ift* mk dan ras« sobot. neSaU in prasaikov. f SuDd>y< HolUUrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradntlki la apramlikl pro* torti HIT South LawndaU Avo. Offloa of Publlcatton: 1667 South Lsarodala Ar«. Talaphoaa, Rockw«U 4904 ,^YEAR XXXL Oku liat* Jo |6.00 »•tur Jumit M, ltU. al Mm iratt-ofrtM st CbicM«, llUMto. «w4*r ih« Act of Cm(nm ot a»rek I. UTt. C H1CAU0, ILU PETEK. 11. NOVEMBRA (NOV. II), IMS Subacrtptlon |6.00 Yserij fcTKV.—NtIMBKR 222 Accaptanca for »šiling »t apacial ratc of po« tac« providsd for hi ascUon 1108, Act of Oct. 6, 1617, authori—d o« Jaas 14. 1010. i protižidovski edi v Berlinu I "" "1uŽE Dunajski kardinal fil/O trgovine £DICA UMORA DIPLOMATA lerlin. 10. nov. — Največji judovski izgredi so v teku v rlinu. Nacijska drhal je danes lila na židovske trgovine v jem berlinskem trgovskem _>iktu in jih pričela uničeva-"i pleniti. Člani drhali, ki ao pripeljali v avtomobilih, obo-jleni z železnimi drogovi, hojo od ene trgovine do drug« ia razbijajo. Kači j i se maščujejo za msta von Ratha, tajnika nem-poslaništva vi Parizu, ki včeraj umrl. Podlegel je ra-iod krogel, katere je zadnji ndeljek izstrelil vanj Herschel rjrnszpan, poljski Žid, da se iščuje za nacijsko persekucijo iv v Nemčiji. Danes zjutraj je drhal zažga-največjo židovsko sinagogo v pdnem delu Berlina. Protiži-i izgredi so tudi v Mona-in drugih nemških me-V Hersfeldu so naciji tudi •ralili na židovsko sinagofco in isžgali. Pred francoskim potniškim u-adom na glavni berlinski ulici liter den Linden se je včeraj brala grupa nacijev v unifor- iu demonstrirala ter aila potnike. "Vi ste židje, ki hočete pridružiti morilcu v ■to," je kričala. Ernst von Hath, ki je umrl ttki pariški bolnišnici, je pred irtjo prejel pismo od Hitlerja. Iktator ga je povišal na 4 M">"< y, svetovno znani jet- • Jp z velikim veseljem sprejo, da je liberalni demo- * rju. Fašisti sprejeli 'arijsko doktrino Poroke med Židi in Italijani prepovedane Rim, 10. nov. — Mussolinijev kabinet je na svoji včerajšnji seji odobril prvo sekcijo novega in revidiranega civilnega zakonika, ki uključuje med drugim teorijo italijanskega "arijizma". Teorija je v skladu z novimi fašističnimi linijami in starimi i "romanskimi in krščanskimi ju risdikcijskimi tradicijami." Prva izmed treh sekcij zakonika se nanaša na družinske odnoša-je. Podrobnosti še niso bile objavljene, toda iz naznanila, ki je bilo podano po seji kabineta, sodijo, da vsebuje sekcija na slednje provizije: Individualne pravice morajo biti podvržene v večjem obsegu splošni blaginji države. Poroke med Italijani in člani "nearij-ske" rase so prepovedane. Vlada bo direktno zainteresirana v vzgojo sirot in nezakonskih otrok v smislu fašističnih I idealov. Nezakonskim otrokom bo posvetila posebno pozornost glede letftimiaacije in oskrbe. Zidje ne smejo biti varuhi "arij skih" otrok ali Jih sprejeti za | svoje. Uradno naznanilo dalje prs vi, da bo kabinet objavil nadaljnje rasne dekrete danes. Včerajšnja akcija kabineta pomeni izpopolnitev protliidovsklh odredb, katere Je uveljavil vrhovni fašistični avet na svoji seji 7. oktobra. | Japonska ofenziva ob reki Jangtse Napad na kitajsko vojaško letališče Šanghaj, 10. nov. — Japonci poročajo o uspehih v ofenzivi po reki in ob reki Jangtse. Japonske bojne ladje so včeraj dosegle mesto Cipeh, ki je okrog 190 milj oddaljeno od Hankova. Istočasno je japonska armada zasedla Tuanvašun v svojem prodiranju v provinci Hunan. | Cilj prodiranja je Jočov, mesto ob reki Jangtse in važno železniško križišče, in okupacija Cangše, glavnega meata province Hunan. Tuanvašun leži zapadno od proge Kanton-Hankov železnice. Japonci trdijo, da so v svojem i prodiranju aaaSgif 600 tovornih I avtov, katere so Kitajci pustili po vačurni bitki. Japonski letalci so včeraj bombardirali mesto Hengjang v provinci Hunan in kitajsko vojaško letališče. Trinajst kitajskih bojnih letal, ki so ae nahajala na letališču, so Japonci u-ničili. Kitajci poročajo o uspehih svoje protiofenzive pri Kantonu, glavnem mestu južne Kitajske. Japonci so se morali umakniti po bitki, ki ae je vršila pri Samšuju v bližini Kantona. STAVKA OBIRALCEV BOMBAŽA V CAL1F0RNIJI Neznosne rammere pognale delavce v boj STAVKARJI j' DOBILI POMOČ BakerafieM. CaL dukcije. Neorganizirani obtrtRci bombaža niso imeli nobenega voditelja, doklar jim ni unija U nited Cannery Agricultura Packing A Allied Workers pri skočila na