddelku Hutterjeve tekstilne tvorrice je bilo odpuščenih več delavce-" in delavk.
a— Odpusti v pekovski stroki. V zvezi z uvedbo krušnih nakaznic je bilo v zadnjem času v Mariboru odpuščenih več ko 20 pekovskih pomočnikov. Pekovska stroka v Mariboru je predvsem prizadeta, ker okoliško prebivalstvo po uvedbi nakaznic ne more kupovati več kruha v mariborskih pekarnah, ki so doslej več ko tretjino svojega kruha prodajali okoličanom.
a— Z ozirom na ljubljanski uspeh se
uprizori jutri v gledališču M. Gorkega znamenita odrska slika »Na dnu« po globoko 7n žanih cenah. V nedeljo popoldne »Habakuk«, zvečer »Sumljiva oseba«. V kratkem premiera parmove operete »Ca-ričine /Vma-onke«,
a— Literarni večer bo drevi ob 20. uri pod okriljem Ljudske univerze. Iz svojih dei bodo čitali sledeči pisatelji in pesniki: Brejc Jože, Campa Ivan. Dular Jože. Ka-stelic Jože, Kranjec Cene, Novšak France, Severin šali in Vipotnik Cene. Skoraj vsi bodo čitali še neobjavljena dela.
a— Mariborska zelena bratovščina. Sobno streljanje strelskega odseka Lovskega društva v Mariboru bo vsako sredo ob
20. uri v kletnih prostorih Narodnega doma.
a— Koncert po željL Kakor povzemamo po tuk. »Delavski politiki«, nameravajo mariborski Nemci prirediti tako zvani 2>Wunschkonzert«. Najcenejši sedež bo veljal i-0 oinirjev, ki se bo izplačal lahko v obrokih. Cisti izkupiček bo menda poslan v blagu nemškim frontnim vojakom.
a— Skrivnosten pobeg mlade žene. Iz svojega stanovanja v Žolgerjevi ulici št. 6 je nenadno pobegnila 241etna Šoferjeva žena Marija Babič. Odtlej je minilo že več dni, pa se ni vrnila. Njen mož je izrazil pri tukajšnji policiji domnevo, da je pobegnila čez mejo.
a— Kolo brez lastnika V neki veži v Krekovi ulici v Studencih je bilo delj časa neko kolo, na kolesu po kovčeg. Kolo ln kovčeg sta pri tukajšnji policiji.
a— žepaTJj na živilskem trim. Ko Je železničarjeva žena Marija Lešnikova nakupovala na trgu živila je opazila da ji je neopazno izginila denanrca, v kateri je b^o nekaj gotovine. Policija poizveduje za f.epa rskim zlikovcem.
a— Krvav dogodek na Pobrežju. V neki pobreški dostilni je nastal prepir In spopad. Sredi prelivajočih se bojevitežev ss je zgrudil na tla 281etnl hlapec Štefan Fras iz Sv Jakoba v Slovenskih goricah, ki ima rano na hrbtu. Prepeljali so ga v bolni šnico.
Gospodarstvo
Sprememba uredbe o mletju In kruhu
Na podlagi ČL 1. uredbe o osnovanju ministrstva za preskrbo m prehrano ter čl. 5., 6. in 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom je minister za preskrbo in prehrano v sporazumu z banom Hrvatske izdal naslednjo uredbo o spremembi in izpopolnitvi uredbe o mletju in kruhu:
Odstavek 2., čl. 4. uredbe o mletju in kruhu od 10. decembra 1940 se izpremeni ter se glasi:
CL 1. Za izdelavo kruha se sme uporabljati največ 50% enotne pšenične moke in najmanj 50% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se sme zamenjati z rženo moko, koruzna pa do dveh petin s krompirjem.
Upravna oblast prve stopnje bo določila odstotek mešanja pri peki kruha v mejah zgoraj omenjenega odnosa med pše-nično in koruzno moko odnosno krompirjem.
(Z uredbo je določen maksimalni odstotek pšenične moke v višini 50°/o, ki pa je lahko tudi nižji, kakor n. pr. v dravski banovini, kjer je po banovi odločbi predpisan v višini 40%. Doslej je uredba o
mletju in kruhu določala fiksno razmerje med pšenično in koruzno moko, in sicer 70:30%, glede ržene moke pa je veljal predpis, da se sme pšenična moka do polovice zamenjati z rženo moko).
Odstavek 4., čl. 4. se spremeni in se glasi: Od dneva uveljavljenja te uredbe se sme daiati v promet samo kruh, izdelan v skladu s pogoji po odstavku 2., pecivo pa samo iz enotne pšenične moke. Za pecivo se sme v vsakem kraju uporabiti dnevno največ 10 gramov enotne moke povprečno na enega prebivalca. Na ta način določeno količino enotne pšenične moke bodo razdelile uprave preskrboval-nih uradov med peke, ki izdelujejo pecivo, v sorazmerju njihovega prometa.
Splošna upravna oblastva prve stopnje smejo izjemno dovoliti, da se proizvaja tudi kruh iz bele moke za potrebe bolnikov, bolnišnic in sanatorijev. Ta oblastva določajo ceno tega kruha kakor tudi ceno kruha, izdelanega po predpisih odst. 2. čl. 4. in ceno peciva iz enotne moke po navodilih ministrstva za preskrbo in prehrano odnosno banske oblasti banovine Hrvatske.
Anketa o ureditvi prometa s kožami
Na pobudo Zveze industrij cev je bila včeraj pri kr. banski upravi pod vodstvom načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. Trstenjaka anketa o ureditvi prometa s kožami Ankete so se udeležili v imenu Zveze industrij cev načelnik usnjarskega odseka Ivan Majeršič, tajnik Albert Koser in gg. Savel Kalin, Zdenko Knez in Tone Knaflič. Zvezo trgovskih združenj so zastopali gg. Lavrič Josip, Presker in dr. Pustiš ek, Zbornico za TOI pa tajnik dr Pretnar. Zveza mesarskih združenj, ki je bdla tudi vabljena, se ankete ni udeležila po svojih predstavnikih.
Po izčrpni debati, v kateri so zastopniki poedinih organizacij iznesli svoje stališče k temu vprašanju, se je anketa soglasno izrekla za nujno ureditev vprašanja prometa s kožami, pri čemur morejo služiti za osnovo predlogi, ki jih je v tem pogledu nedavno stavila kr. banski upravi Zveza industrij cev. Prisotni so dobili vtis, da obstoji tudi pri pristojnh činite-ljh resna volja za zadovoljivo rešitev tega perečega vprašanja in se zdi, da lahko v kratkem računamo z novim režimom v prometu s surovimi kožama in v oskrbi usnjarskih obratov s to važno surovino.
Kontrola uvoza surovih kož, usnja, usnjenih izdelkov in krzna
Opozarjamo interesente, da je v »Službenem listu« od 12. t. m. objavljena uredba po kateri je predpisana registracija uvoznikov surovih in suhih kož, usnja in izdelkov iz usnja krzna in izdelkov iz krzna, lubja za strojenje ter izvlečkov in snovi za strojenje. Prijavo za registracijo je poslati direkciji za zunanjo trgovino v
Beogradu do 15. t m. Uvoznik mora priložiti svoji prošnji za registracijo:
1.	overjen kolkovan prepis dovolila ali pooblastila za izvrševanje obrti ali overjen kolkovan prepis potrdila o prijavi obrti, izdanega po § 456 zakona o obrtih;
2.	potrdilo pristojnega strokovnega prisilnega združenja (združbe industrij cev ali obrtnikov) o članstvu pri združenju, izdano potem, ko stopi ta naredba v veljavo. Trgovci, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti potrdilo o svojem članstvu pri prisilnem združenju, ki ga overi pristojna zbornica;
3.	zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti overjen prepis pravil, registriranih pri pristojnem sodišču;
4.	seznam uvoženih količin blaga v poslednjih dveh letih (1938 in 1939 ali 1939 in 1940) z navedbo številke in datuma uvoznih carinskih deklaracij (količina in vrednost) in carinarnic, pri katerih se je blago uvozilo. Uvozniki morajo priložiti temu seznamu izvirne uvozne carinske deklaracije, ki se jim po primerjavi vrnejo. Ce prosilec carinskih deklaracij ne more predložiti, mora predložiti overjen izpisek iz uvoznega kontrolnika ministrstva za finance, iz katerega mora biti razvidno, koliko blaga iz te naredbe je v teh letih uvozil.
Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, vpišejo v register uvoznikov zgoraj omenjenih proizvodov tiste osebe in tvrdke, ki dokažejo, da izpolnjujejo gornje pogoje. Po opravljeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh od dne priobčitve položiti pri direkciji varščino v znesku 20.000 din.
Zasedanje jugoslovensko-ftalijanskffffi stalnega odbora
Poročali smo že, da se bo že ta mesec začelo zasedanje jugoslovensko - italijanskega stalnega odbora. Sedaj poročajo iz Beograda, da je dosežen sporazum o tem, da se odbor sestane 14. t. m. v Rimu. Našo delegacijo bo vodil pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič, v imenu Narodne banke pa se bo zasedanja udeležil prvi viceguverner dr. Ivo Belin. Na dnevnem redu zasedanja bodo vprašanja ki se tičejo korektur obstoječih kontingentov, in vprašanja plačilnega prometa
Nadalje poročajo iz Beograda da se tam mudi posebna italijanska delegacija v zvezi z uvozom italijanske celulozne volne. Italijani zahtevajo za svojo celulozno volno »fiocco« enake ugodnosti, kakor so bile nedavno dane za uvoz nemške »Zell-wolle«.
V Opatijo pa je odpotovala delegacija naše tekstilne industrije, ki jo tvorijo predsednik beograjske Industrijske zbornice g. Vlada Ilič in gg. Sire, Ivanačič, Horovitz, Toboljski ter Kovačič. Dne 15. t m se namreč prično v Opatiji pogajanja med našo tekstilno industrijo in predstavniki italijanskih predilnic o vprašanju cen in pogojev za dobavo italijanske bombažne preje in bombažne preje, mešane s celulozno volno. Določiti je treba pogoje za dobavo kontingenta 2 milijona kg, ki je predviden za prvo letošnje četrtletje.
Poročali smo že, da se je italijanska vlada odločila postaviti v prestolnicah jugp-vzhodnih držav gospodarske delegate na
položaju pooblaščenih ministrov. V Beogradu pričakujejo, da bo še ta teden prispel baron C. Schmidt, ki je imenovan za prvega gospodarskega delegata v Jugoslaviji.
S) Z uredbo je predvidena zavarovancem, katerih zavarovanje so kapital! rirana (6L 9) zadostna možnost da jih re akti vira jo, kakro tudi tistim, katerim so bila zavarovanja stornirana (čl. 9, odst 1 uredbe).
4)	V času trajanja likvidacije bodo dospele obveznosti Jugoslovenskega Feniksa izvržene po uredbi od 16. decembra 1936
leta, t. j. s 40% odnosno s 45<>/« pridobljenih pravic- V interesu takšnih zavarovancev je, da počakajo na prenos portfelja na zvezi, ki jim bosta poravnali pravice, ki so bile povečane z uredbo 31. januarja 1941. «
5)	Po predpisih čl. 8. odst 2. uredbe sta zvezi dolžni likvidirati (Izplačati) nastale obveznosti iz zavarovanja samo neposrednim pogodbenikom in njihovim pravnim naslednikom. Zaradi tega se pozivajo zavarovanci, da nikomur ne cedirajo svojih pravic iz polic in da jih, v kolikor so jih že dali, umaknejo.
likvidacija Feniksa
Llikvidacijski odbor Jugoslovenskega Feniksa sporoča: Po objavi uredbe o likvidaciji Jugoslovenskega Feniksa (Službene no-vine št. 23/11 od 31. januarja 1941) se mnogi Feniksovi zavarovanci obračajo na likvidacijski odbor in na prevzemnika celotne imovine Jugoslovenskega Feniksa, aktivne in pasivne, t j. na Zvezo nabav-ljataih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu in na zvezo Napredkovih zadrug za zavarovanje, štednjo in gospodarstvo v Sarajevu, ter zahtevajo razna pojasnila v zvezi s predpisi te uredbe. Da bi bilo možno neovirano izvrševanje poslov okrog prevzema portfelja Jugoslovenskega Feniksa in da bi bilo v zakonitem roku možno iznesti vsa preddela za zagovitev pridobljenih pravic zavarovancev in da bi se izognili posameznim' odgovorom, sporočamo vsem zavarovancem Jugoslovenskega Feniksa naslednje:
1)	Imenovana uredba jagotavlja zavarovancem pravice, za katerih izvršitev solidarno jamčita Zveza nabavijakiih zadrug državnih uslužbencev in Zveza Napredkovih zadrug Čl. 7. uredbe.
2)	Najkasneje 31. maja letos se bo izvedla likvidacija Jugoslovenskega Feniksa in bodo obračunane po uredbi priznane pravice vsakega zavarovanca (čl. 2 uredbe). O tem bodo zavarovanci poučeni po dnevnih listih ali pa posamično. Naprošajo se zavarovanci, da se do tedaj ne obračajo na , likvidacijski odbor, niti na zveze.	I
Ustanovitev fonda za nagrade organom finančne uprave
Ob koncu leta 1939 je izšla uredba o ustanovitvi fonda za dodeljevanje nagrad organom finančne uprave za u?p°šno delo pri odmeri in pobiranju davkov S to uredbo je dobil finančni minister pooblastilo, da na breme obratnega kapitala glavne državne blagajne ustanovi fond za znesek 1 milijona din, iz katerega se bodo dodeljevale nagrade posameznim organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in pobiranju davkov. V ta fond se vrhu tega steka ena četrtina plačanih kazni za kazenska dejanja iz člena 142 zakona o neposrednih davkih Končno je uredbi predvideno, da predniše finančni minister s pravilnikom navodila za Izvajanje te uredbe.
