178. številka. Ljubljana, v soboto 5. avgusta. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan Meter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v st r i j sk o-oge rske dežele za vbc leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. — Za L ju hljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 80 ki-., za jeden mesec 1 trld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sc po 10 kr. za mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii ^Gledališka stolna'. D pravni šivu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Germanizacija na Koroškem in na Spodnjem Štajerskem. Skoraj vsak dan lehko čitamo po nemških no-vinah ali čujemo razne govornike, da niti nemški „Schulverein" niti kdo drug izmej Nemcev ne nameniva Bpodrivati slovenske narodnosti, da nikomur ne prihaja na um, da bi hotel ponemčiti le kakega posameznega Slovenca. Ako pa prečitavamo nemške liste, nahajamo pogostoma dopise in članke, v katerih kaka zvita buča vender-le pove tajne namere naših nemških liberalcev. Nij 8e tega dolgo, kar je pisala graška „Tagespost" uvoden članek o razmerah slovenskih. Niti urednik niti pisatelj tega članka nijsta vvidela, da si bijeta v lice sama sebi; kajti v jedno mer trdita, da Nemci ntičejo germanizovati, pa pravita vender v istem članku, da se mora raz-Širjevati nemški občevalni jezik. Kaj pa pomeni to? Zadnje ljudsko štetje nam priča, da hočejo izraču-niti nemški kolovodje število narodov po Avstriji po občevalucm jeziku, akoravno so najbolj učeni list, nemški, „Globus", „Ausland" i. dr., povdarjali še pred 31. decembrom 1880. leta, da tako ravnanje nikakor nij pravo. Ako zahteva torej „TagespostaH, da se razširja nemški občevalni jezik, reče ona samai kam pes taco moli z nemškim „SehulvereinomK. Se bolje nam pa kaže rNeue freie Presse" 27. julija št. 6435 v dopisu iz Celovca 25. julija, da resnica ne more ostati skrita, akoravno skuša dopisnik skrivati svoje srčne želje. Našteva je število onih, kateri znajo citati in pisati po raznih okrajih koroških, piše liberalna (?) uovina: „V okrajih popolnem slovanskih, velikovškem (Volkermarkt) in pliberškem (Bleiburg) povzdignila se je izobraženost ljudska v teku dvanajstih let za več kot 100°/0. Naravno pa zna citati in pisati 43.6% prebivalcev teh okrajev le nemški, ne, kakor bi kdo mislil, slovenski. Ta statistika kaže na novo, pristavlja hinavka, „da tožbe dr. Vošn Jakove V državnem zboru o koroškem šolstvu nijso res- LISTEK. Domači pogovori. x. Prve tri do štiri, tudi do pet dnij v mesecu je še in še, a potem se Človeku pristudi do konca meseca živeti jednolično — brez denarjev, kakor se je priBtudilo življenje po dovršenih pet in dvajsetih letih tistemu osivelemu uradniku v Ljubljaui, ki je zavidal čevljarja zarad zanimljivega slučaja s kurjim očesom, in kakor ima to zapiBano v svojej listnici ljubljanski pohajkovalec. Jaz imam tudi zabeleženo resnično dogodbico, ki se je vršila zadnji dan meseca julija pred kavarno; tamkaj so namreč sedeli trije prijatelji, mej njimi našemu svetu poznatega imena žurnalist, ki so bili, kakor se je izpostavilo, vsi trije in.solidum brez denarjev. Ko so konferirali omenjeni trije prijatelji in nične" (!). Se ve da verjamejo to le oni, katerim zagrizenost brani pametno razmišljevanje. Dopisnik trdi v prvem delu, da sta okraja velikovški in pli-berški popolnem slovanska, komaj dve vrsti kasneje pa pravi, da vsi oni, kateri znajo citati in pisati, znajo citati in pisati le nemški. Kaj si je mislil do pisnik o čitateljih lista, za katere je pisal ta dopis V Gotovo le to, da nobeden izmej njih ne misli prav nič, kadar vidi pred seboj natisnene „svete besede" dopisnikove. Da pa dopisniku samemu nij za ravno-pravnost niti za omiko narodovo, to dokazujejo njegove lastne besede. Kaj bi govoril in pisat on, ko bi statistika dokazala, da zna citati in pisati 43'6°/0 iz kakega popolnem nemškega okraja samo slovanski V Jednako se godi tudi „Deutsche Zeitung". Tudi ona pridigajo na odprta usta, da Nemci ne mislijo germanizovati, vender je pa trdila, nij še dolgo tega, v dopisu s Koroškega, da se je pomikala meja nemškega občevalnegn jezika do zdaj vedno bolj proti jugu, in je hvalila delovanje učiteljev, kateri poučujejo le nemčki. Da je torej namen vsega delovanja naših Nemcev in nemškutarjev le spodrivaofe slovenskega jezika ali germanizacija, kažejo oni sami. To nam priča tudi razprava o nemškem „Scbulvereinu" v štajerskem deželnem zboru. Akoravno je rekel c. kr. namestnik, da ne najde nič nepostavnega v delovanji tega društva, moramo vender povdarjati, da Uflta-novljenje narodne šole v Racah z nemškim učnim jezikom, namestu dozdanje utrakvistične šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, ne odgovarja paragrafom šolskega in učnega reda (Schul- nad Unterriehtsordnung), izdanega od c. kr. štajerskega deželnega Šolskega sveta, kateremu predseduje g. c. kr. namestnik sam. Ta naredba, izdana 14. septembra 1870 st. 1598, torej od istega c. kr. namestnika, kateri je odgovarjal na dr. Hadajevo interpelacijo, pravi v §. 