pomoč. Poslala je svoje organizatorja med stavkarje, ki so bili leta žrtve silnega izko riščanja. | Položaj v delavskih tabori ščih je tak, da ga ja težko opi aati. Družine patih ia več članov žive v barakah, ki imajo samo eno ali dve sobi. San i taci j a ja nepoznana. Kolibe as Ma bolez- kostnoat. Pljučnica je običajna bolezen in mnogi odraali imajo rane, ki ae nočejo zaceliti. Večino obiralcev bombaža tvorijo Mehičanl in zamorci. Med njimi je mnogo belopoltcev, ki so pobegnili iz Južnih držav, kjer jim peščena zemlja nI nudila obstanka. V tej rodovitni californijski dolini ja njihova eksistenca še bolj mizerna od o-ne v krajih, iz katerih so pobegnili. Zadnje vesti WASHINGTONt />. C. — Fulgrnciv Hat ista, diktator Kube, je imspel v W'aj MM M tau. MH -»Oiuu. IIJ« Okimm ta CImw HM hnUIHa MM m p«l M»i m 1» i i i—I » M. *uWripl»Ml rM- lor U» l'nlU4 Stol« IONU »I«— > •»4 Cw«i* N.N pm rmr. CUmm —4 C Um* 91M m »«' fi^aica eounUiM M M P*r »«. Cm o«iM»v po 4a«o*oru - »ih^UI falU«* to tim»k*» m m «rmlt)s Kofc«*wl Ituraraa *a*M» Urttoa. po-*MtI 4/tM. »Ml itd. I a» vrMto PoAUtotoU« W v alutaj«. I« )• |>ril«ill fUtntr/a. Aii»-rtl»tu» raU« u« tirMii**1- lUautulfU of nmuI utiUfA* and unaoiMu* viti M h« NlVMi maniM«rlrta, torb m Miui' r oliljT »hti. Bft'Mtntmnt-4 by Mi/< *ri VklOpC. ___ nmut m «m, kir ia« ktt i PBOSVBTA »•57-M H«. LammdmU Ar*., CMa—. ' MI MUIK or TMK IKDBBATBD Datum v o41«paJu m prtmmr (Juijr •t. 1»M). M Uf vaiaca liMM M Maievu MMI, 4« »m k • Uoi datumu* p, it m ia —- ru4aiaa Pmm»vIU i« prsvotonu. M vaa. It*t a« u tfavL iM¥gri ta* Volitve Rezultat torkovih volitev v mnogih državah še ni definitivno znan, ko to pišemo (sreda), vendar na podlagi poročil, kolikor ao Že zdaj zanesljiva, je rezultat takten, da ni nihče popolnoma zadovoljen. Republikanski burbonci bi bili le najbolj zadovoljni, kajti bahajo se, da so zmagali v sedemnajstih državah, na drugi strani so pa bili tepeni v najvažnejši državi, v New Yorku, tepe-ni so bili v Illinoisu in na zapadu so izgubili svoji dve največji trdnjavi—Californijo in North Dakoto. - Novodealski demokrat je so kajpada najmanj zadovoljni. Prvič v testih letih, odkar je novi deal na krmilu, so novodealski demokratje doživeli hud volilni poraz. Koliko bo ta poraz vplival na Rooseveltovo administracijo, je zdaj še težko reči. Novi kongres je le vedno pod kontrolo demokratov, ni pa le znano, kako je porazdeljena demokratska večina z ozirom na Rooseveltov novi deal; mnogo novodealskih demokratov je namreč obležalo na volilnem bojišču pri primarnih in končnih volitvah. Nas pa toliko ne zanima, kako se danes počutijo poraženi kandidatje ortodoksnlh kapitalističnih strank—bolj nas zanima, kako se počutijo organizirani ameriški delavci, ki so drveli za Greenom in Lewiaom, vsak tsJ>or v svoji "nestrankarski ligi," deloma za ^emokrati in deloma za republikanci, med katerimi so videli svoje največje prijatelje. Ce ji kdaj prej ta stupidna delavska taktika pripeljala zapeljane delavce do nepopisnega razočaranja, jih je zdaj—samo če se zavedajo tega. Taktika delavskega "nestrankarstva" se je v tem volilnem boju najbolj koncentrirala v Pennsylvaniji, Ohlu in Michlganu, torej v središčih jeklarske in avtomobilske industrije. Tam si je obetala največ uspeha—in baš tam je doživela največji fiasko, ki bo težko odtehtan z zmagami v drugih krajih, na primer v Callfomiji. C« so ne ameriški delavci kdaj česa naučili, »o jih morale naijčiti te volitve, da s sleparsko "nestrankarsko" politiko ne pridejo nikamor. Ameriški delavci morajo enkrat spoznati, da njihovo politično mesto je samo v lastni stranki, ntodvisnl delavski stranki z jasno določenim programom in smernicami! Takle konfuzen mišmaš, kakršnega ao letos počenjale delavske unije na komando Lewiaa, G repna in komunističnih repkov, je naravnost atentat na zdravo pamet! Kolikor se glase prva poročila, so torkove volitve prinesle poraz farmarsko-delavski stran-ki v Minnesoti in progresivni farmarsko-delavski federaciji v Wisconsinu. To je hud udarec za napredno delavsko politiko—toda za ta udarec so lahko tehtni vtrokl, o katerih bomo razpravljali kasneje. Na drugi strani je neodvisna delavska politika lahko zadovoljna v New Vorku in v mnogih drugih krajih z lokalnimi uspehi. Ameriška delavska stranka v New Vorku je vsekakor povečala svoje glasove in izvolila več predstavnikov. Ta stranka je tudi pomogla do zmage demokratskemu guvernerju