Sedaj je finančni minister izdal ta pravilnik. ki je objavljen v »Službemh novi-nah« od 11. februarja t. 1 in je s tem dnem stopil v velj2vo. Pravilnik določa da se fond ustanovi pri Državni hipotekami banki iz dohodkov ki so prevideni v uredbi, to je a) iz dotacije 1 milijona din. b) iz dohodka od ene četrMne vseh kazni za kazenska dejanja lz člena 142 zakona o neposrednih davkih (davčna utaja), ki se poberejo bodisi po pravo-močnih razsodbah ali po odlokih, ki so bili izdani v smislu določb prvega odstavka člena 142 a pod II. zakona o neposrednih davkih, ter c) iz zneskov od obresti naloženega kapitala.
Iz fonda se bodo dodeljevale nagrade organom finančne uprave in sicer: a) nagrade onim organom davčnih uprav, ki so dosegli posebne uspehe v delu pri odmeri davkov, v davčno kazenskem postopanju ali pri Izterjevanju davkov; b) nagrade onim organom finančnih direkcij odnosno državnega finančnega inšpektorata v Zagrebu ter delegacije v Splitu, ki so s kontrolo ali revizijo pri davčnih upravah ali davčnih zavezancih posebno prispevali, da se poboljša poslovanje pri odmeri davkov in pobiranju davkov ali so odkrili davčno kazensko dejanje ali pa so prispevali k temu, da se davčno kazensko postopanje uspešno vodi in konča; c) nagrade onim organom finančnega ministrstva ki so se posebno izkazali v delu pri reviziji poslovanja podrejenih davčnih ustanov glede odmere ln pobiranja davka; v delu pri revizijah poslovnih knjig davčnih zavezancev; v delu pri cenzuri dsvčne odmere; v delu pri pojasnjevanju zakonskih predpisov o odmeri in pobiranju davkov, ali v delu, ld je koristno za pravilno odmero davka in za uspešno pobiranje davka.
Nagrade iz tega fonda se dodelijo samo z odlokom finančnega ministra ln po predlogu davčnega oddelka. Plačane kazni se imajo razdeliti na naslednji način: a) 25^c v korist fonda za dodeljevanje nagrad organom finančne uprave, b) 50% v kerist državne blagajne, c) 25% v korist ovaditelja, če tak obstoji in če ima pravico na nagrado, v nasprotnem primeru pa gre tudi teh 25% v korist državne blagajne. Gornje določbe o razdelitvi zneskov od plačanih kazni se uporabljajo tudi na kazni za kazenska dejanja po ČL 142, ki so bile pobrane počenšl od 1. januarja 1941.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 65 na 13.652 miljonov din (lani 9912). Obveznosti na pokaz so se prav tako zmanjšale za 1 na 4003 mllijonne din (lani 2167). Nova pa je v izkazu postavka »obveznosti z rokom« v višini 200 milijonov din, iz česar sledi, da je Narodna banka pričela, da bi se zmanjšal obtok bankovcev, zopet Izdajat} svoje blagajniške zapise. Med obveznostmi na pokaz zaznamujejo žirovni računi povečanje za 130 na 1624 milijonov (lani 895).
Zlata podlaga se je nekoliko zmanjšala, in sicer za 2.6 na 2788.8 milijona stabilizacijskih din (lani 2018.1) v stvarni vrednosti 4462 milijonov din, devize izven podlage pa so narasle za 20 na 829 miljonov (lani 790). Menična in lombardna posojila so nazadovala za 36 na 1713 milijonov (lani 1924), eskont bonov za narodno obrambo pa se je dvignil za 21 na 7091 milijonov (lani 1483). Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 8. t. m. zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.27%.
G<Koodarske vesti
=r Uldnjenje Izvozne carine na gradbeni les. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal odločbo da se na blago iz številke 24., točke 2 v in g izvozne carinske tarife spremeni in si ter tako, da se na blago lz teh dveh postavk izvozne carinske tarife ukine izvozna carina. Uki-njenje se nanaša na deske in letve od iglastega drevja in na ostali gradbeni les (doslej je znašala carina 0.20 zlatega din od 100 kg). Pod točko 2., ki se nanaša na tesan in žagan gradbeni les, ostane še nadalje v veljavi izvorna carina na kostanjev les in na železniške pragove.
= Pred popisom vseh zalog pšenice, pšenične moke, ril in Ječmena. Po informacijah iz Beograda je izdelan načrt uredbe, ki predvideva popolno kontrolo in obvezno prijavo vseh količin pšenice, pšenične moke, rži in ječmena na vsem državnem področju. Zaradi uspešnosti kontrole, je v tem načrtu uredbe predvideno, da bodo tudi za prevoz manjših količin potrebna prevozna dovoljenja Na celotnem področju države (ne samo v proizvajalnem področju) bo izvršen popis vseh
količin. Zaradi pravilnega izvajanje predpisov in v zvezi s prisilnim odkupom so predvidene najstrožje kazni.
IS. februarja
Na juijosiovenskih borzah je bilo tudi danes povpraševanje za grške bone po 38. Tečaji na svobodnem trgu so ostali ne-
jeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri mirneiši tendenci povpraševanje po 470 (v Beogradu ie bil promet po 478.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
UEV1ZE
LJubljana. Oficielni tečaji; London
174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038 61. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 21910, New York 5480 — 5520 Curih 1271.10 — 1281.10 Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. erški boni 38 den.
Curih. Beograd 10. Pariz 7.60 London 16.11. New York 431. Brusell 69 Milan 21.70, Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Stockholm 102.6250. Oslo 98.50, Kd-benhavn 83.50. Sofija 4 25. Lisabcna 17.27, Budimpešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.1250.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470 den„ 4"/o agrarne 55 — 57. 4*/o sev. agrarne 56 bL. 6°/o begluške 86 bi.. 6°/« dalm agrarne 81 bL. 6%> šumske 80 bL, 7% stabiliz. 96 den.. 7% invest. 101 den., 7°'o SeLgman 102 den. 7a/o Blair 100 ^ea 8°/o Blair 106 den.: delnice: Narodna banka 7000 — 7050 PAB 205 den.. T bovelj-ska 397 50 — 402. Sečerana Veliki Beeke-rek 700 den.
Beograd. Vojna škoda 478 — 47835 (478.50). 4% sev. a?rame 55 75 — 56. 6°/o begluške 85.50 — 86 6"o da'm a'rame 80.25 — 80.75 (80.25). 6n/o šumske 80 — 80.50. 7°/o srtabiliz. 98 den.. 7n/o invest 101.50 den. (101.50). 7»/« Soli man 10°.^0 ^en., 7% Blair 101 den.. 8°'o BLrr 107.50 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
Ch«rago. 13. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 79.375. za julij 74, za seot. 74.25: koruza: za maj 60875, za julij 60.875.
+ W>nnipeg. 13. februarja. Začetni tečaji: peenica: za maj 77 875. za julij 79 50.
-f- Novosadska blagovna b^r^a (13. t. m.) Tendenca ne^r>*"emeniena Oves: baški, sremski in slavonski 405 — 410 Ječmen: baški in sremski 555 — 565. Koruza: času Primerno suha z 22% vla«e f-anko va-eon ali šlep216 (za vsak ods+oteU manj vlaee se cena Doviša za 4 din) urre+no sušena koruza s 14°'« vlage 250 din Moka (franko vaeon ali šlet> v dunavsk* banovini)- Dšenična »Oee« in »Oe« 723 70% Dreseiana Dšenična moka 358 85°/« enotna pšenična moka 382 25 nepre~eiana pšenična moka 351 Dreseiana koruzna moka ali koruzni zdroto z največ M*1* <Tla-se 321 Dreseiana koruzna moka lz času Drimerno suhe koruze 250 neprese^ana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina)- pšenični 200 koruzni s kalmi 150 brez kali 70. Fižol; baški in sremski 615 — 620.
Nas®
DRAMA
Petek, 14.: zaprto. (Generalka).
Sobota, 15.: Zaprta vrata. Premiera. Red
premierskl Nedelja, 16. ob 15.: Romeo ln Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20.: šesto nadstropje. Izvea, Znižane cene od 20 din navzdol. »Romeo in Julijaw kot p^va nedeljska popoldanska predstava po znižanih cenah. Ta uprizoritev je dosegla v letošnji sezoni največ repriz, ld so dokaz kako to izredno delo velikega klasika Shaikespea-rea občinstvu ugaja Naslovni vlogi bosta igrala Jan ln Vida Juvanova.
OPERA
Petek, 14. ob 15.: Vesel« žene wimdsorske. Ljudska predstava- Globoko znižaš e cene od 24 din navzdoL Sobota, 15.: Ples v maskah. Izven.
Komična opera »Vesele žene vrindsorskec umetnina skladatelja Otta Nicolaija. Libreto je posnet po Shakespeareu. Godi se v Windsarju v 17. stoletju. To opero odlikujejo: vedrost, gradja, šegavost ln komika poleg učinkovitih pevskih partij. Glavno moško partijo bo pel Betetto, vesele žene: HeybaJova, Kogejeva m Poiaj-narjeva, nadalje bodo nastopili Janko, Lup-ša, Sladoljev, M. Sancin, Dolničar. Dirigent A. Neffat, režiser D. Zupan, koreo-graf inž. Golovln.
Učinkovito je dejanje ▼ Verdijevi operi »Ples v maskah«. Glasba podčrtava z vsemi muzikalnimi sredstvi dramatično dejanje, ki nudi pevcem zanimive naloge.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 15.: Visoka pesem. Nedelja, 16. ob 15.15: Gospa ministrica. Popoldanska predstava Ob 20.15: Visoka pesem.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®
Petek, 14.: zaprto. Sobota, 15.: Na dnu. Zadnjič. Nedelja, 16. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Sumljiva oseba.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15. Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Toden dni po zlati Bosni (g. A. Lajovic). — 12: Plošče iz naših krajev. — 12.30: Poročila, objave, napovedi — 13: Napovedi 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 17JO: Koncert dveh historičnih flaut (ga. M. Tutta in g. M. Hočevar). — 18 10: Ženska ura: Otrok spra-šuje (ga. U. Velikooja). — 18.30: Plošče.
—	18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19.40: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac, ura — 19.40: plošče. — 19.50: Vzgojni vpiiv gora (g. P. Kunaver). — 20: III. večer ruske gLasbe. — 21: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19.40- Narodne pesmi — 20.50: Orkestralni koncert. — 22: Violinske skladbe. — Zagreb 17.15: Komorni koncert. — 20: Iz domačih oper. — 20.45: Klavir. — 21.15: Petje — 21.30: Tambuiaški zbor.
—	2.15: Plea — Praga 20: Večer čete glasbe. — Sofifa 19.30- Operni prenos. — Berlin 19.25. Psster spored. — 21.15: Lah-ka glasba — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19-50: Sinji, vofeaiai koncert.
Sredozemski prostor
f, ki Je bi! v zgodovini samo enkrat enoten — Sedanja vo odločila stvari za dolgo bodočnost
Sredozemski prestar je precejšnja enota. že kar se tiče podnebja, rastlinstva in zgradbe tal ter zemeljskih zakladov. Kar 6e pa tiče ljudstev, ki živijo v njegovem območju, je znano, da si prilično sličijo, tako da govore celo o posebni »mediteranski«. sredozemski rasi Nsmški znanstvenik Hellpach je dejal, da je pravi mediteranski svet svetovno zgodovinski množestveni
grob nordijskega germanstva,
kakor bi lahko rekli, da ie bil življenjski prostor prilagodenih mediteranskih ljudstev.
Tcda v vsei svoji zgodovini je bil ta prostor politično samo enkrat en ten. za časa rimskega imperija, in potem nikoli več. Pred Rimljani so se Femčani, Kar<.a-genci in Grki zaman prizadevali s takimi načrti Rim pa jih ie dosegel že
zavoljo ugodne lege
Apeninskega polotoka in pozneje s svojimi tehničnimi napredki, zlasti kar s? tiče gradnie cest in ladii Ko je 1 14 pred našim štetjem umrl cesar Avgust je bil sredozemski prostvr razen Mavretanije rimski, v naslednjih sto letih se ie v tem
pogledu zaokrožil. Rimsko cesarstvo je ostalo še dolgo v svojem
bistvu mediteransko,
tudi še potem ko so začela prihajati v ta prostor germanska in druga ljudstva, ki so povzročila velike spremembe. Toda to cesarstvo se ni razbilo zaradi teh zunanjih vplivov, temveč zavolio notranjih, sredozemskih napetosti
Sele islam ie povzročil tako nenaden in vztrajen razcep Sredozemskega moria. da je trajal do nove dobe. Okrog 1 600 ta svet ni bil bistveno drugačen nego okrog L 300.. po 1. 700. pa se ie
zgodila sprememba.
ki je vplivala na vso evropsko zgodovino. Zapadna sredozemska kotlina je p s ala muslimansko morje. Karel Veliki ni mogel ničesar opraviti proti temu ker ni imel močnega brodovja Italija ie razpadla v neštevilne mestne državice, veliki deli so postali francoski ali španski Španija je 1 1492 pregnala zadnie Mavre in se ie potem borila
zagrizeno proti Turkom
naslednikom Arabcev, tcda Sredozemsko morje ji ie bilo le drugovrstno prizorišče. Iskala ie uspehov rajši v Franciji in Flan-driji in še dalie v Ameriki. Tako je ostala velika pomorska zmaga nad Turki pri Lepantu (1571.) brez pravega haska in zato Spaniia ni imela trajnih usp-hov v Maroku in Tunisu.