0 al. 2: „Ist die Mutter-sprache der Kinder an einer Schule theihveise die eine, theihveise die andere Landesspraehe, so premišljevali, kako bi se dalo denarjev dobiti, iapre-govori jeden in reče: Gremo se kopat v Savo vsi trije, jeden izmej nas naj se potopi, ostala dva ga bosta rešila gotove smrti; a potem bodemo talijo kakih 25 gld. medse razdelili na tri deležs. Te so bile sicer premisleka vredne besede, ali naš žurnaist in filozof, ki je uže marsikaj dobrega pa še več slabega skusil in doživel na svetu, povzame besedo, govoreč: „Gospoda moja! iz te kombinacije ne bo nič, ker je veliko vprašanje, da li bi vlada za nas vse tri hotela dati 25 gld., kanio li za jednega samega !u Ko sta ostala dva gospoda sliSala te v srce bodeče, resnične, hlozohčne besede našega žurnalista, sta mu pritrdila, ker se jima je obema zdelo, da bi državnej oblasti zares bilo preveč plačati 25 gld. za človeka, ki nijma v žepu niti predrtega groša in ki niti štibre ne plačuje, (Štibre namreč ne plačuje nobeden izmej omenjene trojice,) a človek, ki živi samostalno m se, pa ne plačuje štibre, nij koristen član človeške družbe, če se je še toliko učil, in Če je tu pa tam koristen, nij koristen v tolikej meri, müssen dieselben in zwei Abtheilungen unterrichtet werden". Ali ne govori c. kr. štajerski deželni šolski svet jasno V Po tej nnredbi se narodne šole z izključivo nemškim učnim jezikom v krajih, kjer so otroci nemškega in slovenskega materinega jezika, ne smejo ustanavljati. Jasno je torej, da nemški „Schulverein" v Racah nij postopal po postavnem potu. Iz tega se vidi tudi, da nij res, kar je rekel dr. Heilsberg v štajerskem deželnem zboru, da bi varoval nemški ,,Schulverein" le domača tla tujih napadov. Kaj pa poreče isti štajerski c. kr. deželni šolski svet na te besede, ako pomisli, da je on sam naredil, da se mora poučevati v Racah slovenski in nemški, zdaj na jedenkrat pa samo nemški. V novej šoli se bodo učili citati in pisati slovenski otroci koj v prvem letu nemški, tako da bodo kmalu take razmere, katere opisuje dopisnik „N. Fr. Presse" iz Celovca. Se ve da naši nasprotniki imajo vedno polna usta liberalnosti, ravnoprav-nosti in vsega dobrega, da d zu dnevom trobijo učiteljem, da bc smejo držati le tega, kar veleva pedagogika, ali o pedagogiki niti pojma nijmajo. Tudi na Pruskem so bile nekdaj jednake razmere, ali l*i usi vvideli so kmalu, da nij mogoče začeti brati in pisati z učenci v ne/nanem jeziku; kajti prvi pogoj vspešnega poučevanja je ta, da razumeva učenec to, kar čita in bere. Zato pravi kr. pruska vlada v Opolju (Oppeln) v okrožnici okrajnim šolskim nadzornikom dne 1*2. februvarija 18(53, oziraje se na okrožnice 8. aprila 1858 in 20. februvarija 1859 (glej Centralblatt f. S. Unterrichts-Verwaltung in Preussen, Jahrg. 1865, atr. 434 sld.): Veronauk se more poučevati samo v materinem jeziku učencev „denn nur die Muttersprache kann das geeignete Mittel sein, Unterrichtsstotl'e, welche das tiefinnerste Leben erbauen und befruchten sollen, den Kindern zuzuführen." Dalje pravi okrožnica: kjer se je učila poljska ali moravska mladina koj iz početka citati in pisati le nemški: „da hat man leider die traurige ; kakor je tisti, ki se nij toliko učil, pa vender nosi barem svojih o gld. v državni malin. Ta resnica je dobro znana žurnalistu, naročito takemu, ki piSe včasih članke narodno gospodar-stvene stroke, in ki ume koristne nauke dajati čita-jočemu občinstvu, čeravno se sam ne drži naukov, katere drugim daje, ampak živi ravno narobe v vsakdanje j praksi. Če čita navadea človek, ki nij žurnalist, novi ne, v katerih žurnalist (to se razumevu, da nemški) brez imena v prvej osobi višjega broja govoreč, regulira reke, zida železnice, gradi palače, preustro-java politične in šolske sisteme, prekucuje miuister-ske stolice itd., si pač ne misli, da tisti „miw, ki je to pisal, nijma, kam bi položil svojo pametno glavo, in ne ve, kam bi spravil čez noč posodo svoje učenosti. Da imamo tukovih izgubljenih talentov, je resnica, s prstom bi mogel pokazati katerega, ko bi hotel. „So ein Fall ist mir noch nicht vorgekommen," bi rekel čevljar ljubljanskega pohajkovalca, jaz pa Erfahrung gemacht, dass das gleichzeitige Verstand niss des Gelesenen nicht erzielt wird, letzteres viel mehr vielfach ist. Eine solche ermüdende Gewöhnung, bald deutsche Simr.ft ohne Snn und Verstand niss zu lesen, bewirkt gewiss das Gegentheil von dem, was