Lehmanu—ampak s to zaslugo se ne more dosti pobahati. Vodstvo te stranke tudi še trpi na Imleznl "nestrankarstva" in newyor!ko delavstvo je poklicano, da izvrši operacijo v prihodnjih dveh letih. Jaaper McLevy, socialistični kandidat za go-vernerja v Connecticutu, je prejel ogromno Število glasov, ki delajo vso tast delavskemu gibanju v Ameriki. Iz drugih krajev še ni zanesljivih poročil. Ce nas ne varajo vesti, so delavske organizacije v Californiji dosegle veliko smago. Porazile so amendment državne ustave, ki je nameraval omejiti piketlranj« v stavkah in drugače ome-l J iti pravice delavskih unij. Upajmo, da so bur. boncl v Californiji s tem |ioraiom dobili dobro lekcijo, da ne l>odo nikdar več poskušali potlačiti delavskih unij na ta način. Nekompletna poročila ae dalje glase, da je reakcionarni republikanski governtr Merriam v Californiji obležal na bojišču in izvoljen je radikalni demokrat Oleon. ki Je obljubil, da izpusti Toma Moo-ne> js if ječe, če bo ifvoljen. Ali Im idaj držal besedo? f tf Na splošno je torej volilni izid zelo mešan. Nihče ni docela zadovoljen in vnakdo Je dobil nekaj utehe... Delavci se na splošno ne morejo dosti pohvaliti. Udarci, ki so jih spet doživeli, daleč prekašajo njihove uspehe in utehe. Glasovi iz ! naselbin Zanimive vesti iz Bridgeporta Bridgeport, V nedeljo, dne t. m., se je vršila redna mesečna seja društva št. 13 SNPJ, na kateri amo sprejeli 15 novih članov in članic v mladinski oddelek. Upam, da jih bomo dobili ie nekaj za to društvo in za društvo 640 8NPJ. Iz tega ae pač razvidi, da nismo ostali na nič-i v tej kampanji mladinskega oddelka. Zadnjič me je v svojem dopisu omenil Anton Valentinčič iz Sharona v zvezi z agitacijo mladinske kampanje. Oni ne potrebujejo naše pomoči, ker so bolj zmožni kot mi. Zgodaj spomladi ao namreč uspeli z ustanovitvi-, o angleško poslujočega društva SNPJ. Sli so od hiše do hiše in agkirali tako dolgo, da ae je njihova ideja uresničila. Vaa čast im! Dokazali so, da so dobri Higginsi v prid SNPJ. Oaebn« ih poenam in vem, da so aktivni. , Glede dobivanja novih članov e pač stvar ta, da danes ni več tako kot je bilo takrat, ko so iz starega kraja prihajale trume rojakov in med njimi se je iahko dobilo število novih članov. Danes pa stari izginjamo, in pravijo, da bo mladina zavzela naša mesta, kajti tak je zakon narave. Ampak ta mladina ne pride sama v društva, treba jo je pridobiti. Nekdo mora otprav-jati to delo agitacije, ako hočemo društva in jed noto obdržati. Treba bo iti pp hišah, tolmačiti, učiti, prepričevati, pojasnjevati n delati, ako hočemo žeti uspehe. Kdo bo to delo vršil, ako ne društveni uradniki in aktivni člani. Nekatera društva dobro vršijo to nalogo zlasti s tem, da ustanavljajo mladinske krožke. Seveda je tudi pri tem delu treba agllnih članov, in tudi pri nas •e bi to lahko izvršilo, kar se morda tudi bo, ako bo članstvo za to idejo. Ampak za eno samo osebo pa je to vsekakor preveč dela. Kajti veliko dela vzame urad tu, seja tam in druge take aktivnosti, tako da človek skoraj nima časa, da bi opravil najnujnejše delo doma. Ta ali oni bi morda rekel, čel, zakaj pa ne sediš doma, kakor drugi. To se pač lahko zgodi, ampak razmere in interesi SNPJ ter druge progresivne ustanove nas silijo in kličejo, da se gibljemo in delamo naprej za te naše napredne ustanove in organizacije, ki ao jih naši pionirji z velikim trudom in žrtvami ustanovili. Dne 6. novembra zvečer se je vršil koncert tamburaškega orkestra s pittsburške univerze Duquesne v Benwoodu, W. Va. Ta orkester vodi mladi Slovenec Louis Govže iz Blyja, Minn. Orkester šteje 16 muzikantov, ki so vsi Slovani razen enega, ki je Norvežan. Vsi so dijaki na omenjeni univerzi v Pittsburghu, razen Govžeta, ki je njihov učitelj in dirigent. Oni so lansko zimo igrali po radijskem omrežju NBC in bodo tudi letošnjo zimo; pričeli bodo še ta mesec. Njihov koncert in vaa program je bil prvovrsten. Igrali so le slovan- ske skladbe in eno italijansko. Videl sem že mnogo dirigentov in disciplino raznih orkestrov in godb, ampak take še ne kot je pod vodstvom Govžeta. Vsaka njegova kretnja je bila znamenje takta, noben premik priai-Ijen ali afektiran, da ae bi hotel ta ali oni poataviti, kakor pravijo. Vse je Šlo precizno naprej. Govže je dirigent prve vrste, njegov nastop točen, gotov, bliskovit, njegove kretnje učinkovite. 