1655. se ie pojavila Cromwellova Anglija kot
pretendent za gospodstvo
nad Sredozemskim morjem. V naslednfh stoletjih ie počasi in po načrtu zasedla važne točke v njem. od Gibraltaria p eko Malte in Cipra do Sueza Francozi, ki so v Sredozemlju zasedli neprimerno večie oovršine. še daleč niso znali tako zagospodovati nad niim kakor zunania. neme-diteranska angleška sila. Italija je bila
do svetovne vojne še šibkejša šele po njei se ie začela pojavliati
v čedalje večji
meri kot sila. ki le skušala Angliio in nje vpliv iz Sredozemskega morja izriniti. Od izida sedanje vojne je odvisno kakšen
bo ostal ooložai morda za dol?a stoletia.
ROM« VO«
^ ^

da je prispejo v zadnjem času na Ber-mude še 180 angleških cenzorjev za pisma čez Ocean. Število angleških cenzorjev na Bermudih znaJa zdaj 800 mož, ki so vešči vseh jezikov sveta;
da je bil po smrti Brunija imenovan za novega pod guverner j a Libije generalni rav-natel' za kolonizacijo v Italijanski Vzhodni Afriki dr. Angelo de Rubeis;
da je praška filharmonija pod vodstvom V. Talicha koncertirala v Berlinu, kj"er je izvajala Beethovenovega »Egmonta« in Smetanov cikel »Ma vlast«;
da bodo ruske ladje dobile svobodno cono v budimpeštanskem pristanišču;
da so sovjetski smučarji te dni imeli državno tekmo na smučeh pri temperaturi 57 stopinj pod ničlo;
da so v Londonu uvedli »leteče kolone« za oskrbo prebivalstva z živili;
da sc v Londonu iz tulca največje nemške bombe za tisoč kg ki s« ni razpcčila, napravili puščico za fond, iz katerega sie nabavljajo letala tipa »Spitfire«;
da bodo imeli v Bolgariji letos novo ljudsko štetje.
Zakaj je bil odstavljen Langeron ?
Policijskega perfekta v Parizu Langero-na so okupacijske oblasti odstavile in ga za pet dni zaprle. Zdaj ie že zopet na svobodi. ampak na svoje mesto se ne bo več vrnil. Poročila iz Berlina pojasnjujejo, da je bil Langeron aretiran zaradi suma. da je imel zveze z generalom de Gaulleom.
Nemško blago
Izdelano v Franciji
Kako si Nemci zamišljajo gospodarsko sodelovanje med
obema državama
Zavoljo lanskih vojnih dogodkov je moralo v Franciji zapreti svoje obrate veliko število tovarn in brezposelnost je silno narasla. Zaradi resnih problemov, ki so nastali v zvezi s tem. zlasti problemov socialnera značaja, so nemški krogi kmalu stopili v stike s francoskimi tvrdkami. da bi te prevzele del nemške proizvodnja To se ie kmalu v precejšnji meri tudi zgodilo.
Da bi se stiki med francosko in nemško industrijo v to smer poglobili, so nemški gospodarski krogi nastopili z načrtom. da bi na posebni razstavi v Parizu pokazali tiste izdelke nemškega izvora, ki bi jih francoska industrija brez velikih priprav lahko prevzela od Nemčije. Razstava se bo otvorila 17. t. m. in bo Pokazala med drugim n. pr. težke in lahke stisnjene dele iz kovine, pločevinasta in izsekana dela. stružene in rezkane dele manjše ali večie preciziie. orodie vseh vrst. aparate in dele aparatov za nairaz-novrstnejše namene, medicinske in kirurške instrumente ter aparate, usnjene izdelke i. t d.
Obiskovalec industrijec bo imel že med
Postani in ostani iian Vodnikove družbe!
ogledom priliko, da se odloči za izdelova-nie tega ali onega oredmeta. razstava pa ie namenjena samo interesiranim krogom in se -bo vršila v pariški Mali palači
Krfžarka „San Giorglo"
Biser italijanske Riviere
Pogled na San Beme ▼	Bordighere, kjer ste se sestala Mussolinl in general
Franco
Id so jo našli Angleži ob zavzetju Tobruka v ondotnem pristanišču. Ladja je bila ena najstarejših enot italijanske mornarice
ANEKDOTA
Pisatelj »Gulliverjevth potovanj«. Jana-than Swift, je bil duhovnik in je v svojih pridigah ljudem marsikakšno povedal Nekoč je dejal zbranim vernikom, med katerimi je bilo zelo mnogo odličnih mož:
»Ošabnost je posebno grd greh. Poznamo ošabnost stanu, bogastva in duha. O zadnji pa mi z vami ni treba govoriti, kajti gotovo ni med vami nikogar, ki bi si mogel očitati ta greh!«
VSAK DAN ENA
»In koliko takšnih »kozarčkov« izprazniš vsak večer?«
»Kakcr kane. Časih dva, časih tri. časiih štiri, največkrat pa tudi več ...«
(»Tidenb Tcgn«)
Voronov na dražbi
Graščina Grimaldi ob franoosko-italijanski meji je
naprodaj
Koliko govora in pisanja je bilo nekoč o prof Vorooovu, ravnatelju laboratorija za eksperimentalno kirurgijo in splošno biologijo na vseučilišču v Parizu! Vse je govorilo o pomlajevalnem doktorju, ki zna človeka ohraniti svežega do 140 leta. S to slavo si je ruski učenjak nabral velika
bogastva, med katera je spadal grad G rima Idi j ev ob italijansko-francoski meji. Takoj ob začetku vojne med obema državama je ta posest doživela nekaj poškodb, ki so jih pa mogli popraviti Kakor sedaj poročajo, je vse posestvo sedaj na prodaj in ga bodo v kratkem sodno izdražili.
Letala v trebuhu ladij
Nosilci letal in matične ladje za letala
Nemški kontreadmiral Gadow se bavi v nekem članku z »nosilci« letal, to je vojnih ladij, ki hranijo v svoji notranjosti veliko število kopnih letal in se ta letala dvigajo z njihovega širnega, prostega krova v zrak. Temu nasproti so »matične ladje za letala« tiste vojne ladje, ki so oporišče večjemu ali manjšemu številu vodnih letal. Ta letala spuščajo s katapulti v zrak in jih ob pristanku na morju dvigajo z žerjavi na krov.
Nemški mornariški strokovnjak je mnenja, da so nosilci letal zelo ranljive enote, in sicer zavoljo tega, ker jih iz prostornih in težnih razlogov ni mogoče oborožiti a težkimi topovi in z oklepi. Njih Širni krov daje letalskim bombam razmeroma lahek cilj. Zato mora vsako tako ladjo spremljati zaščitno brodovje ruSilcev in križark_
Noslici letal vozijo v splošnem dvokrov-nike s seboj, ker so ti manjši. Toda običajno so tudi slabši od ugodneje zgrajenih
Nova ameriška letala za Anglijo
Brltska nakupovalna komisija v Ameriki je sklenila kupiti pet velikih potniških letal tipa »Boeing Stratoliners«, ki letijo tik pod stratosfero in opravljajo ta čas potniško službo med Los Angelesom in New Yorkom. Ta letala prevažajo lahko po 36 potnikov. Angleži jih bodo uporabljali za brzi prevoz tistih pilotov v Zedlnjene države, ki vozijo ameriSke bombnike v Anglijo. Na ta način se bo dobava ameriSkih bombnikov Angliji pospefiila.
Ukradeni RaHael
Neznad so iz muzeja v E1 Pasu (U. S. A.) odnesli slovito Raffaelcrvo sliko »Ma-dano z Detetom«. Sliko so razstavili ob priliki stoletnice tega mesta. Tat ali tatovi so po vsej priliki izkoristili gnečo nedeljskega obiska, da so se skrili v poslopju. iz katerega so potem ponoči s svojim plenom ušli skozi okno. Ker je slika zelo znana in ie ni mogoče prodati, ne da bi zbudili to pozornost, domneva policija, da je tavino izvršil kakšen strasten zbiralec.
lol letna nuna
V malem kraju Bouchet-Saint-Nicoias v francoskem departementu Haute-Loire je slavila najstarejša francoska nima sestra Benoitova, svoj 10L rojstni dan. Vsa župnija je proslavila z njo ta dan, ln to tem bolj, ker sestra Benoit lansko leto ni mogla praznovati svoje 100-letnice. Morala bi jo praznovati z notarjem Breysseam, ki se je rodil istega dne kakor ona. Toda na večer pred slavnostnim dnem je stari mož umrl in sestra je potem vsako proslavo prepovedala.
60-letnica Dostojevskega v Rusiji
Ob nedavni šestdeseti obletnici smrti pisatelja Dostojevskega so priredili v Moskvi spominsko proslavo v literarnem institutu Akademiji znanosti Piksanov, dopisni član Akademije, je predaval o Dostojev-skem in o folklori. O Do-stojevskem je govoril tudi profesor Dol in j in. Ruski listi mnogo razpravljajo o delih, življenju in o krajih, kjer je Dostojevskij živeL
Padalci s
Ruska vojska je pripravila svetu zopet presenečenje- smučarje s padali. Pred dnevi so imeli na nekem vežbališču vojaške vaje, pri katerih je odskočilo iz letal s padali dvanajst »mladincev. Vsii so tvegali skok iz viš-ine 5000 m. Posebno letalo je vrglo za njimi na zemljo smuči, katerih so se padalci po pristanku na zemlji pcsluži-li z izvrstnim uspehom. Zdi se, da bodo Rusi nadaljevali s sličnimi poskusi v še večjem obsegu.
Manevri na Angleškem
Po uradnem sporočilu iz Londona so imeli te dni v Angliji največje vojaške manevre, kar jih je kdaj bilo v tej deželL O teh manevrih poročajo med drugim, da so morale čete vztrajati 48 ur brez spanja.
kopnih letal, kakršna se dvigajo s tal. Bombniki ln torpedna letala prihajajo za nosilce letal le v majhnem številu v pošte v. V Angliji se pojavlja zato zahteva, da bi te ladje rabile kot oporišča le za lovska letala. Po kontreadmiralu Gadowu so nosilci letal uporabni pred vsem za bitke daleč od vsake obale, do kamor ne morejo prihajati sovražna letala, ki so navezana na kopnino.
Trije voditelji latinskih držav v Evropi
maršal P e t a i n
general Franco
Mussolinl
okrog katerih se sučejo politična in vojaška ugibanja zadnjih dni
Ivan Turgenjeva
Zgodba poročnika Jergunova
Kuzma Vasiljevič je hotel zavpiti. . . toda ne glasu ni spravil iz sebe. Poizkusil je vnovič in jc napel vse sile. . . Oglasilo pa se je le medlo ječanje, ki je trepetalo tik pod njegovim nosom. Začuli so se težki koraki in žilava roka Je odgrnila posteljno pregrinjalo. Pred njim je stal siv invalid v zakrpanem vojaškem plašču in je strmel vanj . . . Tudi Kuzma Vasiljevič je gledal invalida. Velik medeninast vrč se je približal ustnicam Kuzme Vasi-Ijeviča. Pohlepno je srebal Kuzma Vasiljevič hladno vodico. Jezik se mu je sprostil.
»Kje sem?« je vprašal Kuzma Vasiljevič.
»Nu, zdaj bomo torej živeli,« je rekel mož v uniformi. »Vi ste v bolniš del,« je glasno pristavil Toda vi morate Se mirovati. Lahko vam govor škoduje«
Kuzma Vasiljevič se je hotel prav za prav čuditi, toda znova ga je prevzela nezavest tn pozaba.
Naslednje jutro je prišel zdravnik. Kuzma Vasiljevič se je spet osvestil. Zdravnik mu je čestital k okrevanju, poželeJ mu
je srečo in je zapovedal, naj mu dado na glavo sveže obkladke.
»Kaj? Kako? Glavo? Mar se je. . .«
»Ne smete govoriti, ne smete se razburjati!« ga je prekinil zdravnik. »Tiho morate ležati in hvaliti Vsemogočnega Stvarnika. Kje so obloge, Popljovkln?«
»Ampak, kje je denar. . . državni denar . . .«
»Na! 2e spet se mu blede. . . Več ledu Popljovkin!«
24.
Tako je minil teden. Okrevanje Kuzme Vasiljeviča je medtem že toliko napredovalo, da so se zdravniki že upali opisati mu dogodivščino, ki se mu je bila primerila. Kuzma Vasiljevič je zvedel naslednje:
Hišico gospe Friče je obiskal posledniič dne 16. junija ob sedmih zvečer. Dne 17. junija opoldne, to se pravi po enem dnevu, ga je našel neki pastir v kotanji poleg velike deželne ceste, ki drži proti Hersonu, dve vrste daleč od Nikolajeva. NaSel ga je
nezavestnega, glava je biia razbita, na tilniku modre lise. Suknjič in telovnik sta bila odpeta, vsi žepi obrnjeni, nikjer ni bilo čepice in mornarskega bodala, nikjer ni bilo usnjenega pasu z denarjem. Po po-hojeni travi in po širokih sledovih v pesku in glini se je je dalo sklepati, da so nesrečnega poročnika privlekli v globino kotanje ln je šele tam dobil udarce po glavi. To niso bili udarci z gorjačo. marveč s sabljo, najbrž pač z njegovim mornarskim bodalom. Vzdolž sledi vse tam od deželne ceste ni bilo videti nobene krvave kaplje. Tam pa, kjer so ga našli, je bila okrog glave velika krvava mlaka Izven dvoma je bilo, da so ga morilci najprej omotili in ga nato skušali zadaviti, slednjič pa so ga ponoči spravili pred mesto in ga zavlekli v kotanjo, da dokončno opravijo z njim. Toda samo po zaslugi svoje resnično železne nature je Kuzma Vasiljevič ostal živ. Osvestil se je šele 22. julija, se pravi: Sele pet tednov po razbojništvu.