hinsichtlich der gedeihlichen Einführung der polnischen resp. mährischen Jugend in «las Ver-ständniss und in den Gebrauch der deutschen Sprache beabsichtigt wird. Aber auch selbst da, wo gleichzeitig mit dem Lesenlernen das Verständniss des im fremden Idiom dargebotenen Lehrstoffes wirklich bis zu ehiem gewissen Grade erreicht wird, erscheint doch die den kleinen Kindern hiedurch zugemutbete Doppelthätigkeit sehr bedeutend und es kann nicht verkannt werden, dass, zumal für weniger begabt« Kinder und unter Anleitung minder gewandter Lehrer, auch nach dieser Seite hin manche den gedeihlichen Fortschritt lähmende Schwierigkeiten sich erheben. Ferner muss unzweifelhaft als na-turgemiisser erachtet werden, dass die auf den Leseunterricht vorbereitenden Sprachübungen, so wie die ersten Lautir- und Leseübungen an den Lautverbindungen der Muttersprache, mit und in welchen die Kinder durch das Sprechen geläufig bekannt und geübt sind, erfolgen, nicht, aber an einer fremden Sprache, welche in anderartigen und ungewohnten Eigentümlichkeiten neue und nicht unerhebliche Schwierigkeiten bietet. Auch praegen sich die Wortbilder, zu deren geläufigen Erkennen der weitere Fortschritt im Lesen es zu bringen hat, viel rascher und sicherer ein, wenn mit denselben ein dem kindlichen Bewusstsein bereits ganz bekannter Begriff sich verbindet. Und dass ferner die ersten Leseübungen in der den Kindern verständlichen Muttersprache für dieselben ebensowohl ein viel grösseres Interesse haben, als auch, richtig betrieben, viel geistweckender und bildender weiden können, als gleiche, noch so geleitete Übungen in einer ihnen noch ganz unverständlichen Sprache, das kann einem Zweifel nicht unteiliegen." Tako sodijo Prusi tako veleva pruska vlada, ker jej je do tega, da se otroci aauče kaj za občo omiko, pri nas pa silijo tuj jezik učencem, kateri stopajo prvič čez šolski prag, in taki ljudje sodijo o pedagogičnih stvareh. V deželnem zboru pripovedoval je dr s pravim ponosom, da na Južnem Štajerskem v oko pomilovanja vreden norec. Tako zagovarjali bi človekovo čast, ko ne bi vrdeli, da se po Trstu skriva organizirauotolovajstvo, ki nosi sovraštvo in smrt vsemu, kar je avstrijsko. Zatorej pa prevladuje v tržaškem prebivalstvu javno in živo prepričanje, da so ta grozni atentat porodili zgolj politični motivi, in da je zlodeja iskati v vrstah irredeotistov, to je stranke, katere program je veleizdajstvo in ki gleda samo na to, da bi se za vse veke pretrgale vezi mej Avstrijo in Trstom. Vsaj nam je še znano, kaj se je zgodilo 1875. leta aprila meseca. Tedaj odkrival se je spomenik nesrečnega Maksimilijana, blago.lasnega pokrovitelja tržaškemu mestu. Sam naš presvetli cesar Franc Jožef I. mudil se je tedaj na obulih Adrije. Pripravljene so bile velike slovesnosti, tudi v gledališki imela bi biti praznična predstava. Presvetli naš cesar stopi ob določenej uri v ložo, ali gledališče bilo je prazno. . . Lahoui pokupili so vse vstopnice, kolikor so jih le dobiti mogli, a v gledališče nijso prišli. . . Dandeues, kakor smo se prepričali ta teden, so lahoni jednako drzni, če ne hujše, in iz Italije zaneseno izdajalstvo ujedlo se je kakor strupen plevel v cvetoča tržaška tla. Političen fanatizem irredentistov nakopal je tudi v sredo zvečer staro-častitemu mestu grozno sramoto na glavo. Kakor pred katilinarično zaroto v starem Rimu, bali so se tudi dosti poprej v Trstu, da irre-dentisti morejo vso razstavo razdreti in pokopati. To je bilo težko verjeti. Ali dva dni pred otvorjenjem razstave ukradli so patrijotičnemu delavskemu društvu zastavo, ker je imela avstrijske barve — jeden dan po otvorjenji padla je bomba mej veterance, ker so v slovesnem in navdušenem sprevodu bili na potu, pokarat nadvojvodi Karlu, presvetlega cesarja bratu, avstrijsko svojo mišljenje. Črno izdajn lstvo, ki uže po svojem bistvu tepta še take svetinje, razvpilo je zadnjo sredo tržaško ■JI. julija 1882, kateri izreka odločno, da je krivo mesto in kompromitiralo političen njegov glas. manjšemu številu Slovencev proti letu 1869 le potujče- S0 86 fca tre- ! bivalstvu oci, kakšnega modrasa da goji v svojem vanje (Eatnationalisiruag)._ nedrlji, kakor pravi včerajšnji naš uvodni članek. t Ali ta zločin trobenta glasno tudi nasej vladi na uho! Ustavoverne vlade pestovale so, tako bi dejali, italijanski živelj v Trstu in v Istriji. Ali, če bi količkaj previdne bile, morale bi uže davno začeti pisati ni brati, akoravno se uči deca v šoli samo jednega jezika. Vesten učenjak, kakor je g. doktor, mislil bi bil tudi, ali ne zahteva morda Šola od slovenskih otrok več kakor od nemških, ker tirja od njih, naj se nauče v istem Času, v katerem se uče nemški samo materinega jezika, še nemškeg* jezika. Ker se uže