2e lani sem čitalo tem fantu-dirigentu, zato sem bil radoveden in sem ga želel pobližje spoznati. Ta prilika se mi je nudila sedaj in z njim sem osebno govoril. Povedal mi je, da je član angleško poslujočega društva SNPJ na Elyju, Minn., in da je njegov pokojni oče čHal Pro-sveto. Iz pogovora sem rarvidel, da o naših razmerah ni dosti poučen, ker ae suče le med dru-gorodci. V orkestru so Ruai, Hrvati in drugi slovanski fantje. Koncert se je vrlil pod vodstvom br. Perkoviča iz Benwooda, ki je imel aranžmo v rokah. Le škoda, da so se pojavile neljube ne-prilike. Prvič niso mogli pričeti s programom, ker ni raza veti j a-va funkcionirala, ko pa ee je program pričel, smo večkrat o-stali v temi, naenkrat pa se je celo utrgala vrv, na kateri so bile na stropu pritrjene luči v deske. Skoraj vsa ta naprava je padla na hčerko br. Perkoviča bal ko je nastopila na programu s pesmijo. Njegova hčerka je prvovrstna pevka in povsod, kjer nastopi, žanje priznanje. Tiste neprilike so povzročile, da so se ljudje pričeli smejati in bili so nemirni. Govornik je govoril sam sebi, kajti ljudje ao vsevprek govorili medseboj, tako da se je pokvaril ves efekt programa, kar je pač obžalovanja vredno. Take prilike, da bi slišali tak spored, se ne nudijo vsak dan. Moje mnenje glede tega je, a- ko bi imelo koncert v oakrbi kak* ino društvo ali klub, da bi bilo občinstvo kljub navedenim ne-prilikam mirno, kajti Članstvo bi lahko skrbelo za red in mir. Ako bi vsaj prej opozori)! občinstvo, naj bo mirno, ampak nič tega se ni omenilo. Pri nas vselej to storimo in tudi poma ga. Morda pa je tam drugače, a tega ne verjamem. Sel sem na koncert, da bi užival, ampak ti ste neprilike so mi ves užitek pokvarile. Kadar pa bodo šli o-menjeni tamburaši spet igrat na radio, ne prezrite njihovega programa! Govže je povedal, da bodo letos igrali več slovenakih skladb. Kdaj bodo igrali, bo naznanjeno v lokalnih listih. V nedeljo, dne 20. t. m. ae bo vršila redna seja kluba For-ward št. 11 JSZ. Ker moramo na tej seji ukreniti vse potrebno glede veselice, ki se bo vršila 10. dec. v prid Proletarca v dvorani društva 838 SNPJ na Blai-nu, zato je potrebno, da se vs člani seje udeleže. Kar se pa ti če te prireditve same, se pa apelira na vse zavedne rojake, da pomagamo vsi, tako da bo ta pri (teneral i tang hatšek. prinega nhup.no vojaških čaatnlkov. poveljnik kltajake rešitev v prid ffeArtarca čim bolj uepešna. Kaj« Proietarec je lUt, ki je vselej delal za naše delavske koristi, kar bo vršil tudi v bodoče. V tej krizi in stiski, v kateri se nahaja, je naša dolžnost, da mu priskočimo vsi na pomoč po naših možnostih. Tukajšnja rova in rov Bar-ton še vedno dobro obratujejo zadnje tedne. Koliko časa bo taco, je pa seveda drugo vprašanje. Zelo porazna je bila vest za jeklarske delavce, ki se je raznesla 4. nov., da velika jeklama United States Steel v bližnjem Martins Ferryju ne bo kma-u ali pa sploh nikdar več pričela z obratom. Ta vest je povzročila veliko histerijo med tamkajšnjimi ljudmi. Zlasti je zadela one, ki so si zgradili svoje domove na odplačila. Sklicali so shod, na katerem so v glavnem razpravljali o vprašanju, ali bi delavci sami prevzeli tovarno in jo obratovali na zadružni ali konzumni podlagi. Seveda se to ne zdi mogoče, kajti ako se bi izplačalo, jo bi družba aama obratovala. Ljudstvo pa je zbegano in išče izhoda iz težke situacije, nimajo pa pojmov o takih stvareh in ne razaodnoati. S tem je omenjeno mesto in okolica zelo prizadeta. V tisti tovarni je namreč bilo zaposlenih 1600 delavcev in delavk. Tudi podpiaani je tam delal šest le{, dokler me ni bolezen prisilila, da nisem smel več nazaj, kajti pred petimi leti mi je zdravnik zapovedal, da ne smem več tam delati. Josepfa 8noy, 18. mmmmm&m* 1 Poročilo o bratovi smrti Sharon, Pa. — Iz starega kraja sem prejel obvestilo, da je po kratki bolezni dne 16. oktobra moj edini brat Ivan Valentinčič preminil v Ljubljani v 66. letu starosti. Pokopan js bil na ljubljanskem pokopališču. Večino svojega življenja je preživel Ljubljani. Tam počiva tudi njegova prva žena in en sin. Ko je moj pokojni brat služil vojake — bil je desetnik pri lovskem polku — se je priučil nemščine in nato je dobil delo Ljubljani. Dokaj let je služboval v hotelu Lk>yd, nato pa je delal v Toplicah na Dolenjskem in potem spet v Ljubljani, kjer je bil uposlen v Jugoslovanski tiskarni. Med svetovno vojno je bil poklican v vojake. Star je bil čez 40 let. Izročili so mu nekaj