25.
Kuzma Vasiljevič je o nesreči, ki ga je bila zadela, nemudno obvestil višje obla-stvo. Ustmeno in pismeno je sporočil vse podrobnosti te zadeve in je navedel tudi naslov gospe Friče. Policija Je planila v tisto hišico, toda tam nI našla žive duSe več. Ptički so že davno sfrčali iz gnezda. ZaSli-šati je hilo torej treba hJSnega gospodarja To je bil starikav, nagluSen malomeščan, ki ni vedel kaj pametnega povedati. Sam
je živel v čisto drugem stanovanju in je mogel navesti samo tole: pred kakimi Štirimi mesci je dal hišico v najem neki Židinji. ki je imela potni list na ime šmul ali Smulke. Zadevo je po predpisih prijavil na policiji. Priselila se je Se neka druga ženska, je Izpovedal; tudi ta je imela potni list, ni pa znano, kakšni obrti se je posvečala. Ali je stara Židinja imela še kake druge stanovalce — tega stari gospod ni vedel povedati, saj mu ni nič takega prišlo na uho. V tisti hiSici je pač imel hlapca za hišnika ali čuvaja, toda ta se je odselil v Odeso ali v Petrograd. Novi hišnik pa je šele nedavno, 1. julija, nastopil službo. Policija je uvedla poizvedovanje ln Izkazalo se je, da je gospa šmulke s svojo spremljevalko, katere resnično Ime je bilo Friderika Bengel, dne 20. junija zapustila Nikolajev in odpotovala bogve kam. Skrivnostnega moSkega ciganskim obrazom in tremi gumbi na suknjiču ter zagorele tuje ničvrednice z dolgima kitama ni videla živa duša.
Cim je smel Kuzma Vasiljevič zapustiti bolnišnico, je sam spet obiskal hišico, ki mu je bila postala tako usodna. V sobici, kjer je kramljal s Kolibri ln kjer je Se vedno dišalo po ambri, so bila skrivnostna vratca. Pred ta Je bil ob njegovem drugem obisku portnjen divan in tu je najbrž prišel v sobico morilec, ki ga Je popadel odz&d. Kuzma Vasiljevič je po predpisih vložil tožbo. Pričela ae je pravda. Nekaj
oštevilčenih papirjev in predpisov je afr-čalo v razne vetrove. Pravočasno so prispela primerna poročila ... toda s tem je bilo tudi vse opravljeno. Osumljenci so izginili kakor da so se pogreznili v vodo, — in z njimi je izginil ukradeni državni denar, tisoč devetsto sedemnajst rubljev s kopejkaml v papirju in zlatu. Vsota tiste čase nikakor ni bila majhna! Polnih deset let jo je moral Kuzma Vasiljevič odplačevati, dokler mu ni bil dolg odpuščen z najvišjim manifestom.
Kuzma Vasiljevič sam je bil izpočetka prepričan, da je bila vse nesreče kriva njegova priliznjena »Ziickerptlppchen«, ki jo je imel za zasnovalko zarote. Spominjal se je, kako je ob poslednjem sestanku z njo neprevidno zadremal na divanu in kako jo je našel ob sebi na kolenih, ko se je zbudil. Kako je bila takrat zmedena! Naposled je še tisti večer opazil razporo na svojem usnjenem pasu, ki jo je gotovo ona napravila s škarjicami. Seveda, ugledala je mošnjo z denarjem, je premišljeval Kuzma Vasiljevič, in je to sporočila stari satanki in ostalima zlodjema, ona ga je semkaj zvabila, ko mu je pisala pismo... in potem se je zgodilo, da so ga tako zdelali. Le kdo bi bil mogel o njej sumiti kaj takega! živahno si je pri tem predstavljal ljubki in dobrodušni Emilijin obrazek in njene svetle očke ... »O, ženske! ženske!« je vzkliknil in zaSkrtal z zobmi. »Kror o-dllja zalega!«
Maršal
o francoskih revolucijah
Maršal Petam je imel pred kratkim in-tervjevv z ameriškim novinarjem Allenom, dopisnikom »NTewyork Timesa« v Vichyu. Ta mu je med drugim zastavil tudi tole vprašanje: »De sedaj ni bi'lo francoske revolucije, ki bi ne pustila svojih sledov v političnih sistemih drugih držav. Kaj je v revoluciji 1940-41 bistveno različnega cd onega, kar se splošno razume pod nazivom »francoska revolucija«? Ali so povzeti ideali Francoske revolucije (1789) tudi v oikvir novega tolmačenja reda, družine in dela?«
»Revolucija 1789, je odgovoril maršal Petain, je izbruhnila proti priviligirancem jurisdikcije izjemam, proti administrativnemu neredu ter proti prevelikim davčnim bremenom. Revolucija 1830 je izbruhnila proti kraljevi samovoljnosti, revolucija 1848 pa proti socialnemu zasilepljenju visokega meščanstva ki je bilo na vladi.
Te različne revolucije, od katerih je prva najvažnejša, so v Evropi resnično imele velik odmev. Imele so ga zlasti zato, ker je večina evropskih narodov trpela pod podobnimi režimi kakršen je bil francoski; zato je tam nalezljivost primera lahko pri krogih, ki so bili francoskim podobni (intelektualci, maJlomeščanstvo, nižja duhovščina) tako hitro vžgala iskre. Ta odmev je bile čuti tudi zato. ker se je v gotovih deželah, ki so imele precejšne narodne manjšine, duh svobode podvojil še z duhom socialne osamosvojitve. Francija se ne brani te dediščine, ki ji je pridobila toliko prijateljev in slave. Ne lasti pa s> edine pravice, kajti tudi ameriška osvobodil-
na revolucija, kateri je Ludevik XVI. pomagal s svojo vojstko in mornarico, ima pri tem velik delež.
Narodna revolucija 1940-41 si je zadala bolj natančne, a manj široke smotre. Lepo drevo iz leta 1789, na novo posajeno v letu 1848, je rodilo svoje sadove in tli sadovi so odpadli. Treba je nasaditi nov sadovnjak, v bolj omejenem prostoru Narodna revolucija se ne vrši proti političnemu pritisku, temveč proti izrabljenemu redu. S tem. da napravi prelom s preteklostjo, stremi k vzpostavitvi kolektivnih disciplin: vrednosti dela, rodovitnosti družine, domovinskega čuta. To so idealli, ki so francoski grudi najbližji, njenemu poslanstvu najbolj sorodni, i Prav za prav bi moralo biti tu govora o revoluciji, ki se javlja, ki pa se bo iz-i vršila šele 9 časom ter se umirila šele tedaj, ko bodo vsi socialni pogoji harmoni-rali, in slednjič, ko bosta zopet vzpostavljeni pomirjenost in kmetsika in delavska zavednost.
To je ena revolucija, katero hoče, verjemite mi, ves francoski narod. Ona po-trebuja svobode, a delno izključuje indivi-dualizem; zahteva enakosti žrtvovanja, a zavrača demagogijo; obrača se na lepo za-I vest bratstva, a ona ga organizira, da bi se i Gsvobodila njegovega zapeljevanja in nje-! govih prividov.
j Tako označena, bo narodna revolucija sprejela ter nadaljevala nekatere naše ide-I ale velike francoske revolucije.«
BELEŽKE
Vprašanje slovenske avtonomije
V beograjski politični javnosti je izzval mnogo pozornosti članek prof. dr. Iliča, ki je bil pravni strokovnjak pri formulira-nju akta o sporazumu od 26. avgusta 1939. V članku razpravlja o borbi slovenskega dela JRZ za slovensko avtonomijo ;n prihaja do zanimivih zaključkov. Uvodom s pravi prof. dr. Ilič, da so ostali slovenski politiki v razpravi o nadaljnji preureditvi države prilično na strani in se niso vmešavali v srbsko in hrvatsko diskusijo. »Pokojni dr. Korošec, ki je samostojno in skoraj izključno vodil politiko Slovenije, je imel o tem vprašanju gotovo stališče in iz njegovega zadržanja ni bilo mogoče zaključiti, da polaga posebno važnost na to, da dobi Slovenija tudi formalno za sedaj že svojo avtonomijo. Kot praktičen politik ni polagal posebne važnosti na politični formalizem. Njegovo stališče je olajševala tudi stvarna situacija v Sloveniji, ki ni nikoli posebno trpela zaradi centralističnega sistema. Slovenija se ni mogla pritoževati zaradi od-višni in neprijetnih intervencij iz Beo-da. Slovenski ban sicer nima formalnega statusa avtonomnega organa, vendar ni posebno oviran zaradi odredb in kontrole iz Beograda. Dočim menjajo v ostalih banovinah skoraj vsakih šest mescev bane, sedi slovenski ban že skozi leta na svojem položaju in obeležuje tako kontinuiteto notranje politike v tej banovini. Vsa uprava dravske banovine je v rokah Slovencev. Srbskih in hrvatskih uradnikov v Sloveniji skoraj ni. Stvarno stanje je tako, da bi bilo treba samo še formalno priznati slovensko avtonomijo. Pravno stanje pa bi bilo v tem primeru morda manj povoljno od stvarnega. Zato tudi dr. Korošec ni insistiral na tem. Po smrti dr. Korošca se ie položaj spremenil. Mnoge stvari in koristne možnosti za Slovenijo so temeljile samo na osebi dr. Korošca in na njegovi politini avtoriteti. Te stvari so s smrtjo dr. Korošca odpadle. S tem seveda ne zmanjšujemo avtoritete dr. Kulovca. Zaradi tega žele sedaj na slovenski strani nadoknaditi avtoriteto pokojnega voditelja s pravno avtoriteto odredbe.«
% Glede uvedbe banovinske samouprave po hrvatskem vzoru v Sloveniji ne obstoje po mnenju dr. Iliča nobene resne zapreke. J-Proti njej nimajo ničesar Hrvati in kolikor mi vemo. tudi ne Srbi. Vprašanje je samo. če dopuščajo zunanjepolitični interesi rešitev tega vprašanja.«
Dela celjskega Kulturbunda
»Deutsche Nachrichten« objavljajo precej obširno poročilo o poteku občnega zbora celjske krajevne organizacije Kulturbunda. V celjskem Kulturbundu so organizirani Nemci tudi iz vseh sosednih srezov, tako da ima okoli 2000 članov. Člani celjskega Kulturbunda so tudi sodelovali pri preseljevanju besarabskih Nemcev. Pri tem poslu je bilo zaposlenih 38 članov in 12 članic. Odbor za zimsko pomoč je nabral lansko leto 165.000 din in razdelil 25 vagonov drv in premoga, 81 vreč mou kc, 700 kg masti, 1450 kg sladkorja itd. Oblekel je okoli 200 oseb z zimsko obleko. Za razne socialne podpore je izdali celjski Kulturbund lansko leto okoli milijon din. Po poročilu »Deutsche Nachrichten«, »so bili deležni teh podpor tudi siromašni Slovenci. Vedno tudi stoje imena nemških darovalcev na čelu raznih zbirk, ki jih objavljajo slovenski listi. Mi nismo nikdar nikogar postavili pred vrata z besedami: Svoji k svojim ...«
Glasilo naše nemške narodne manjšine dalje poroča, da so priredile krajevne organizacije Kulturbunda v Slovenjgradcu, Ormožu. Marenbergu. Rogatcu, Račah in Framu skupna kosila, pri katerih so jedli znano »enolončno kosilo.«
, Hrvatski dnevnik"
v obrambi dr. Mačka
»Hrvatski dnevnik« je posvetil poseben uvodnik dr. Mačku, ki ga slika kot odločnega človeka, zavedajočega se težkih nalog v sedanjih resnih časih. Uvodnik je polemika s frankovci in njihovimi ilegalnimi letaki, v katerih napadajo dr. Mačka, da se je izneveril nalogam voditelja hrvatskega naroda in se zadovoljil s kompromisno ureditvijo hrvatskega vprašanja. »Hrvatski dnevnik« dokazuje v uvodniku, da uživa dr. Maček še vedno zaupanje ogromne večine hrvatskega naroda in vseh nje-ggrrih stanov »Dr. Maček je osebno pošten in pravičen človek in posveča posebno pokornost pobijanju korupcije. Prežet je čuta odgovornosti. Doslej m opustil ničesar kar bi lahko ojačilo položaj hrvatskega naroda, prav tako pa ni storil ničesar, kar bi lahko poslabšalo ta položaj. Do-
kler bo vodil dr Maček hrvatski narodni brod, ta ne bo nikdar nasedel, ali se celo razbil. Dr Maček vešče vodi naš brod skozi vse nevarnosti in nas pelje v luko popolne narodne svobode, kakršno si predstavlja in želi naš hrvatski kmetski narod.«
Francoski glas o Jugoslaviji
Francoski poluradni list »Temps« je 7. t. m. objavil uvodnik o položaju naše države, v katerem piše med drugim:
»Ta država nudi za to dobo tragičnega vrenja v Evropi redko sliko s samim seboj spravljenega naroda, ki gleda samo na to, kako bi ohranil svojo neodvisnost in vodil realistično politiko, izpolnjujoč obenem vestno svoje mednarodne obveznosti, kakor izhajajo iz veljavnih pogodb, pa ostal izven vojne... Brez popolnega svojega notranjega ravnovesja bi Jugoslavija ne bila mogla ohraniti zunanjega miru, v kolikor se nje tiče, ter se častno prilagoditi okoliščinam, ki bi jih z lastnimi sredstvi ne mogla odstraniti ali spremeniti. Ako pregledamo stvari objektivno, moramo priznati, da je bila njena formula neodvisnosti in nevtralnosti, o kateri se je najprej zdelo, da bi utegnila vsebovati teč tveganj kakor pa jamstev sredi viharja, ki je zajeli vso Evropo, edina mogoča formula modrosti in pameti za beograjsko vlado.«
Osnove za trdno zaupanje italijanskega naroda
Mario Appelius, diplomatski sotrudnik glavnega fašističnega organa »II Popolo d'Itailia«, objavlja daljši članek o »težki, toda krepostni borbi«. V njem navaja tele elemente italijanskega zaupanja v sedanjem položaju:
1.	Za Italijo je častno, da mora sedaj prenašati najtežje breme borbe.
2.	Vsak dan, ki mine, pomeni izgubo za ofenzivni načrt Anglije in pridobitev za splošni vojni načrt in zmago osi.
3.	Naše pozorno in agresivno vojno brodovje povzroča grenko življenje britanski mornarici, ki po prejetih udarcih začenja končno spoštovati Italijo.