bavi s statistiko, bi si bil ogledal tudi. koliko šol ima Gorenja Štajerska, koliko pa Spodnja. Ko bi bil vzel v roko Al. Rožekov šematizein narodnih Šol štajerskih, izdan leta 1881, bi bil našel, da spada na vsak razred za šoto godnih otrok v okraju juden-burskem 80, muravskem 66, ljubenskem 72, lie-zenakem 61, v Uruku na Muri 70 itd. na Gorenjem Štajerskem povsod veliko menj kakor na Spodnjem Štajerskem, kjer jih spada na jeden razred v okraju celjskem 111, ljutomerskem 153, mariborskem 101, ptujskem 143, slovenjegraškem 100, brežiškem 143 itd., kjer mora poučevati učitelj dvojno število, pa gotovo ne more imeti toliko vspeha kakor tam, kjer jih poučuje polovico menj. Ko bi bil pogledal še nekoliko natančneje v knjižico, bi bil našel, da učitelji na Gorenjem Štajerskem nijmajo samo v raz redili menj učencev, ampak tudi večjo plačo kakor na Spodnjem. Se ve da, to je ravnopravnost po mislih nemških liberalcev. Več dela, pa menj plačila, to je usoda slovenskega učitelja na Štajerskem. Da se pa Slovenci germanizirajo in deloma tudi italijauijo, nam kaže ljudsko stenje 1. 1880 tudi j v številih, in vredno je, da si"zapomnimo to resnico, posebno radi tega, ker priznava to tudi Nemec dr. Richard Hasenohr! v „Wiener AUg. Ztg" št. 860 Politični razgled. IVotraiije dežele. V Ljubljani 5. avgusta. Vsi včerajšnji dunajski listi prinašajo uvodne članke in premišljevanja o grozodejstvu, katero uči-'nil je zdivjan človek v torek zvečer na trzaM-ken ltor*i». Vse je osupueno, z grozo navdano. | Ali vsi se pa tudi v tem vjemajo, da za onim zlobnim človekem stoji cela politična stranka, da se I je bomba vrgla v imenu invdentistov mej veterance, FJhiner in ^a 'e aatorej skrajni čas, da vlada stopi lahon skej pošasti na glavo. Čedalje večji zdi se nam ta zločin. Zgodovina človeštva pač pripoveduie, da so lici celjskej ne zua brati in pisati 51°/0l v ljuto-jse rame zarote znebljevalo svojih sovnžnikov s po- merskem okraju 42%, v mariborskem 47°/0, v ptujskem 42%i v slovenjegraškem 56°/n in v brežiškem 52n/o in je pridigoval svojim pristašem, kimaj očim z glavo od radosti, da je vse to le za to, ker se Slovenci nečejo učiti nemščine uže v narodnej šoli. Se ve da učeni gospod doktor mej svoje rojake na Gorenje Štajersko nij hotel pogledati, kajti našel bi n. pr. v okraju judenburškem 47%, v muravskem 46°/o, v ljubenskem 39%, v liezenskem 88°/oi v Bruku na Muri skoraj 39°/0 in samo feldbaškom okraju menj kakor 3O°/0 prebivalcev, ki ne znajo ni močjo zavratnih umorov. Ali vse drugače je soditi zlobo tržaškega hudodelnika, ki nij vedel, koga da zadene in koliko da jih usmrti, a je vender zagnal smrtonosno bombo mej množico, veselečo se domo vinskega praznika in v velikej svojej večini čisto nedolžno v vseh političnih bojih. Celo v analih nihi listov in fenijcev se kaj tncega ne najde z lepo Ko se ne bi dogodilo to v Tistu, kjer politično in socijaluo življenje razjeda vročekrvna in brezobzirna stranka — tedaj bi. visoko ceneči vrednost člove kovo, mislili iu nadejali se, da nij bil oni krvoločnik pri zdravej pameti m da nij tega zapisavati nobe-nej politične) stranki v Avstriji, ker zločinec je le pravim, da se godijo vsak dan in povsod dosti lepi slučaji, samo jih je treba dobiti pod palec. Povedal bi vam resničen slučaj, zelo interesan-ten, pa samo za dijake in poučen za tiste očete, ki imajo odrasle sinove po šolah, nego bojim se, da mi očetje ne bodo verjeli, kar jim bom povedal, sinovi dijaki mi bodo pač verjeli in Še radi, to vem, če ravno ne bom semkaj postavil nobenega imena, ker se mi prvič za razumeti stvar ne zdi potrebno, a drugič, ker sem uže sitnosti imel jedenkrat zarad nekega resničnega imena. Živel je pred 15 leti v nekem mesteci oča, ki je imel sina v sedmej latinskej šoli, ali ne pri sebi doma, ampak v mestu. Tam v mestu, kjer je sin študiral sedmo latinsko šolo, je bilo dosti ošterij in v tiste ošterije je rad zahajal tudi naš dijak. To nij nič nenavadnega samo po sebi, isto tako se godi povsod menj ali več, ampak dogodilo se je, da so dijaka iz sedme latinske šole spokali zarad tistih ošterij, a tudi to nij nič nenavadnega, ampak zdaj pride, tedaj, dijaki na vakancah, pozor! Ko je sivolas oča zvedel, da so mu siua spodili iz sedme latinske šole zarad tistih ošterij v mestu, je bil strašansko hud, klel je in hudoval se je, a ne nad sinom, nego nad profesorji, in ko sem jaz prav nedolžno opaidl in rekel, da zakaj je hodil sin po ošterijah, je starec kar poskočil, ter je kričal nad menoj zdaj po hrvatski zdaj po nemški: „A šta mislite vi, zar če moj Bin vodu piti? — Was denken Sie, wird denn mein Sohn Wasser trinken? wird er denn "Wasser saufen?!" — Jaz sem vsled tako tehtne argumentacije molčal in želel sem vsem našim dijakom take