vojakov in hajd z njimi v ruske Karpate, kjer je bil kmalu ujet. Doživel je veliko nevarnost in sitnost, ko se je po vojni vrača domov, vendar je srečno priše k svojcem. Medtem pa mu je v Ljubljani umrla njegova žena in svoje otroke je našel pri drugih ljudeh, namreč dva sina in tri hčere. Spet ai je uredil dom in ai poiskal družico, ki bo skr bela za družino. V tiskarni je imel priličen zaslužek in vseh prvih pet svojih otrok je izšolal Eden sin, ki je le dodelal šole in je bil Že sposoben, da bi pomagal očetu in družini, je umrl v starosti 19 let. Drugi sin, izu čen elektrotehnik, je moral k vojakom. Ko je na drogu popravljal žico, ga je vrgla na tla in bil je na mestu mrtev. Ena hči ima službo v Litiji na glavar stvu, druga službuje v uradu v Belgradu, tretja, ki js tudi bila izučena, se je poročila z zastopnikom Centralne vinarne Silar-jem v Ljubljani. Pokojni brat zapušča doma svojo drugo ženo in iz drugega zakona 174letnega aina in 16-letno hčerko, katera pohajata višje šole. Ko sem šel lani na obisk v staro domovino, sem še največ zato, da vidim svojega edinega brata in pet sester. Rad sem ga imel še iz mladih let; ko je služboval, mi je dal kakšen groš in ko sem se namenil v A meriko, mi je on posodil denar za pot, nakar sem mu vse vrnil Z bratom sva si največ dopisovala. Ko aem bil od leta 1020 do 1922 v stari domovini s družino vred, je oče meni izročil svoje posestvo. Bratu menda ui bilo po volji, a rekel ni nič. Videl sem da bo doma za nas težak obala nek. ker so bili slabi pridelki in saslužka nobenega, ps amo se I vrnili v Ameriko. Bratu ae« izrodi v oskrbo moje posestvo in j tako je potem on gospodaril ce-I lih 15 let aad mojo domačijo, k jo je oddajal v najem. Tako ae je le nekam privadil, kakor da David Llojrd George, bivši angleški premier. e njegova. Lani sem bil namenjen, da domačijo prodam in on me je vprašal, naj jo prodam njemu. Obljubil sem mu, da jo dam njemu dosti ceneje, hočem pa gotov denar. Nejevoljen mi e odgovoril, 4a ne zaupam svojemu bratu, saj mi bi odplačeval na obroke. S tem ae nisem zadovoljil in vsled tega me. je zasovražil. - Pred odhodom nazaj v Ameriko aem spet njemu dal poverilnico, da še nadalje on upravlja mojo domačijo na Pe-cah, a to je odklonil z besedami, ki so povzročile, da je bilo naji-np slovo ničvredno. Poverilnico aeiq v zadnjem trenotku moral prepisati na dtrugo osebo. Kdo si bi mislil, ,da pride tako kratkem čaau do take spremembe. Lani je bil še korajžen in strog, najino svidenje je bilo lepo in bratsko, dasi je bilo slovo neljubo. Danes je že mrtev, česar pač nisem pričakoval, saj sem mislil, da bom jaz odšel pred njim. Pred mojim odhodom mi je obljubil, da mi bo pisal še eno pismo v Ameriko in to bo vse od njega. Pričakoval sem njegovo pismo nad leto dni. Seda. sem prejel, pismo, da je umrl. Moj pokojni brat je bil vnet lovec in dober strelec. Leta 1919 so ga v šentjurski dolini odstranili od lovstva, češ, da bo vso divjačino postreljal in tako uničil zarod. Rad je bil v veseli! družbi in rad je prepeval. Ko je prišel iz Ljubljane na kmete, je najrajše zahajal v gozd na lov, ali pa je šel k vodi na lov na race, lovil pa je tudi rad ribe. Vsega tega se živo spominjam, kakor bi bilo danes. Toda vse mi ne. Odšel je, kakor pred njim najin oče, mati in ena sestra. Ta usoda pa zadene tudi nas vse in takrat bomo rešeni vseh nadlog Spomin na mojega pokojnega brata ohranim do konca mojih dni. Ljubil sem ga kot brata vselej in za njim žalujem z dru gimi ožjimi sorodniki, s sestro Jero Novak, ki šivi tukaj v Sha-ronu, in s petimi sestrami v domovini: Marija Žitnik v Ponovi vaai, Helena Podlogar Smarjenih, Ana Fink na Brezjah, Neža Kostelec na Mleče vem in Uršula Francelj v Rape-vem, Struge. Doma v Ljubljan zapušča ženo, sina in hčer drugega zakona ter tri hčere iz prvega zakona. Naj počiva v mi ru. Žalujoči brat: Anton Valentinčič, 262. Dopis iz sanatorija I NorthviUe, Mich. — Nahajam se v tukajšnjem sanatoriju May-berry in boleham na tuberkulozi ali jetiki, proti kateri je zdravljenje jako počasno. To vidim na drutf h, saj so nekateri v tem zdravilišču že po celih 18 let in še nimajo upanja, da bi kmalu šli ven. Tako se ponavlja leto za letom. Kar se mene tiče, imam na pljučih dosti prahu in za to nobenih zdravil, edino postelja in počitek. Ko ti prah uniči vsa pljuča, potem pač veš kje si. Seveda, bolečin ne čutim, ali vsaka najmanjša stvarca te utrudi