4.	Italijanske letalske sile, ki so stalno v akciji na vseh bojiščih, silijo Anglijo, da uporablja na italijanskih bojiščih vedno večje število svojih letal, čeprav bi hotela obdržati čim več letali doma — za obrambo otoka.
5.	Vse, kar more naše vrhovno vojno vodstvo storitii, da bi pomagalo oboroženim silam onkraj morja (v Afriki), ne da bi zaradi tega prevrglo splošni vojni načrt in osrednji vojni sistem, stori v dnevnih naporih z akcijo. V tem pogledu pripravljamo v največji tišini marsikaj in tudi marsikaj velikega. Toda za to bo izvedel narod šele po kenčani vojni ali po položenem obračunu — in tedaj bodo mnogi ugotovili, da so te dni cesto po nepotrebnem govoričili.
6.	Italijansko notranje bojišče je trdno bolj kc kdajkob Dežela je, kakor vedno, čudovita. Celotno zadržanje v državi je Italiji v čast in dokazuje veličino našega rodu.
Ansaldo o položaju v Afriki
Znani italijanski novinar Ansaldo, ki tolmači po radiu italijanskim vojakom in javnosti vojni položaj, je imel v nedeljo govor, v katerem je dejal med drugim: »Vse Italijane je hudo zabolelo poročilo o padcu Bengazija, ki je bil ena izmed prestolnic italijanske Afrike. Bengazi je eno izmed najlepših mest na afriški obali. Za njegov napredek in procvit smo žrtvovali dosti truda m stroškov. Sovražnik je že pri Sidi Baraniju z veliko spretnostjo izkoristil ugodni položaj in priliko, ki se mu je ponudila. Izvršil je prodor našega središča in prekinil zveze naših čet z za-padom. Prav tako so operirali Angleži pri Tobruku in Bardiji, ki so ju najpreje obkolili, nato pa izolirali m prisilili k predaji. Predati sta se morala z vsemi svojimi posadkami in vsem vojnim materialom. Nikdar ni nihče mislil na to, da bi v teh krajih zgradil take obrambne naprave, da bi lahko vzdržale nalet oklepnih edinic.
Angleži so izvršili enak manever tudi pred Bengazijem, ki so ga skušali obkoliti. Italijansko poveljstvo je razumelo ogromno nevarnost, ki je pretila četami v mestu in okolici. Ukazalo je njihov umik proti jugu, kjer je prišlo do hudega spopada, v katerem je italijansko poveljstvo rešilo, kar se je še rešiti dalo.«
V nadaljnjem delu svojega govora Je pojasnjeval Ansaldo italijansko taktiko in na koncu dejal: »Vnaprej smo se sprijaznili z dejstvom, da bedo sovražnikovi j tanki preplavili Cirenaiko in se pojavili 1
pred puščavo ob Veliki SirtL Zadržali
smo vse razpoložljive čete v Tripolisu, kjer bomo z rezervami, ki jih bomo še prepeljali iz Italije, organizirali novo obrambno črto, na kateri bomo zaustavili Wavellove tanke. Mi ne vemo, kaki so načrti maršala Grazianija, v polni meri pa v nje zaupamo!«
t
Tajnost nemške odločitve
Berlinski poročevalec švicarskega francoskega lista »Gazette de Lausanne« objavlja daljše poročilo o namerah Nemčije v bližnji bodočnosti in piše med drugim:
»Se vedno mislijo tu,-da se Nemčija ne bo angažirala na evropskem jugovzhodu brez resnih razlogov. To bi bil primer, vzemimo, ako bi Anglija poslala precejšnje čete na pomoč Grčiji in bi s tem omogočila Nemcem, da bi se spoprijeli z britanskimi vojaki, ne da bi jih šli iskat v Anglijo. Samo v tem primeru bi bil nemški nastop v tem predelu popularen, česar pa za sedaj ne moremo trditi.
V ostalem pa ni potrebno še posebej pristavljati, da vlada glede namer šefov popolna, tajnost, kajti oni, ki so najbolj informirani o vsem tem. so tudi naibolj molčeči. Sedaj, ko so Angleži angažirali svoje najboljše čete v Afriki in seveda tudi velik del svojega materiala, bi mogli misliti, da bo Nemčija iskala od'očitev na tem mestu. Uspeh na tem ozemlju bi kajpak ne pomenil, da je Anglija premagana, toda doprinesel bi k osvojitvi Afrike. To pa je gotovo ena izmed nemških nalog. Seveda bi takšno podjetje zahtevalo ogromne priprave, toda izkušnje pretek1©-sti so pokazale, da so mogoče. Vse, kar moremo reči sedaj. je. da bi Nemčija' takšnega napora ne opustila, ako bi ga smatrala za potrebnega za končno odločitev. Da se o tem prepričamo, zadostuje, ako opozorimo na Hitlerjeve izjave z dne 30. januarja, češ da bo Nemčija napadla Veliko Britanijo povsod »kjer koli bo nanjo naletela.«
Turška polemika z Gaydo
Glasilo turške republikanske stranke »Jeni Sabah« polemizira z znanim italijanskim novinarjem Virginijem Gaydo, ki je Turke spomnil, da po svetovni vojni Angleži in Francozi niso nič kaj lepo ravnali s Turčijo, pa zaradi tega ni ravno umestno, da Turki sedaj sklepajo razne sporazume z Veliko Britanija Gayda je tudi naglasil, da sc Turki prejeli iz Londona polne pesti funtov, samo da je njihov časopis »Ulus* načel vprašanje Dodekaneza. S turške strani se zdaj odgovarja, da Italija samo zato ob koncu svetovne vojne ni zasedla kakega dela turškega ozemlja, ker tega ni mogla storiti. Kar se tiče Dodekaneza, pravi »Jeni Sabah«, je prav prirodno, da nas to vprašanje zanima, ko čujemo, da Italija zahteva zase Nico, Korziko in Savo jo. Mi lahko rečemo že sedaj, da se ne bomo zadovoljili samo z rešitvijo vprašanja Dodekaneza, marveč bomo zahtevali tudi račun za Bengazi in Tripolia To gotovo ni nič čudnega, ako se mi spominjamo stvari, ki so se godile leta 1912, ko hoče Italija obnoviti rimsko cesarstvo, ki ga že 1500 let ni.
I Rudniški nameščenci za svoje potrebe
Občni zbor društva je bil ne^pvno ▼ Trbovljah
Sokol
Sokoisko društvo St. Vid nad Ljubljano.
Redna glavna skupščina bo v nedeljo 16. t. m. ob % na 10. v šoli ln. pozivamo vse člane ln članice, da se Je udeleže. Kdor bi bil nujno zadržan, se mora de pred skupščino opravičiti. Kdor vabila pomotoma ni prejel, naj smatra ta podv kot vabilo.
Objave
Namesto cvetja na krsto srčno dobrega pokojnega lekarnarja g. F. Kuralta je darovala za rimsko pomoč rodbina Anton Perkova 100 din in ga. Iva Cebi-nova 100 din.
Namesto cvetja na krsto gospe Rosy Bleivveis-Trsteniške Je darovala rodbina GrasseUi za dijaški dom pododbora društva »Kneginja Zorita« v Ljubljani 200 din. Gojenci doma bodo blagopokojno gospo vpisali v Častno knjigo dobrotnikov, da tako ostane Ohranjen njen spomin v društvu.
Dar GMD. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah je nakazala glavni družbi 120 ddn kot dar učiteljstva L drž. dekliške šole Trbovlje namesto venca na grob tovarišice Julči Rakove in goape mame tovarišice Pavle Begove. Darovalcem iskrena hvala!
Iz Kranja
r— Trgovski nameščenci v Kranju zahtevajo novo ureditev delovnega časa, in sicer 8 urno delo. Dosedaj so delali 9 ur in v mnogih primerih se je dogodilo, da so morali opravljati službo tudi ob nedeljah in praznikih dopoldan za zaprtimi vrati.
r— Sneg na farni cerkvi ogroža promet. Pred 14 dnevi smo v obeh ulicah, ki vodita z mestnega trga mimo farne cerkve opazili napise, lei prepovedujejo tod promet radi snežnih plazov. Vsi, ki so opazili ta napis, so pač mislili, da ta čas odstranjujejo s cerkvene strehe sneg, in da bo naslednji dan varnost prometa zasigurana. Toda prepoved prometa je ostala nabita na obeh uličnih prehodih. Prepoved je izdala mestna občina, ker je sneg, ki se je vsul raz streho, poškodoval neki avto, drugi plaz pa je polomil vrata Jamnikove mesarije. Lastnik mesarije je najprvo zahteval od g. dekana, da cerkev povrne škodo, ki jo je povzročil snežni plaz. G. dekan je lastnika napotil glede odškodnine na občino, ki pa je izjavila, da za škodo ne odgovarja in je kratkomalo izdala prepoved prometa. V četrtek se je ponovno vsul plaz na Jamnikovo mesarijo m je vrata iztrgal s tečajev. Lastnik je zahteval« da se napravi na cerkvi zaščitna pregrada, toda g. dekan pravi, da cerkev ne premore tega denarja. Zakaj občina ne zahteva vsaj odstranitev snega s strehe.
Iz Gornjega grada
gg— Koroški borci so imeli svoj občni zbor preteklo nedeljo v Radmirju. Kljub neugodnemu zimskemu vremenu se je nabralo blizu 100 članov na zboru, ki ga je vodil tov. predsednik dr. E. Mejak. lati Je podrobno poročal o delu organizacije. Marca se bo na svečan način izvršila izročitev odlikovanj koroškim borcem na sedežu sreza v Gornjem gradu ob sodelovanju vojske ln predstavnikov oblasti. Pri volitvah je bila soglasno Izvoljena stara uprava.
Trbovlje, 10. februarja
Trboveljski rudniški nameščenci so na letni skupščini ugotovili, da je društvo delavno glede vseh vprašanj, ki se tičejo mnogoterih potreb članstva. Zbor je vodil predsednik g. Jože Čibej. podrobno poslovno poročilo g. Rudolfa Gonellija je ugotovilo zadovoljivo stanje članstva, ki se je povišalo nasproti prejšnjemu letu. Vodstvo je bilo zlasti delovno glede zboljšanja stanovanjskih razmer, dodeljevanja stanovanj in letnih dopustov ter je posvetilo p>oseb-no pozornost ureditvi odnosov med rudarskim in pokojninskim zavarovanjem. Sodelovalo je tudi pri sestavljanju spremi-njevalnih predlogov k načrtu zakona o pokojninskem zavarovanju, o zvišanju prejemkov ter glede splošnega zboljšanja stanja rudniških nameščencev.
Gospodarsko poročilo kaže uravnovešen proračun. Uspešno je predvsem prosvetne delo. ki je v glavnem osredotočeno v društveni knjižnici. Člani z vedno več-
jim zanimanjem segajo po koristnem čti-vu. Število knjig razne vsebine je iz leta v leto večje ter je društvena uprava posvetila pozornost, da se z votiranjem potrebnih zneskov in s čitanjem poučnih knjig nudi članom prilika za samoizobrazbo. Članstvo prispeva h knjižnici s skromno članarino, letos pa se bo za- izdatnejšo podporo naprosilo tudiTPD.
G. Čibej ie obširneje poročal o pokojninskem zavarovanju, g. Rupnik pa glede ureditve odnosov med rudarskim in pokojninskim zavarovanjem, kar je posebno važno, da se zagotovijo pravice rudarjev in rudniških nameščencev. Po poročilu g. Vol-čanška o poslovanju pokojninskega sklada nadzornega iri pisarniškega osebja TPD so sledile volitve ter je bil izbran novi odbor s predsednikom Jožetom Čibejem, tajnikom Rudolfom Gcnellijcm in blagajnikom Franom Ravnikarjem na čelu; odbor šteje z namestniki 20 članov.