očete, ampak zdelo se mi je uže precej tačas, da je to „ein interessanter Fall", ker meni bi bila v jednakem slučaji čisto druga pela, tista, ki novo mašo poje, kakor pravijo pri nas doma. Naš dijak je šel potem na drug gimnazij, a zdaj je župan v svojem rojstnem mestu in tudi v saboru ima sedež in glas, njegov dobri oča pač ne Hvi več in zato velim: Bog mu daj duši dobro, če ravno se je bil grdo zadri nad menoj, ko mi je stavil vprašanje: „Zar če moj sin vodu piti?" To je bil oča, da malo takih, „ein seltener Fall!" Spectabiiis. krepiti slovanski, državi zvesti, živelj in tako zgraditi živo trdnjavo proti italijanskim valovom ; ravno nasprotno pa položila je o/.kosrčna pristranost Slovence na Primorskem in Hrvate v Istriji pod italijanski nož, ker so se Italijani znali zvito hliniti našim Nemcem. Da je pa to koketiranje z Italijani za državo naravnost usodepoluo, pokazati se nij moglo nikdar tako jasno, kot ta teden. In če vlada razumejo svojo nalogo, porabila bode tudi ugodno to priliko ter odločila se bo, dodeliti Slovanom, Slovencem in Hrvatom v Trstu jezikovno jedn n ko prav nos t in tako podati zvestemu življu meče, da suka jih zoper Irredento in izdajalsko njeno agitacijo. Le tedaj, če se po seh mal izvije Italijanom v Trstu oblast iz rok, pozabode se lajše tudi grozodejstvo tega tedna in škoda, ki jo vsled tega občnega vznemirjenja trpeti mora tržaško mesto. Nadejamo se torej, da petarda, ki jo je vrgla bila prokleta roka v od avstrijske navdušenosti kipečo množico, odikoči nazaj na izdajalsko in zavratno glavo kače irredentovske! Nadškof Sembratovič, ki je bil pozvan pred papeža v Rim „ad audiendum verbum", opravičil je tamkaj popolnem konsistorij in grško-katollsko du-hovenstvo v Ctoliciji. Zatorej skoraj ne bode treba, pošiljati posebuega legata preiskovat to zadevo. Stvar rešila se je bojda tako, da se imajo tri osobe odstraniti od uprave grško-katoliške cerkve in sploh iz obližja nadškofovega v Lvovu. Seuibra-tovic povrne se preko Dunaja domov, in pravijo, da prinese seboj za cesarja Franca Jožefa papeževo pismo. Viiauje države. !Si-i»sKi kralj Milan pride v 10. dan t. m. na Dunaj in obišče našega cesarja v Išlu. lluslte§ra carja kronanje so zdaj preložili za stalno in sicer, dokler ne dobi naslednik zadosti let (18. maja 1883). Carjeva rodbina bivala bo po zimi v Ga čini; zatorej vrejujejo se stanovanja, pri tem pa policija pazi, da se nobeden tuj človek ne pomeša mej delavce. JFrancosIta še zdaj nijma ministrov. Posvetovanja zbornice so pretrgali do denes. Odločiti se mora kmalu. Frevcinet neče ničesar imeti opraviti pri sestavljanji novega kabineta. Iz JEgipta zve ge prav težko kaj bolj natančnega, kajti angleški poročevalci si ne upajo dosti pogledati iz Aleksandri je. In tudi verjeti jim nij vsega. Tako poročajo, da so se domačini sami, kacih 2000 na številu, dvignili proti Arabi paši. — Angleži so torej zasedli v sredo sueški kanal brez upora, kajti egiptovske čete so bežale. Lesseps, oča sueškemu kanalu, izrazil se je bil, da predero Angleži v kanal le čez njegovo in njegovih sinov trupla in da zbere krog sebe beduvinov, z orožjem v roci odbiti vsako evropsko posredovanje na kanalu. Ali Angleži se nijso zmenili za proteste privatnega moža in storili svoje, predno še je sklenila kaj konferenca. Ta dan zasedli so tudi trdnjavo Meks. V četrtek Sli so oddelki koujikov preiskavat Arabijevo stanje. Našli so prednje straže skoraj popolnem zapuščene. Sovražnik se nij pokazal. V sredo imela je konferenca v Carigradu prvo sejo, od kar se jej je skrčil bil delokrog. Angleški zastopnik je dejal, da je brodovje napadlo trdnjave le v svojo obrambo, in da je Angliji le do tega, zavarovati kanal in kediva. S turškim odgovorom nijso bili v tej konferenei zado voljni. Posredovanje se nij pomaknilo ni za stopinjo naprej. „Times" pravijo, če se sultan ne misli udati angleškim pogojem, naj rajši ne pošlje vojakov v Egipet. Dopisi. Z Notranjskega 4. avg. [Izv. dop.] (Veselo in pametno!) Žalostno je, da navadno prenapeti strankarji, častiželni sebičneži ali osobni ma šČevalci ustanovijajo in porabljajo človekomila društva za svoje zakotne namene! In po takšnem so mnoga društva, ki imajo lepi namen po zadrugah pomagati človeškej družbi, po tacib krivih prerokih za razpor mej sosedi in za politične parade. Kaj ima vender — za primero — gasilno društvo, ta potrebni in vzvišeni zavod kot korporacija opravka s političnim barometrom? Če je društvo na slovenskih tleh, če so njemu členi Slovenci, no, potem je ono in ostane slovensko, ki ima častno pruskega. Zadnja učiteljska konferenca, oziroma nje sklep glede druzega deželnega jezika (o nemščini in slovenščini pri konferenci nij bilo govora, kajti govorilo se je samo s pedagogičnega