ti ne da dihati. Drugače se dobro počutim in lahko jem vse, kar dobim. Imamo dovolj dobro hrano. Seveda je včasi boljša včasi slabša. Tukaj, v tem zdravilišču al sanatoriju, je dosti boljše kot bolnišnici. Tukaj imaš več svobode kot v bolnišnici, pa boljši zrak kot v meatu. Zraven tega več prostosti za obiskovalce. Pri de lahko eden obiakovalec ali deset hkrati, je pač vaeeno, al v bolnišnici pa ni tako: ne več ko dva obiskovalca hkrati, ako imaš avojo zasebno sobo. Tu dovoljeni obiski vsak torek, četrtek. soboto, nedeljo in vsak prasnik od 8. do 6. popoldne. iDalJe aa I. Areni) In Pm^lLNOVEMBRA Svetovna zgodovina Sloviti ameriški fizik in Nobelov nami Compton je izračunal, kakšna bi bila S'"* meljske zgodovine, če bi mogli CS** tančno na milijontinko njegove doHiae tat ni samo zabaven, temveč tudi poučen It nam kaže nazorno, kako mlada koT !. , kritja in vai napredki človeštva. 04 Na stisnjeni časovni lestvici vidimo h« prešlo komaj leto ali dve, odkar je fr^ na to, da se dado kamni, kakršne je našel t? rabljati kot orožje in orodje. Up* Minul je potem ogromen čas, preden »e i. človek navadil te kamne predelovati ** tfI namene. To se je zgodilo šele pretekli teden Istočasno se je človek naučil govoriti tak šele predvčerajšnjim je izumil prve preprog pisne znake, ki jih je mogel uporabljati kot simbole za medsebojno sporazumevanje Včeraj je izumil abecedo, včeraj je bil bron tudi kovina, ki jo je Človek uporabljal. Včeraj zvečer se je razcvetela grška umet-nost in znanost. Točno opolnoči je padel Rim in pokopal s g* boj vrednote antične kulture. Davi ob 8.16 je Galilej odkril zakone padanji, Ob 10. so izumili parni stroj. Ob 11. so odkrili zakone elektromagnetizmi. Ob četrt na 12. so izumili zaporedoma brio-jav, električne centrale, telefon in električno razsvetljavo. Ob 11.30 so prišli Koentgenovi žarki in radij ter brezžična telegrafija. Sele četrt ure so avtomobili prometno sred-stvo. Sele pet minut obstoji zračna pošta in šel« pred eno minuto je uspelo uporabiti kratke v* love za radijske oddaje. In tako smo prispeli do današnje 12. ure, kjer se stisnjeni čas srečuje z navadnim. Nam ae pa zdijo vse te stvari že tako stare.., Postanek imena 'Kanada Ogromno ozemlje na severu Severne Ame-rike se imenuje Kanada. Bilo je nekoč fran-coska kolonija in je pozneje prešlo v last An-glije. Postanek imena je zanimiv, četudi preprost. Kmalu po odkritju Amerike so Novi svet preplavljali španski "conquistadores", ki m brskali po ogromnem kontinentu, da bi naili zlata ali drugačnega dragocenega plena. Upi prvih se niso hoteli uresničiti. Namesto zlata so našli le divjo deželo, tu in tam pokrito t neprodirnimi gozdovi, ledenimi jezeri in pre-križano z deročimi rekami. Vrhu vsega je bito tudi podnebje nemilo. Nejevoljni in razočari-ni so negostoljubno deželo označevali z bese-dami "Aca Nada" (Aka nada), kar pomeni pn-bližno: "Ničesar ni." Te besede so ostale v spominu kanadskim Indijancem, ki so jih r»-di ponavljali, saj so spoznali, da z njimi k najbolj odženejo vsiljive tujce. Ko so se mnogo let pozneje naselili po oiea-lju Francozi, so menili, da je Aca Nada kr* jevno ime, pa so se ga posluževali tudi sanu. Pozneje sta se obe besedi zvezali in sčasomi izgubili začetnico. Nastalo je novo ime: Ki-nada". _ Usoda Škodovih tvorne Angleški list "Evening Standard", poroči, da bosta morali dve največji čsl. tvornic. or* ja ustaviti obrat ali pa prilagoditi svojo £ dukcijo spremenjenim razmeram Od te nic bi ena lahko delala za Nemčijo dr^ se bo morala preurediti ter izcklovaU mo*ovj železne konstrukcije in podobne predme^ nevarnosti je predvsem tvornica v Pl^ se nahaja v neposredni bližini nemške «^ meje, ki bi bila takoj ogrožena, če bi pn«os. kakšnih vojaški zapletljajev. Angleška vlada in admiral teta »Ub.'£ ročHi pri tej tvornici večje zaloge vojnegi teriala in jeklenih plošč Jd, ročila so zdaj preklicana. Ni ps ukljuce ^ bo češkoslovaška vlada v primeru dobHJšJ razuma z Nemčijo dovolila, da sme U Uorn izdelovati vojni material bi se nemški vojaški potencijal zopet smm Č1Neka agencija je poročala, da bo veMJj delnic Skodovih tvornic k» so francoski posesti, odstopljen nek«r l vi. Na to vest pojasnjujejo spodarski krogi, da gre " ^no ^ 2 tlno! Francoski kapital bo ^ ^^ zicije v Skodovih tvornicah v ju kakor jih ima sedaj. (UProsvetezdneU.novembrs^ Domače t^t. P**« skih žrtvah influence še ni konca. ^ Delavske vesti Influsn« J* ^ liko pomanjkanje dela>cev jih. f r vtf* Svetoma vojna jt ko*** ~ a y se J. odpovedal prestolu sa- dijo. Socialisti v Berlmu^ ško republiko in publika. Nemške armsde bete „ stanovil gospodarski pomo*n. brez političnih cilj«*' . 