Slovenske gorice so željne napredka
Obisk higienske razstave je bil prepričevalen dokaz
Sv. Anton v Slov goricah, 12. februarja
V tem času, ko vzhodne Slovenske gorice, od prometa in sveta najbolj zapuščeni kraj v vsej Sloveniji, spe mirno zimsko spanje, je vendar tudi tukaj nekaj završča-lo. Higienski zavod v Ljubljani skupno z Društvom prijateljev Slov. goric se je ob dvanajsti uri spomnil naših obupnih higienskih razmer ter priredil socialno medicinsko akcijo. V času od 26. do 31 januarja je bila pri Sv. Antonu v Slov. gor. higienska razstava z zdravstvenimi predavanji in poseti pc hišah. Razstavo je že prvi dan obiskalo preko 500 ljudi.
Največje zanimanje je bilo za dneva predavanja, v katerih je okrožni zdravnik g. dr. Weix! obravnaval prvo pomoč, higiene na vasi, tuberkulozo, o raku in o zaščiti pred plinskimi napadi. Zaščitna sestra gdč. Mas/tnakova Helena pa o negi dojenčka in o higieni žene. Predvajani so bili tu-
di zdravstveni filmi in skioptične slike. Največji razred tukajšnje šole je bil mnogo premajhen za vse obiskovalce predavanj, ker jih je moralo mnego oditi. G. predavatelju in gdč. predavateljici vse priznanje in prisrčna zahvala. Isto naj velja gdč. zaščitni sestri za vse nauke in nasvete, ki jih je medtem časom med svojimi 59 obiski po hišah izvršila.
Ob sklepu razstave je bilo obdarovan i h 51 revnih mater z zelo lepimi darovi. Darove je preskrbelo Društvo prijateljev Slov. goric, katerega predsednica je soproga pod-bana ga. Majcnova. Za njeno plemenito delo se ji uboge revne slov en je goriške matere iskreno zahvaljujejo. Želeti bi bilo. da se Društvo prijateljev Slov. goric še pomnoži in izvede več enakih socialnih akcij, ker je uspeh in potek razstave jasno pokazal, da je slovenjegoriški človek, čeprav reven, vendar dober in tudi hvaležen.
Iz Ptuja
j— Zborovanje učiteljstva ptujskega sreza se je vršilo v soboto 8. t. m. Predsednik g. Drago Zupančič je podal obširno poročilo o delu v društvu in o drugih aktualnih vprašanjih zlasti o akciji za povišanje mesečnih prejemkov učiteljstvu. Debato o vzgoji ljudskošolske dece je vodil sreski šolski nadzornik g. Ciril Vizjak. članstvo je z velikim odobravanjem sprejelo mnogo praktičnih nasvetov, ki so potrebni zlasti mlajšemu podeželskemu učiteljstvu.
j— Sreski odbor Rdečega križa javlja, da bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 11. uri v mestni deški šoli redna letna skupščina.	«
j— Polhovko je nekdo zamenjal na so-kolski maškaradi. Prosimo, da jo odda v podružnici »Jutra«.
J— Sokolska skupščina bo letos Sele v mesecu septembru.
J— Nogo je zmečkal težak hlod 461etne-mu delavcu Mencingerju Antonu, zaposlenemu v tovarni strojll v Majšpergu.
J— Zvočni ldno predvaja v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob pol' 16., pol 19. in pol 21. uri velefilm »Zbogom mister Chips«. V glavni vlogi slavni Robert Do-nat. Za dodatek filmski žurnal.
Iz Šoštanja
9— dolarska kuhinja. V Šoštanju že deseto leto obstoja šolska kuhinja, ki nudi najrevnejšim otrokom tukajšnje ljudske in meščanske šole v odmorih toplo okrep-čilo. V lanskem šolskem letu je razdelila kuhinja 18.434 dnevnih porcij, kar je stalo 9217 din. Te porcije je dobivalo 276 otrok. Z naraščanjem splošnega pomanjkanja ln obubožanja pa se sedaj večajo tudi dolžnosti kuhinje. Kuratorij kuhinje Je ugotovil na obeh šolah okoli 500 otrok, ki so zaradi skrajno slabe prehrane nujno potrebni vsestranske pomoči. Proračun šolske kuhinje za tekočo zimsko dobo znaša 20.500 din. V sedanjih časih je dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da kuhinji zagotovijo vsa sredstva, potrebna za njeno redno delovanje.
d— V korist zimske pomoči bo Sokoisko društvo pnovilo v soboto 15. t. m. ob 20. uri Vernerjevo trodejanko »Na ledeni plošči«.
Iz Sloven jega Gradca
sg Dr. Slapar Jože zapušča Slovenj
Gradec. Te dni zapušča Slovenj Gradec sekundarij bolnice g. dr. Slapar Jože, ki je imenovan za banovinSkega zdravnika v Novem mestu. Z odhajajočim bo nastala vrzel v sokolskih vrstah, pogrešal ga bo sreski odbor društva Rdečega križa, kateremu je bil vrsto let tajnik, pogrešala pa ga bo najbolj bolnica, kjer si Je v petih letih pridobil simpatije bolnikov, katerim je lajšal trpljenje. Selimo odhajajočemu g. zdravniku, kakor tudi njegovi soprogi, ki Je zvesto sodelovala v odboru Kola jugoslovenskih sester, mnogo sreče in uspehov na novem službenem mestu.
sg— Občni zbor društva Rdečega križ54 bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri v dvorani Okrajne hranilnice.
sg— Slamoreznica ni Igrača. Pri stflca-nju po hiši je prišel do slamoreznice 41et-ni sinček gozdnega delavca Jamnik Ivan iz Sel pri Slovenjem Gradcu. Slamoreznica je bila na ročni pogon in jo je mali nadebudnež zavrtel in dobil pri tem dva prsta desne roke med rezila, da so mu jih odrezala.
ag— Nesreča s staro pištolo. V prijaznih Zavodnjah nad Topolšico je praznovala v sredo svoj god hčerka gostilničarja Marija Smrečnikova, kateri v čast ao tudi streljali. Med strelci je bil 181etni dninar Kari Stropnik, ki mu je naboj teže ranil prste leve roke.
Iz Trbovelj
t— V«e v rožcah bo v soboto zvečer na sokolsld maškaradi. V vrsti dobrodelnih prireditev za zimsko pomoč bo naš Sokol prvi zbiral za bedne in revne. Maškarada ima torej velik humanitarni in socialni pomen. Ves dobiček maškarade bo Sel za pomoč potrebnim. Dolžnost trboveljske Javnosti je da prireditev podpre s polnošte-vilno udeležbo.
t— Radi zidave »nšilnlc opozarjamo po* samezne organizacije, da bo Privilegirano izvozno društvo v Beogradu podeljevalo za te svrhe denarne podpore. Prošnje Je vložiti takoj na »Prizadc.
t— Dekliška medšolska tekma v smuku se je izvedla prvič pri nas prešle nedelje z Ojstrega nad Trbovljami. K tekmi se je prijavilo 23 deklic, ki so vse došle na cilj. Najboljše uspehe so dosegle Veden-šek Mihaela, drž. mešč. šola, Zagor Ber-ta, I. drž. osn. šola, Moli Metka, drž. mešč. šola in Rozman Mira, drž- mešč. šola. Najboljše tekmovalke vsake šole so prejela praktične nagrade in diplome.
Iz Zagorja
z— Smrt je nenadoma ugrabila skrbnega rednika. V tem letu je obolel 451etni strelni mojster pri rudniških apnenicah g. Štefan Logar, pa je bolezni nepričakovano podlegel. Danes popoldne ga bodo spremili k zasluženemu pečitku na farno pokopališče. Pokojnik je bil v službi marljiv ter priljubljen pri delavstvu in pri svojih predpostavljenih. Kljub številni družini si je postavil svoj lastni dom. Pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu. Preostalim naše sožalje!
z— Velike težave za rešitev gmotnega položaja rud. upokojencev. Na nedeljskem ustanovnem občnem zboru rudarskih upokojencev poročila niso zadovoljila upokojencev. Nastop predsednika je marsikoga presenetil, ko je malo prej izjavil, da je društvo nepolitično, pa je enemu govorniku dal besedo, drugemu pa odklonil. Zborovale! pa so hoteli slišati tudi poročilo drugega ln Je bil prisiljen tudi drugemu pustiti govor. Iz poročil je posneti, da zaenkrat še ni nič gotovega, kako se bo izvedla • započeta akcija rud. upokojencev. Upokojencem predlagana članarina ni bila všeč. želeti je, da se upokojenci res nepolitično in bratsko združujejo, kajti vsako nezaupanje v funkcionarje rodi neuspehe.
Iz Litije
I— Občni zbor Krajevne pTotifcuberku-lozne lige bo 16. t. m. ob 11.15 v dvorani na Stavbah.
Iz Brežic
br— šahovski turnir. Po drugem kolu šahovskega turnirja vodi Miro Torkar. ki Je krepko porazil pretendenta za prvo mesto Mirka Gregoriča. Slede mu v strnjeni vrsti dr. Jože Peček, Ivan šušel in Stane šuštar, ki je v zadnji partiji porazil Milana Cirka, kateri letos nI pokazal tiste sigurnosti ko pri prejšnjih turnirjih. Isto doživlja tudi Božidar Varlec.
br— Odbor za podpore bi moral po uredbi o podporah rodbinam oseb, vpoklicanih na vojaške vaje, prošnje vlagateljev rešiti v teku treh dni, dočim Jih naš odbor ne reši niti v enem mesecu. Naš srez je med najrevnejšimi in je toliko bolj potreben nujne podpore za hranilce. Kakor so informirani, je odboru za podpore dodeljena le ena pisarniška moč, kar Je v sedanjih prilikah odločno premalo. Pač pa bi delo šlo hitreje od rok, če bi se temu uradniku dodelila vsaj še ena pisarniška moč. Tako bi mnogo upravičenih pritožb od strani prosilcev odpadlo. Culi smo, da ima kr. banska uprava na razpolago neko vsoto denarja za nastavitev pisarniških moči pri teh odborih. Ali ne bi bilo umestno, pri odboru za podpore v Brežicah nastavite še eno pisarniško moč?
br— Posnemajte! Država ie uvidela, da državni uslužbenci nikakor ne morejo z dohodki izhajati uri tako velikem nora-stu živlieniskih Dotrebščin in ie vsai za malenkost zvišala draginjske doklade. Tudi privatni nameščenci čutijo težko breme. ki ga nalagajo razmere, v katerih žive. V Brežicah ie veletrgovina F. Matheis nasl. Loschnigh-Schmidt razumela položaj svoiih uslužbencev in jim ie s Drvim februarjem v lenem razmerju zvišala prejemke. Nai bi ostale tvrdke sledile temu človekoljubnemu dejanju!
Iz Krškega
k— Tradicionalna maškarada Sokola. Zadnji čas so se razširile vesti, da letos Sokolove maškarade ne bo. V resnici pa se bo tudi letos maškarada vršila neokrnjena. Prijavljenih je ie lepo število mask iz raznih krajev Spodnjega Posavja.
Iz Tržiča
6— Sakopbs oder je priredil v nedeljo Novakovo igro »Severna lisica« ▼ režiji br. Adolfa Andarla. Igralska družina se je pokazala na višku in je v polni meri zaslužila potovalo, a katero Jo je nagradila hvaležna publika.
ŠPORT
10 dni bodo tekmovali v Ga-Pa
Včeraj popoldne so svečano sprejeli in pozdravili tekmovalce na letošnjem V. mednarodnem zimsko*
športnem tednu
br— Ga-Pa, 13. februarja Danes ob 17. so se v slavnostni dvorani Občinskega doma zbrali predstavniki in tekmovalci smučarskih reprezentanc, ki so prispele na letošnji V. mednarodni ztm-skosportni teden v Ga-Pa. Trg je v zastavah, na smuškem stadionu pa so dvignili zastave vseh 12 držav, ki so letos s svojimi tekmovalci zastopane na tej veliki mednarodni športni prireditvi z bogatim smučarskim in drsalnim sporedom.
Pozdravni govor je imel državni športni vodja v. Tschammer und Ost en, ki je pozdravil vse zbrane športnike, med njimi
stran, da se bodo smučarskih tekmovanj v okviru tega tedna udeležili skoraj isti močni nasprotniki kakor na FIS-tekmah. Za nimivo je, da bo prav za prav konkurenca v Ga-Pa še hujša in številnejša, kakor je bila v Italiji, ker se je za te tekme prijavila še cela vrsta smučarjev iz drugih dr žav, ki niso bile v Cortini, med njimi tudi Jugoslavija
Po podatkih organizacijskega odbora je za smučarski del sporeda prijavljenih 8 držav s skupno 118 smučarji, in sicer podrobno takole: Nemčija s 56, Jugoslavija z 10, Italija z 10, Finska z 21, švedska s
predvsem vse letošnje svetovne prvake v vseh smučarskih disciplinah, ki so po večini naravnost iz Cortine prispeli semkaj. Omenil je, da bodo tekme v okviru letošnjega zimskosportnega tedna prinesle skoraj ponovitev nedavnih tekem za svetovno prvenstvo, bodo pa razen tega tudi po številu udeležencev prekašale vsa dosedanja štiri tekmovanja s tem imenom. Državni športni vodja je na koncu želel vsem gostom prisrčno dobrodošlico, vsem tekmovalcem pa čim več uspehov v plemeniti športni borbi.