stališča) dru. Zadnjakoviču in njegovemu adlatusu — Zadnjako-viču II. — ne da spati. Glejte sad nemčurskega fanatizma! Stavijo ti učenjaki neko „ peticijo" na al. deželni šolski svet štajerski. To peticijo vzame Zadnjakovič II. in hajd od hiše do hiše nabirat podpisov, s katerimi Ptujčani nijso ravno preveč šted-Ij i vi. Ker je moj prijatelj to petič jo čital, kajti on nij tako „ultra", in se mu tak „zanimljiv spisu uže pokazati sme, povprašam ga, kaj obst>za ta „zanimljiv spis". Odgovori mi, da Ptujčani zahtevajo, „da Pettau deutsch war, ist und sein wird, d* die Bewohner Pettau's immer deutsch und nur deutsch gesinnt w^ren, sind und auch werden, so ersuchen die Deutschen Pettau's, man möge die deutschfeindlichen Lehrer Romih und Arnhart von der hiesigen deutschen städtischen Volksschule entfernen." Podpisati sme zaniinljivo pismo vsakdo. Mi bi taeih prisinodarij še ne omenjali, a nam se zdi, da je tak boj postal nevaren, kajti iz tacih dejanj gori gol fanatizem, in bati se je v istini, da se tem možem ne zmešajo možjani. Dostavljamo samo, da sta učitelja Romih in Arnhart kinč tukajšnje mestne šole, da imata ta dva moža več v petah nego oba „Zadnja kovica" v glavi, da sta pri mladini zelo priljubljena ter v svojem delovanji jako marljiva, kar mora kraj ni šolski svet v svojem nemškem mišljenji sam pritrditi, toda — proč z njima, ker sta pedagoga ! Omenimo še, dh. je učitelj Arnhart Nemec, to- nalogo, krotiti največjega našega sovražnika — ljuti ogenj: njemu nij vprašati pri tem poslu, kdo vlada, rej vender bolj nemšk, kakor vsi „Zadnjakovičiu in kdaj se in kdo se voli! In če pride čas volitev in dolžnosti državljanske, tačas grem in volim za državljana in ne po komandi za uda gasilnega društva! Faktum je, da na Slovenskem in s Slovenci so le mogoča slovenska društva; vse drugo je puhlo, umetno, posiljeno in od denes do jutri. Resnica pa naravna postava, to ima gotov obstanek! Zatorej se pa čujejo cesto glasovi iz naše ljube domovine, da se marsikatero društvo preobrazuje po naše, da dobi domače lice, da se s tem krepi v notranjem; sploh pa veje v kdaj nasprotnih društvib po deželi bolj toleranten in spravljiv duh. Evo vam denes novega, veselega dokaza ! Pred nekaj časom stavilo se je vprašanje: kaj misli gasilno društvo v Postojini o narodnej notranj-skej slavnosti? G. M. Vičič, ki jej je na čelu, izreče sam v principu: „Tu gré za ime našega trga, tu gré za čast našega notranjskega ljudstva, ki je slovensko in politike nij, zato sklicem sejo odbora, da se društvo slavnostno slavnosti udeleži, da pripomore skrbeti za red itd." In res odbor je skoraj jedno-glasno pritrdil temu mnenju! Možko je to! In to bode v prihodnje rodilo, če se postopa od vseh 8tranij pametno, če se bolje spoznavamo in spoštujemo in nam je mar resnica pa stvar, prav dober sad ! In temu dodenem še drugo radost: Ko se je sicer obče čislani župan v Postojini g. B irger (kijeJNa svidenje 1 volil pri zadnjih volitvah v državni zbor „uarodnoM !) povprašal o istej stvari, segel je pošteno in možko v roko, češ, kjer gre za ime trga našega, za čast in blagost našega ljudstva, podpiral bom z veseljem namene odborove in na dan slavnosti bom kot župan na svojem mestu. To so srčne in vesele novice ! Torej 3. septembra hočemo skupno pozdraviti svoje bližnje in daljne brate, praznovati hočemo sebi in narodu v korist dan miru, dan sprave. V grob z neljubimi preteklimi spomini, ki nkrivega razumljenja so sad," kakor bi naš Gregorčič pridejal! D. Iz Ptuja 3. avgusta. [Izv. dop.] nBoj z nožem!" proti nam Slovencem je gaslo dr. Hanza MiheliČa, ljutomerskega uemčurčeka, o kojem so se zadnje dni pisale čudne stvari, kajti prišel je mo-žicelj v dotiko s kazensko soduijo zbog najostud-nejše pregrehe, pa se še do denes nij opral ter se celo ne upa, proti ovaduhu kazen-Bko pot nasptopiti, dakle moramo mi nolens volens verjeti, da je komijeva tožba popolnem in vseskozi resnična ; ta mož hoče izgnati od tu vse — kar nij ti ljudje še z Nemcem nijso zadovoljni, za Boga, druge pravice in j kaj pa vam hoče dati še deželni šolski svet V Koso bečki in drugi listi znanega učenjaka in pedagoga A. Heinricha napadali, odgovoril jim je ta ▼ svojem listu: „Dass ich die auf die Abänderung des Schulgesetzes abzielenden Schritte der Regierung nicht billige, habe ich wiederholt dargelegt. Das vorausgeschickt, erkläre ich nun : Die übrigen Missnahmen des Ministeriums Taaffe, welche darauf hinauslaufen, al'e Nationen des Reiche^ gleich gerecht zu behandeln und an Stelle der gekünstelten Verhältnisse natürliche politische Zustände zu setzen, alle diese Massnahmen halte ich aus vollster, selbständiger Ueberzeugung von meinem demokratischen Stand punkte aus für richtig. Die verlogene Wiener Presse