7 Vesti iz Jugoslavije IAJ VSE SE GODI CEV8KKM na ko- Majhne borb« pred razmahom Kočevje, 26. oktobra.—Kočevski dež je prav tako znamenit, kakor ljubljanska megla ali pa Ae bolj. Leto« je sicer napravil nadvse lepo izjemo, in je šele včeraj priromal v dolino. Tiati, ki ao računali na lepo vreme ob Vaeh tvetih in upali, da bodo imeli ie iveie rože vsajene na grobovih, jo razočarani* Slana je ie pred nastopom deija vae cvetje pomorila. Zdaj je konec iger in opravkov, ki jih prinaša vaako poletje. Balincarji so poapravili krogle, čeprav so ie dolgo ob večerih vztrajali v mrazu, minili so sprehodi in izleti na Friderikov grad, v Mestni log in drugam—samo urok bo ie oataL Ta je pri nas vse letne čase v modi, vsaj v desnem kotu kočevske kavarne je stalen gost. Po vaseh strašijo divji prašiči in jazbeci. Z našimi lovci je križ, zmerom ae jih drži smola. Kadar in kjerkoli ae prikažejo, se vse zverine skrijejo. Ce ie od daleč niso zavohale preganjalcev, izginejo kakor kafra, ko padejo prvi streli. Medvedov letos ie niso videli, kakšen volk pa bo morda k mahi prilezel v bli-iino, če bo mraz oatal. Pa tudi sicer kočevske vasi kljub dežju in blatu ie ne bodo imele miru. "Saengerausflugi" atf sicer prenehali, izleti na Krempo in do Kolpe tudi, prihajajo pa druge skrbi. Tihe borbe se bijejo, kamenje, koloma* in gnojnica ne pridejo tako lahko ia mode, če se jih človek enkrat privadi. • Prav pred kratkim je nekdo učifeftjfci v Stalcerjih vrgel debel kamen kar skozi zaprto okno v sobo. Vojska zaradi imen na "iČ" oziroma—itach povzroča v mestu in po vaseh ie zmerom hudo kri. To zdražbo nam je Bog naklonil najbrž v zameno za volilno borbo, ki se kar noče razmahniti Nihče ie zaneeljivo ne ve, kdo bo in kje bo kandidiral. Tudi "Gotscheer Zeitung" kar molči o teh rečeh. 8icer je pa prav tako—bolj trajnega pomena je pač prevažna naloga, dokazati pragermanaki izvor imena — itsch. Po odredbi areakega na-čelstva bodo morale napiane table biti v bodoče alovenske, imena na—itsch pa bodo vendar ostala —zaradi krstnih listov. Dež, ki j« začel nalivati, nam odpira žalostne perspektive zimo. Hudo je prizadelo naše delavstvo. Gradbena dela ao prenehala, obe tekstilni tovarni sta reducirali obrat na akrajni minimum. Okrog cerkve se sbirs-jo brezposelni z rokami v hlačnih žepih. Družinski očetje ao med njimi, do malega ao skoraj »ami Slovenci—nemški delavc imajo vsaj kmečko hrano in toplo peč doma na vasi. Vprašanje natega delavstva je postalo zda pred zimo nadvse pereče. Treba w bo poiteno zavseti za gladu joče in trpeče—dovolj je bilo obljub! ago. Po nekaj minutah je ostalo na cesti ie telet no ogrodje. Pollak je utrpel 7000 pen-ov (po naše 70.000 din) škode. Cakor je povedal obmejnim organom, ki ao prihiteli na kraj nesreče, avta aploh ni imel zavarovanega, češ: "Že nad 80 let sem avtomobilski podjet&ik. pa se mi še nobena taka nesreča ni primerila." Ker je na naši meji pri vatopu v državo založil pri carini 6000 din kavcije sa avto, bo moral adaj utrpeti še stroške tem, da apravi železne ruševine nazaj na Madžarako ter bo moral obenem dokazati, da mu je avto res zgorel, nakar mu bodo kavcijo vrnili. No. 2000 din bo le rešil, kajti prevoz ga bo stal okoli 3000 din. Po nesreči je bil precej obupan in je zagotavljal, da bo odalej sleherni avto zavaroval. Promet čez mejo je zadnje čase v primeri s poletjem popustil, toda ob nedeljah je zmerom še : ivahno. Posebnih dogodkov v laši okolici ni. Edino iz Laz pri Rakeku velja zabeležiti: pred nekaj dnevi se je uresničila dolgoletne želja, da ao pometali stare petrolejke ter prižgali elektriko. Zdaj se Rakovčani ne bo-0 več posmehovali Lazanom. laker ie nekaj let, ko je tekla glavna električna napeljava iz ^ogatca in Planine na Rakek skozi vaa Laze, toda v Vaai sami je niso posluževali. Zdaj ao vei zadovoljni. madžarski avto je zgoREL pri planini letnik ae je komaj 70.000 din Škode Planina 27. oktobra Nedavnega popoldne se je pri 1*1 jsl v naše kraje madžaraki dr ^vljan in avtopodjetnik Franc Pollak. V luksuznem avtomobi-lu j« pridirjal s lepo damo iz Madiarake proti Celju in Ljubljani, r>dkoder je nadaljeval pot proti Planini, namenjen je bil v 'talijo. Ko pa je dospel v vas Liplje pri Planini, je avto uata-VH ter izstopil a svojo spremljevalko Z negi Kal ma nov o. Pusti ^ 'U avto na deani strani ceste »ama pa sta se vsedla na drugo "ran. da bi ae pri pikniku neko-'ko okrepčala. Ko sta se po kratkem odmoru hotela odpeljar u dalje in *ta zasedla avto. i ma motor ni hotel rigati, aa mo ropotate je v njem. Naenkrat ae je pojavil velik P'«men. ki ga Pollak ni moge w ftaaiti. 