Tekmovanja se začno jutri ob 9. s tekom na 18 km.
O sporedu in udeležbi
Letošnji V. zimskosportni teden v Ga-Pa ki se začne danes in bo trajal do vključno 23. t. m., je prišel neposredno po končanem svetovnem smučarskem prvenstvu v Cortini d' Ampezzo, kar ima to dobro
13, Slovaška z 5, Madžarska z 2 in Ru-munija z 1. Tekmovanja bodo v vseh glavnih smučarskih disciplinah, skoraj v celoti tako kakor pretekli teden v Cortini.
Razen na snegu pa bo prihodnji teden tudi še ogromen spored na ledu, ln sicer posebej v hokeju na ledu in v umetnem drsanju. Za hokejski turnir, ki se bo začel v sredo 19. t. m. in katerega se bo udeležila tudi naša hokejska reprezentanca, je po podatkih prireditelja prijavljenih 9 držav, med njimi švedska, Švica, Holandska, Italija, Madžarska, Rumunija, Slovaška, Jugoslavija in Nemčija.
O podrobnem sporedu tega turnirja je dozdaj znano toliko, da bo Jugoslavija igrala v otvoritveni tekmi v sredo, 19. t. m. ob 15. s Švico, medtem ko bo imela drugI dan v četrtek 20. t. m. za nasprotnika Ho-landsko, in sicer v dopoldanski tekmi z začetkom ob 10.30.
Ne samo zanimivo,
temveč tudi zabavno • • •
(Kako je bilo na skakalni tekmi pri Beogradu)
Med športnimi dogodki zadnje nedelje, ko je prinesla tudi veliko smučarsko prireditev v Celju, moramo omeniti še eno smučarsko prireditev, in sicer skakalno tekmo na novo zgrajeni skakalnici na A vali pri Beogradu. Poročila o tej prireditvi ne posnemamo morda iz beograjskih listov zaradi izvednih rezultatov, ki so bili doseženi tamkaj, temveč zaradi tega, ker bomo iz njih videli, da nas na jugu čaka v tej športni disciplini še ogromno organizacijsko in tehnično delo, obenem pa tudi, da je zelo krivično, če kdor koli naš smučarski šport kratko malo ceni po številu klubov ali po imenitnosti kraju, kjer delujejo.
Poročila o tej »senzacionalni« prireditvi pravijo med drugim, da je tekma dosegla velik propagandni uspeh in bo sedaj tudi ta smučarska disciplina polagoma dobila pristaše med srbskimi smučarji. V podrobnostih je bila stvar taka, da je v celoti nastopilo 5 skakačev, ki so v konkurenci skupno izvedli 20 skokov, med njimi najdaljšega na 16.20 m in najkrajšega na 8.70 m, od katerih se jih je nekaj seveda končalo s padcem .Najboljši je bil Dušan Ste-fanovič, ki ni nobenkrat padel m »prestal« štiri skoke z dolžinami 11.10, 10.90 in dvakrat po 12 m. Okrog skakalnice se je zbralo nekaj sto gledalcev, ki so nemi občudovali te junake na smučkah.
To je bila otvoritvena svečanost na beograjski skakalnici, ki je pet let čakala na svoj krst. MimogTede pa so poročevalci ugotovili še nekaj, in sicer da ima naprava še marsikatero napako, ki jo bo treba sčasoma odpraviti. Tako je nalet baje prekratek in tudi most bi bilo treba popraviti. Razen tega je nujno potrebno ves teren očistiti štorov in kamenja, ki ležijo pod snegom in bi lahko oviralo skakače. Prav za prav nerešeno je tudi vprašanje izteka, ker je skakalnica zgrajena sredi gozda, pa je v njenem vznožju premalo prostora, da bi se skakači lahko brez nevarnosti ustavljali. In nič več drugega!
Tako nekako je bilo na otvoritveni skakalni tekmi v Beogradu na oni občudovani skakalni napravi na Avali, da skoraj tako, kakor je bilo pri nas natančno pred 20 leti, ko smo v tej smučarski disciplini delali prve poskuse v Bohinju. Čudno pri vsem tem je, da vsa beograjska smučarska društva dosedaj niso poskusila dobiti v svojo sredo enega izmed mnogoštevilnih strokovnjakov iz naših krajev, da bi jim bil dal nekaj najbolj preprostih nasvetov in bi si bili vsaj prihranili nepotrebno kritiko glede naprave same, če že v sportno-tehničnem pogledu ne morejo biti na višini ostalih, ti gojijo to smučarsko disciplino.
Izpred celjskega kolodvora. Kdor hoče z vlakom, pa mora izstopiti na postaji v šmartnem ob Paki in nadaljevati vožnjo z avtobusom do Mozirja Zvezo s tem avtobusom imajo jutranji, popoldanski in večerni savinjski vlaki.
ODPOVEDANA PRIREDITEV LZSP
Zaradi neugodnega vremena odpoveduje LZSP tekmovanje za prvenstvo v klasični kombinaciji, ki je bilo določeno za soboto in nedeljo 15. in 18. t. m.
Medmestne tekme OTV bodo na Golteh
Navodila za udeležence nedeljskih tekem med obvezniki telesne vzgoje
Ker so snežne razmere pri Celjski koči neugodne, bodo medmestne smučarske tekme obveznikov telesne vzgoje jutri in v nedeljo na Golteh.
Vse zunanje udeležence obveščamo, da je najprikladnejša zveza z Mozirjem iz Celja z avtobusom, ki odhaja 11. in 16.
Hrvatski hokejisti v Bratislavi, šele včeraj so prispela v hrvatske liste prva poročila o nadaljnjem nastopu hrvatske hokejske reprezentance, ki je sredi preteklega tedna precej izdatno izgubila dve tekmi v Celovcu. Hrvati so v nedeljo nastopili na umetnem drsališču v Bratislavi proti reprezentanci Slovaške in izgubili z 1:6. Podrobnosti o tem gostovanju zagrebški listi ne objavljajo, pač pa pristavljajo — kakor je to že običaj pri vseh porazih, ki jih morajo spravljati hrvatski hokejisti na tej turneji —, da je treba ta poraz primerjati z nastopom jugoslovanske reprzentance na mednarodnem turnirju v Bukarešti. Tamkaj je Jugoslavija izgubila proti Slovaški z 1:4 in zaradi tega je rezultat — tako pišejo Zagrebčani —, ki ga je dosegla hrvatska reprezentanca, vsekakor pomemben. Po Bratislavi so imeli hrvatski hokejisti nastopiti še v žilini in Prelovu, od koder pa izidi dozdaj še niso zani.
Zlata smučarska palica je razstavljena v Bonačevi trgovini v šelenburgovi ulici ter zaradi svoje originalnosti zbuja veliko zanimanje. Krasna kovinska palica je darilo ljubljanskega župana dr. Adlešiča za zmagovito patrolo pri medmestnih tekmah obveznikov telesne vzgoje v Celju v nedeljo 1,6. t. m. Palica je prehodno darilo in je zato na njenih srebrnih poljih še dosti prostora za graviranje zmagovitih patrol. Na zlatih krpljicah se svetijo beli dragulji kot sneženi kristali. Palico je po načrtih mestnega arhitekta inž. Borisa Kobeta odlično izdelala delavnica bratov žmuc na Tyrševi cesti. Tudi to darilo priča, da nam za športne nagrade ni treba kupovati tujega tovarniškega blaga, ker znajo naši arhitekti in umetnostni obrtniki za nižjo ceno napraviti mnogo lepša in pomenijlvejša darila.
Občni zbor Koroške kolesarske pod zveze v Slovenjem Gradcu bo nepreklicno v nedeljo dne 16. t. m. ob 16. v posebni sobi restavracije Golob—Tišler. Ce bi zborovanje ob napovedani uri ne bilo sklenjeno, bo občni zbor pol ure pozneje ne glede na udeležbo. Udeležba je za vse klube obvezna, vabijo pa se tudi prijatelji kolesarskega športa.
Ljubljanska zimsposportna pod zveza ima
sejo drevi ob 20. v pisarni JZSS.
SK Adrija. Obveščajo se vsi člani, da bo v nedeljo 16. t. m. ob 14. v restavraciji na Vevčah klubov občni zbor.
»Sportska revija« z dne 13. t. m. Objavlja med drugim poročila o zadnjem kolu ligaških tekem pri Hrvatih, o smučarski sezoni, ki je zdaj doma in po svetu v bujnem razmahu itd. Na slovenski strani je nekaj kratkih prispevkov o državnem hokejskem prvaku Iliriji, ki je osvojila v teh dnevih tudi prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju, o novem trenerju SK Ljubljane, ki je obenem aktivni igralec drugega llga-škega kluba in o bivanju znanega plavalca
Branka žtžka v Ljubljani. Tudi ta številka je bogato ilustrirana in stane -— kot običajno — din 3.—
»Bele gazi«
Napisal \ande Majnik, ilustrirala Robert Kump in France Godec
Drobna knjižica z gornjim naslovom, ki jo je napisal Nande Majnik iz Predvoda in sta jo črteži in slikami opremila Robert Kump in France Godec, je ena prvih la-stavic v naši literaturi, v kateri je skoraj sama športna tvarina zajeta prijetno pripovedno obliko.
štirje fantje, navdušeni prijatelji gore in bolj ali manj spretni smučarji, se za teden dni skoraj skrivom umaknejo v tiho kraljestvo zimske narave in tamkaj jim med poukom v smuški tehniki ln idilo samotnih večerov v planinski koči mine onih nekaj zadovoljnih dni. V ta okvir je pisatelj vpletel skoraj vso teorijo o najpotrebnejših smuških likih, ki jo uvaja razen tega tudi s kratko zgodovino smučarstva, vmes pa poteka tem štirim mladim dušam, ki so šle na goro, da pozabijo na vsakdanje brige in skrbi, ta kratki odlomek neskaljenega veselja in zadovoljstva v tovarištvu in občudovanju stvarstva. Niso veliki misleci ti »junaki« našega romana, v vrstah one današnje mladine jih je Majnik poiskal, ki se zaveda že pri prvem koraku v svet, da je boj za življenje trd in neizprosen, toda kljub temu so ti dečki zdravih nazorov, pošteni, uslužni in pripravljeni za
vtlno občinstvo. — šahovski klub razsuje splošni turnir in naj se interesenti prijavijo ob igralnih dnevih v klubskih prostorih. Klub prireja tudi začetniški tečaj, na katerega so vabljeni vsi prijatelji kraljevske igre. — Poverjeništvo »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Domovine« je za naš kraj in širšo okolico prevzel g. Tomo Potočnik, na kar opozarjamo naše naročnike in prijatelje naprednega časopisja, ki lahko oglase oddajajo pri našem poverjeniku. Istotako sprejema naš poverjenik tudi nove naročnike.
POLJČANE. Na zadnji občinski seji so odborniki sklepali o p; edlogu proračuna. Novi proračun za dobo 9 mesecev znaša 150.700 din dohodkov in izdatkov. V kritje proračuna je določena 75% doklada na
državne neposredne davke. Zvišana je trošarina na pivo na 200 din. Gasilska četa dobi 2000 din, Sokol 150 din, Rdeči križ 375 din, ostala kulturna društva pa 1350 din podpore. Za obveaio telesno vzgojo je predvidenih 1000 din, šolski kuhinji se določi prispevek 1200 din. Pogodbeno mesto pisarniške moči je bilo oddano gospodični Rozinki Vezjakovi, pogodbeno mesto občinskega sluge pa g. Ferdinandu Polšaku. Sokolsko društvo vprizori to nedeljo ob pol 16. uri na svojem novem odru v režiji brata Janžcka veseloigro s petjem v 3 dejanjih »Svoje-glavček«. Na pustno soboto zvečer priredi v sokolskem domu pustno zabavo z maškarado, oboje v korist kritja dolgov in za dograditev svojega doma.
Plesni turnir za prvenstvo Ljubljane
Ljubljana, 12. februarja Snoči se je vršil v veliki dvorani Kazine plesni turnir za prvenstvo Ljubljane, katerega je priredil Ljubljanski plesno športni klub pod vodstvom pJesnega učitelja g. Jenka. Za turnir je vladalo precejšnje zanimanje, saj so se udeležili turnirja tudi plesalci Grafike ta Zarje. Nastopilo je okrog 20 parov, med njimi nekaj plesalcev začetniškega tečaja, ki pa so nas z lepimi uspehi nadvse zadovoljili.
Plesalci začetniškega tečaja so morali pred izbrano komisijo in številnim občin-
stvom izvajati po dva plesa fox-trot ali vsako žrtev, če je treba bližnjemu prisko- | swing-step (oboje je bilo na izbiro) in an-čiti na pomoč. To je del one dobre mla- gleški valček. Pri ocenjevanju točk je pred-
dine, ki se ji zmerom znova godi krivica, če jo nekateri tako radi mečejo v en koš s peščico nepoboljšljivih lahkoživcev In nedeljskih gizdalinov, ki včasih tudi zaidejo na goro, na smučeh ali brez njih, toda iščejo tam užitka drugod in drugače kakor pravi smučarji. »Bele gazi« so lepa zgodba o pravi smučarski tovarišiji, kakršna povzdiguje duha in krepi telo. Za ilustrativni del knjige sta poskrbela naš znani smučarski pisatelj Robert Kump in pa slikar France Godec. Knjiga je tiskana v Kranju, založilo pa jo je založba »Triglav«.