und die nachbetende Provinz-Journalistik können mir iu dieser Richtung vorbeten, was sie wollen, von dieser Ueberzeugung gibt es kein Ab weichen." — Naveli smo to zaradi tega, da čita-telji našega lista zvedo, da to ljudstvo napada tudi učenjake svoje krvi. Mi pa tem možem ob jednem naznanjamo, da se bodemo tudi mi odslej družili pripomočkov posluževali nego smo se jih do zdaj, kajti do zdaj imeli smo vedno glace-rokavice naraknene, a odslej si bodemo rokovice slekli. Kakeršnih pripomočkov se poslužujete vi, jednacih posluževali se bodeuio mi! Domače stvari. — (Gospod grof Karel Hohenwart,) naš državni poslanec in uajodličnejši vodja avtono-mistov, prišel je sinoč z brzovlakom v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru sprejel g. dež. predsednik Winkler. Denes prisegei je kot „Erblandtruehsess", ter bil pozneje pri g. dež. predsedniku pri dineru, h kateremu bil je povabljen tudi mestni župan gosp. Gr as s el li. — (Imenovanje.) Predstojnikom pomočnib uradov tukajšnje deželne sodnije imenovan je zem-Ijeknjižni adjunkt g. Ignacij Brešar. — (Jutršnja narodna veselica na Brezovici) obeta biti velika. Brezovski možje pošljejo nekaj voz za gg. čitalmške pevce in druge, ki zbero se na Viči pred gostilno gosp. Šušteršiča („pri Bobenčeku"), od koder odrinejo na Brezovico ob treh popoludne. Ob štirih prične se veselica. Tedaj dospe tudi si. »Ljubljanski Sokol" z godbo (ne ljubljansko) na slavnostni prostor. — Ker vidimo, da se Brezovica obilno žrtvuje za lepi namen, bi pač ne bilo prav, če bi mi zanemarjali domoljubno svojo dolžnost in ne šli jutri na Brezovico. — (Nagrobni spomenik) pokojnemu slovenskemu pisatelju Sam os tal u (Matej Tonejec) se bode odkril s primerno svečanostjo v nedeljo dne 13. t. m. na pokopališči v Gorjah pri Bledu. Ob 10. uri dopoludne bo sv. maša za pokojnega. Po sv. maši bode: 1. Petje na grobu. 2. Odkritje spomenika in slavnostni govor. 3. Petje Potem gre č. občinstvo k rojstnej hiši pokojnega, kjer se z istim redom odkrije spominska jdošča. Po tej slavnosti si č. gostje nekoliko lehko ogledajo krasno okolico. Ob 1. uri popoludne bode skupen obed č. gostov pri „Kaconutt. Ob 4. uri popoludne skupen odhod na Bled, vožnja po jezeru in petje. Č. goste, kateri se hote skupnega obeda udeležiti, prosimo, da to z dopisnico naznauijo g. J. /irovniku, nadučitelju v Gorjah, do 11. t. m. — (V Šent Kupe rtu) na Dolenjskem bil je 4. t. m. strašno močan potres 3/t na 3 popoludne, trajal je 4 sekunde. — (Iz Mokronoga) piše se nam 4. t. m.: Denes ob V* na 3 popoludne čutil se je pri uas precej močan potres. Prišel je od vzboda ter se vlekei proti južnozahodnej strani. — (Treščilo je) predvčeranjim popoludne iznenada v hišo „pri Primoži" nad tržaško cesto blizu Vrhnike. Ubogemu kmetu pogorelo je vse do tal. — (Iz Za ti čine) se nam piše: „V nedeljo t. j. C>. avgusta praznovala se bode v Zitičini nenavadna slavnost. Upokojeni župnik g. Janez II i ne k praznoval bode šestdesetletnico svojega mašništva (diamantno mašo); njegov nečak pa, g. Ljudevit Iludovernik, mašuik lavantinske škofije, svojo novo mašo. Sest in osemdesetletni starček je še popolnem zdrav ter opravlja še vedno težak svoj posel". — (Iz Brežic) se nam piše 8. t. m.: Denes ob jednej uri popoludne umrl je pri nas od 1. 1870. bivajoči upokojeni kaplan g. Miha Jeras po kratkej bolezni, zadnjič v službi pri Dabovskej fari. Rodil se je 26. septembra 1799 v Smledniku pri Kranji ter v mašnika bil posvečen 4. avgusta 1. 1888. Služboval je do okolo leta 1856. na Koroškem, pozneje pa na Južnem Štajerskem ter kot mož „stare korenine" „špogal šmirne petiee". 'A njim pokopali smo zadnjega v prejšnjem stoletji rojenega duhovnika lavantinske vladikovine, čeravno je bil petnajsti po kanoniškej starosti. Bodi mu žemljica lehka! _ Jutri v nedeljo dne 0. avgusta t. 1. izlet ..Sokola - na Brezovico poleg Ljubljane k veselici v prid »Narodoemu Domu". „Sokolovci" zbirajo se ob Va 2. uri popoludne v polnej društvenej opravi v čitalnici, od koder odidejo točno ob 2. uri z zastavo in godbo peš na Bre-.ovico. V slučaji neugodnega vremena preloži se veselica in z njo tudi izlet „SokolaM na prihodnjo nedeljo. Na zdravje! V obilo udeležbo vabi najuljudneje častite gospode člane Odbor „Sokolaa. Telegram »Slovenskemu Narodu": Carigrad 5. avgusta. (Poročilo Hava-sovo.) Dufferin naznanil je Porti, da ako doj-dejo turški vojaki pred Aleksandrijo, predno se sklene vojna konvencija mej Angleško in Turčijo in predno se izda proklainacija, v katerej se Arabi proglasi puntarjem, — bode Seymour preprečil izkrcavanje turških vojakov. Konferenca snide se denes v Terapiji. Umrli so v ljubl.jiiiii: 2. KVgnstai Janez Dolinar, /.daj kazueiiee, 2\ lot, idico na Grud št. 12, za aušico. — Marijana Suljan, dninar-jeva adova, 68 let, Florijanske nlfoe st. 14, za jetiko. 3. avgusta: Pavla Kosec, 4 V, let, K.irlovska cesta St. 20, za goltmi. — Aua Vodnik, kliičamcarskega pomočnika hči, 2 V3 meseca, Sv. Petra cesta št. 38, za bož-jastjo. — V deželnej bolnici. 1. avgusta: Jožef Pap.er, delavčev sin, 3 lota. — Jožef Podržaj, gostac, 76 let, z: h .o blabostjo. 80 40 ZDuLnaosl^si borza dne 5. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 77 S,d- 05 Srebrna renta .... .....77 Zlata renta........ ' * iai 1860 državno posojilo.......b31 Akcije narodne banke.......BJf Kreditne akcije.........31 London . ........ Srebro . . .......... Napol.. . •......... C. kr. cekini. ...... . . . Državne marke ..... 4°/» državne srečko iz 1. 1H54 250 gld. Državne srečke b 1. 1864 . . 100 B 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta . . Otrrska zlata renta 6u/0...... 4°/n kr 120 \i 5 58 119 172 95 119 88 25 10 54'/, 66 75 75 50 40 90 45 20 „ papirna renta 5°/0..... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblitf. . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/e . . 100 gld. 114 „ — w Zemlj. obč. avstr. 4t,'1u/,) zlati zast. listi . 119 „ 75 „ Prior, oblig Elizabet i ne zapad. železnice 99 „ 60 „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld. 177 „75 Rud.dlove srečke..... 10 b 20 w 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 121 „50 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . 223 , —_„ Poslano. P. n. naročnikom trboveljskega premoga! Da-si je mnenje povnoui iiiipačno, da bi bil g. Viljem Schiffer še vedno zastopnik trboveljske družbo za premogokop, — vomier nahaja de še tu pa tam mej občinstvom; tako krivo mnenje obraniti hî, trudi se pa omenjeni bivši zastopnik tudi sam, prisvojujoč ter nadevajoč si tudi nadalje lastnosti in naslove, do katerih nikakor opravičen biti ne moro in kateri mu /lusii oiInIcJ ne pristojajo več: tako bliSči ti v najlepšem svitu na bi v šega zastopnika sbrainbi ali magacinu za premog — še zrni-rom celo nasproti noseč veličasten napis iz prošlib ti• ■ ïj ; „Wilhelm Schiffer, Vetreter der Trifailer Kohlenwerki-Gre-sellschatr für Kiairi der Werke Trifail, Sagor und llrastnigg" — in bivši g. zastopnik se, kakor so čini, niti dosta no zmeni za to, da mu v InIIh! t<»r ]»o pr»vu nikakor ne prlNtoJH, nadaljevati svojo trgovino pod navedeno krinko povsem kriv:čnega naslova! — Z bog taeib odnoš.ij.v ter v oèigled takim nameram primorani smo podpisani 11 ■ ■ 5 » -ljanski /ulo/iiiKi iti produ j n i» ti |irciiioKii (iitciui iiid ' ii Îi- footjw«* poučiti ter v to svrho tu javno izreči : ,, Malinovec prvo vr«ti> iz najboljših štajerskih ^orskili malin, ki tudi preprijotno diši, 1 kilo 80 kr., '/., kilo 40 kr., razpošilja 1o1cjxi*iisi ,.|>i'i h«,moi'og,n.**, v Ljubljani, Mi-stni trg št. 4. (498—2) a v oljnato burvenom tisku 63 cm. široka, 71) cm. visoka, nerazpeta gld. 3; na platnu razpeta v 10 cm. širokem baroque okviru gld. b""»0 in v cm. širokem okviru gld. 8, dalje v velikosti 56—68 cm. z 10 cm. širokem baroque okvirom gld. 5*80i Čistega dohodka bdi podob namenjena je polovica za Narodni dom" i is m zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem (308—11) Fran Kolman, zaloga stekla in porcelana v Ljubljani. ► ► ► ► Salicilna ustna voda, nroimitična, \ph\a oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica f>0 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče In napravi zobe blesteče bele, k 30 kr. ! tNT" Najnovejše spričalo. ! Vaše blagorodje ! Mnogo let vporabljam Vašo sal - il»«o iihIiio ■.tnl.i in s:«.i« ilui Aolmi pruN«'k z izvrstnim VSpehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega .'I steklenico. Spoštovanjem (466—3) A.nton. Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v Zftlogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,.pri samorogu", v 1. i n l»l i it u i . 9Ie.Mtui Ir^r nI . -i. o TS S 02 ca P I es I o ^3 • •aH p 1 I — 0 M I t-i . ci MO'" B 1-3 I M z o f. .2 « — .*— 5 w p >*- komadov, kar je gotovo najboljšo spričevalo in priporočilo.— Tedaj na nogo! Združite se po dva ali več skupaj in ne zaniiulite Ugodne prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača. Pojasnila in ilusirovaiir cenike brezplačno razpošilja zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu v Ljubljani, Rimska cesta št 19. "94$ (448—9) Prah zoper insekte iz divjib, še zaprtih cvetov Chrvsanthemuma, najboljši in najgotovejsi pripomoček, pregnati stenice, bolhe, šurke, muhe itd v zavitkih po 10 novcev in višje. Raeprhala, ki so pri tem potrebua, dobe se po 70 novcev. Naročila izvršujejo se točno proti poštnemu povzetju kupila. (451—4) l/da t..-i i in odguvorni urednik Mak;,o Ar mir. Lastnina in tisk nNârodne tiskarne".