Delo se čita gladko, čeprav bi moral slovničar sem in tja le zatisniti oko, in jo bodo gotovo z veseljem sprejeli vsi, ki smučarski šport pOznajo in so ga vzljubili prav zaradi tega, ker je tako tesno povezan z zimsko naravo. Prav za prav še bolj koristna pa bo knjižica za one, ki se tudi danes še niso mogli otresti neutemeljenega očitka, češ da je smučanje šport, ki vodi samo k pogrnjeni mizi in v zakurjeno sobo — nekje v gorah ali v njihovi bližini. Slovenski smučarji so Majnikovega dela lahko veseli, predvsem pa smučarska mladina, ker so v njem zanjo zbrane mnoge lepe sanje in prijetni spomini na brezskrbne dni v življenju.
L. S.
njačll angleški valček, kjer je moral vsak plesni par paziti posebno na stil in pravilnost drže. kakor tudi na slog in ritem plesa. Manj važnosti pa se je polagalo na sestavo plesa V turnirju začetnikov se je posebno odlikoval par Milan Cenčur — Mici-ka Kovačeva (Jenkova šola), ki sta bila stilno in taktno najboljša. Ta par si je prisvojil naslov prvka za leto 1941, s 30 točkami. Na drugo mesto se je plasiral par Janez Sedej — Jožica Furličeva (Grafika) s 33 točkami, tretje mesto pa je zasedel
par Srečo Frantor — A dela Einhauerjeva (Zarja) s 35 točkami.
Isti pari so imeli potem pravico tekmovati med športnimi plesalci nadaljevalnega tečaja, kjer se je plesni par Cenčur — Kovačeva v močni konkurenci plasiral na 4 mesto. V tej skupini so morali plesalci izvajati 3 plese: fox-trot, tango in angleški valček. V vseh treh plesih se je močno odlikoval par Marjan Marolt — Milka Lenar-čičeva. ki je bil tako stilno kakor tudi tehnično na višku. Njun ples. v katerem sta izvajala po taktu godbe najtežje slike, nas je skoraj očaral. Z 20 točkami, kar je bil najboljši rezultat dneva, sta si osvojila na-lov prvaka za leto 1941. Posebno priznanje pa zasluži par Marjan Gjuran — Silva Pla-ninčeva. Pedala sta sliko plesne umetnosti in sta zasedla 2. mesto, 3. Lado Kavčič — Majda B rod ar jeva, 4- ča Milar Cenčur — Micika Kovačeva (vsi Iz Jenkove šole).
Po končanem turnirju je bila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Plesalci so prejeli kot častno darilo lene loverjeve vence. Odlična je bila organizacija prireditve in je tekmovanje ob številni udeležbi bilo v dobri uri končano.
HALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaR oglas m enKratno pri stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi m ženit ve ae zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje islovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Življenjski praznik
vrlega narodnjaka
Proslo nedeljo je v krogu svojcev praznoval svojo petdesetletnico g. Ivo Sorli, posestnik, gostilničar in pekovski mojster v Gorenji vasi nad Skof jo Loko. To so pridevki njegovega vsakdanjega posla, obširni krogi njegovih znancev in prijateljev pa pozna g. Sorlija tudi kot vrlega narodnjaka, dolavnega Sokola, moža vedrega in veselega značaja ter poštenjaka jeklenega kova.
Službo dobi II Kupim II Sobe išče
Brivski pomočnik
dobi službo. Nastop 17 februarja. Kari Tavčar, brivec, Skofja Loka.
3050-1
Spretno modistko
sprejme salon Ivanka Stegnar, Stritarjeva 9.
30491
G. Sorti je rodom b Žirov. Ko se je izučil svoje obrti, je odšel v svet in prepotoval Avstrijo, Švico, Italijo in Francijo, kjer je videl in se naučil marsikaj koristnega. Po povratku domov se je osamosvojili, si ustanovil družinsko ognjišče in odprl v Gorenji vasi pekarno, ki jo je s časom razširil ter ji pridružil znano gostilno »Pod kjančkom«. Vkljub trdemu delu za obstoj je vrli Zirovec še vedno našel dovolj časa, da se je posvetil organizacijskemu delu. V Gorenji vasi je ustanovil Sokola. Tujskoprometne društvo in Obrtno zadrugo. Marljivo je sodelova'1 v društvih, Sokolu je bil dolgo let požrtvovalen starosta, Obrtni zadrugi je še danes podpredsednik. Po njegovem prizadevanju je Gorenja vas skoro poldrugo desetletje zelo priljubljena izletniška in fletoviščarsika točka. Mnogi, ki spočetka niso odobravali prizadevanja g. Sorlija, morajo danes priznavati, da je njegova zamisel prinesla dolini znatne koristi.
Ob njegovem življenjskem jubileju, ki je združen tudi s 25-letnico samostojnega obrtniškega udejstvovanja izrekamo g. Sorliju naše iskrene čestitke.
Iz življenja na deželi
SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Premeščen je bil tukajšnji orožniški komandir g. Anton Cvetko v Podčetrtek. Imenovani je dolga leta služboval v našem kraju ter je bil splošno priljubljen. — Ker je prišlo do zastoja uvoza bombaža iz Rusije in Turčije, je bila tovarna Mautner poslala na 6tedenski dopust večje število delavstva. Delavci dobe nekoliko podpore od tovarne, v glavnem pa bodo odvisni od podpore Borze dela. Vodstvo tovarne naj pri nadaljnjih odpustih zaščiti socialno šibkejše. — Neki član prehranjevalnega odbora je kupil vagon bučnlc, ki jih bodo predelali v olje. — Občinskemu prehranjevalnemu odboru je zmanjkalo nakaznic za moko oziroma kruh, kar povzroča splošno nezadovoljstvo. To nerednost z nakaznicami občutijo zlasti socialno šibkejši sloji, ki niso imel sredstev, da bi si nabavili potrebno zalogo živil. — Pevsko oktet »Fantje na vasi« je priredil v soboto in nedeljo opereto »Ponočnjaki«, združeno s pevskimi in zabavnimi točkami. Prireditev je uspela
Mladega
kontorista (-ko)
obenem prodajalko, even tuelno upokojenca (-ko), trgovsko naobražena. sposobna, samostojna, perfektna ▼ srbohrvat sketm ln nemškem jeziku. sprejmem. Nastop ta ko j. Ponudbe pod »Služba ▼ Kranju« na ogl. odd Jutra.	2962-1
Hišnik
družinski par brez malih otrok, vajen pospravlja nja pisarn, se sprejme v Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Centralna kurjava«.	3070-1
Samostojno
kuharico
sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	3065-1
Službe išče
Gospodična
a malo maturo tn trs. šolo, zmožna stenografije ln strojepisja ter vseh pisarniških del, Išče službe v pisarni ali blagajni. Nastop lahko takoj. Ponudibe na ogl. oddel. Jutra pod »Delavna-
2979-2
Postrežnica
mlada, išče zaposlitve do 9. ure dopoldne ln popoldne od 15. ure naprej. Polzve se v Tavčarjevi ulici 4, Mlekarna.
3"M7 2
Pridno dekle
poSteno. vešča kuhanja in opravljanja vseh hišnih del išče službo. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vajena«.
3069-2
Vafenci(ke)
Učenec
sprejme takoj t tr govlno čevljev. Naslov v vseh po6l. Jutra.
3008-44
LL
Propagandista
potnika, obenem a ran žerja. Iščemo za takoj proti proviziji —-nagradi. Nujne ponudbe poa Šifro »Nagrada 19« na oel. odd. Jutra.	3052-5
Prodam
Generator
na vpojr.i plin naprodaj v okolici Ljubljane. In formacije naje Stavbna družba d. d.. Ljublfana. Tjrrševa c. 17. 3039 6
Kolesa
Prodam
moško in žensko kolo ter nov kauč. Polzve se Okl
v vseh pogledih in ji je prisostvovalo šte- fj^T ^ 18' skČu

ZLATO
srebro - platino
BRIUPMTE
1MBB0CDF SRFIR3E RBtlMf
IISERF I.T.D. STOBIHIKI NHKITE TER UMETNINE
PO NAJVIŠJIH CEHA M
STARO TVRDKA
30S EBERLE
UUBUOMB TY«4EVA 2
"! ■ ' ■ - iMOTk-
MOTEL^^SLON
Avto, moto
Prodam
Ford avto. 8 cilindrov tipa 1939. v najboljšem stanju. Ogleda ee v hotelu Balkan od 12. do pol 14. ure.	3048-10
Tovorni avto
Diesel, v aobrem stanju, 5-tonskl, lahko tudi brez gum, kupim. Predno6t imajo znamke Mercedes, Man, Saurer. Ponudbe na Schmolka, oglasni zavod Novi Sad.	3020-10
Stanovanja
Mlad zakonski par
Išče za 1. event. 15. marca enosobno zračno tn suho stanovanje, po mož nostl s kopalnico, v bližini mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z na vedtoo cene poa »Točen plačnik 7234«.
3058 21a
Sobo odda
Gospoda
sprejmem na stanovanje, hrano in vso oskrbo. — Sv. Jakoba trg 5.
3059 23
Sostanovalca
sprejmem k zelo mirnemu. cel dan odsotnemu, gospodu. Ev. dijaka. — Hrana prav dobra in oblina. Stari trg 28 m, levo. Sturm. 3072-23
Elegantno sobo
souporabo kopalnice, avlgalo v hiši, v centru, oddam boljši osebi s 15. februarjem. Ogled samo od 15. tire napreš. Naslov v vseh posl. Jutra.
3077 23
Opremljeno sobo
čisto, oddam takoj so lldnl osebi. Mestni trg 17, II naa3tr. 3073-23
Opremljeno sobo
pc«ebnlxn vhodom, oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra.
3064—23
Od Vas je
odvisno, da imate obleko i Wf vedno
kot nove zato jo pustite redne Kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana PoljanalO nasip 4-e
Pralnica • cvetloUkalaics
Študent tehnike
Išče za 1. marec lepo in snažno opremljeno sobo v bližini tehnike v LJubljani. Ponuri/be je posla ti na podr. Jutra v Celju poa značko: »Snaž no«.	3029 23a
Izgubljeno
Dotična oseba,
ki Je našla uhan na vogalu Vošnjakove in Blel-welsove ceste, se napro ša, da ga proti nagradi vrne. Naslov v vseh po slov. Jutra.	3071-28
Dopisi
Bltfttna Poljčane, Blel-welsova cesta, Bežigrad. Briljantl. Bukovina. Cve tJlce. Centrum, Center, čuvaj. Čedna, čme oči, Č 25, Dobra služba. Dobra žena, Dolžniki, Donosno, Dobrlčlna. Diskre-cija in značaj. Dobra šl vllja, Dober zaslužek. Dobra gospodinja 26, Do bro ohranjen. Dobra strojepiska, Dlskreclja, Dobra kuhinja. Družab nost, Po to, Gospodinja, Gospod.njsivo 50, Gospa Hotel, Hans, Hiša 60.000, Inteligentna, Inženjer 40,
JugočaraDa. Kino, Kupim takoj, Knsa. Kavcija 7000, LJubljana 941. — Ljubljna. Ljubljana 225. Lepa bodočnost. Lepa nagrada. Moderno. Mi*o, -\/ro:ka moč. Mirna 941, Nizka ploča. Na deželo. Nevsakdanja. 2 odrasla. Osebno sodelovanje. Oa'-gojlteljica 2727. Odkritosrčen prijatelj. Od zdravega otroka. 100 odstotna rarancija. Prvovrstna Po -tena, Plačam takoj 222, Plačano. Prvovrsten. Prijateljstvo Pošten. Pol-nojarmenik. Prilika. Peč Predenje volne Ljubljana, Poštenost. Plača 700 aln in trinaista. Ro?na dolina. Rabljen. Ravnina, Res ugodno. Spomlad 1941. Samostojna moč. Sodelovanje. Stružnica. Soba, Sporazumno — Stam-nbaum, Samo odrasli, Samostojna. Srečen zakon, Srečolov. Trajno, Tkalnice 1940. Trgovci izključeni. Trgovsk; tečaj, Tako) denar. Takoj izplačam, Takoj ali pozneje. Tkalnica. Takojšnja dobava. Takojšnje plačilo 373, Takoj, Točna in vestna, Urno. — Ugodno oaplačevanje, V centrumu. Vdova. Velik obrat. Vseeno kje, Vestna frizerka. Zima pomladi. Zaželjena ljubezen, Začetnica 23. Značaj 65, Zelo ugodno vsled selitve. Zgodovina. Za 200, Živahna. Želim sre-en zakon 3377, 456
Inkognito!
Dvignite pismo!
3055 24
Ne prestrašite se
sem čisto navaden človek. — Dopis dcepel 9. cts., zato Vaš program nemogoč. — Dvignite pismo v ogl, odd. Jutra.
3043-24
POMLADITE SVOJE
L A S E
Z LECTTH1N KREM-OLJEM
NAJSLAJŠA in NAJBOLJ £ A
krepilna pijača je
BERMET—VINO
e K N 1 N A 12 FRL8KJL OO litij remski Karlovo — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski tiar lovci — Fru&ka gora.
RAZGLAS
Občina JESENICE opozarja na razglas o licitaciji ZA ODDAJO
gradbenih in obrtniških del za novogradnjo mrtvašnice na Jesenicah,
ki je bil objavljen v »Službenem listu« št. 7 od 22. januarja 1941. Vsi potrebni pripomočki se dobe pri občini Jesenice proti plačilu nabavnih stroškov.
Uprava občine JESENICE dne 11. februarja 1941.
Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vai v Ljubljani.
$