8 aopotnfeo ae je ' -lednjem trenutku rešil v ■ ••< ega avtomobil«. Seveda tu-M mata več utegnil« rsšiti prt- Vae pa ao aoglasno izpovedale, da ae je to zgodilo v tvornici pogostokrat in da se je dobro godilo ta tistim delavkam, ki ao mojstru izkazovale ualuinoet do njegovih sahtev. Po krajšem poavetovanju je e n a t odgovornega urednika "Glaae delavca" popolnoma o-proatil krivde in kasni z u te mejit vijo, da ae je obtožencu dokaz resnice posrečil. VLOMILEC JAKOPIN S TOV A-Rl&UO OBSOJEN Med eemi»i obtoženci je bila ljubeznivo približeva ' nje v tovarni Oprostitev v značilni In poučni • tiskovni pravdi Ljubljana, 27. oktobra. Pred tiskovnim senatoip, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Gorečana sodelovala gg. a. o. s. Brelih in Lederhaa, je bila zaključena tiskovna pravda na tož-30 mariborske tvornice Thoma 6 Co., ki jo je zastopal ljubljen ski odvetnik dr. Voršič proti odgovornemu uredniku "Glasa de-avca" Vincencu Stuparju, ki ga e zagovarjal odvetnik dr. Stem-pihar. Tvrdka Thoma & Co. je tožila odgovornega urednika zaradi prestopka zoper čast po čl. 62. zakona o tisku, ki naj bi ga bil zagrešil s tem, da je 4. februarja letos v svojem listu objavi pd naslovom "Moji doživljaji v o varni Thoma v Mariboru" dopis delsvke, v katerem U piše razmerah, ki vladajo v tvor-nici in pravi, da jo je mojster povabil v klet, kjer ji je med dvomljivo ljubeznjivim približevanjem povedal, da ji bo dobro, če bo pametna, če pa ne bo hotela biti, j' preti ulica. Ker ni hotela bit pametna," da je aedaj res "na ulici," odpuščena is službe. Na kraju je delavka ie omenila članku, da ae podobne reči dogajajo po mojatrovi krivdi omenjeni tvornici vsak dan. V zagovoru je obtoženi po svojem zastopniku pobijal legitimacijo tvrdke za tošbo z utemeljitvijo, da napad ni bil namenjen podjetju samemu, temveč je ime" le namen, opozoriti podjetje sa-mo|in pa javnoat na nevzdržne ^smer«, ki vl«dajo v tovarni in Ljubljana, 27. oktobra —Pred kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. a s. Gorečen, se je danes dopoldne nadaljevala 19. L m. prekinjena razprava proti vlomilcu Antonu lakopinu iz Potoka pri Stični in njegovim pajdašem. Tudi današnja razprava je trajala ne-taj ur in je nudila dobro prili-(o za vpogled v predrzne in polevarjene značaje današnjih obtožencev, ki so zasedli dve zatožni klopi. Bili so poleg glavnega obtoženca Antona Jakopina, poeest-nikovega sina, ki se ga je dolgo bala vaa Dolenjska posebno zaradi predrznih vlomov, ki jih je spremljala, če je bilo treba tudi pesem revolverskih strelov, še njegov mlajši brat Lojze, nada-je Antonova desna roka, nekdanji rudar brez stalnega bivališča Anton Valentinčič, Franc Brčon in njegova žena Marija is Brezovice, mož posestnice Jernej Marolt iz Unajnarjev in hla pec na Fužinah pri Ljubljani A-ojz Marolt. V dodatni obtožnici je bil obtožen ie delavec Joie Hauptman. Prvi itirje ao krad-i in vlamljali na debelo, slednji itirje pa so bili obtoženi, da ao sprejemali in za lastno potrebo porabili ukradene atvari, deloma pa jih razpečevali. Brčonova sta bila ie obtožena, da sta ta tove nagovarjala k tatvinam. Mnogo solidarnosti in zvestobe obtoženci niso pokazali med seboj. Eden izmed obtoženih je celo trdil, da ga je Brčpnova zavedi« ne samo v ljubavno razmerje, temveč ga je tudi nagovarjala k tatvinam. Toda kakor je pokazala sodba, ki se je glasila oprostilno le zs Brčonovo, to zavajanje ni imelo pravega pomena. Kajti predsednik je v utemeljitvi poudaril, da kakšno zavajanje s strani Brčonove niti ni bilo potrebno spričo toliko ta-tinake nagnjenosti, ki jo je pokazala družba obtoženih. Po Dolenjskem so s svojimi podvigi nspravili obilo škode, kljub temu pa so se nekateri oškodovan-ci rajii odrekli zahtevku na odškodnino, ki je itak problematična. samo da bi sodišče fante dobro spravilo na varno. Senat je odmeril Antonu Jakopinu 2 leti robije in 4 leU izgube čaatnih državljanskih pravic, njegovemu bratu Alojzu 7 mesecev atrogega zapora. Antonu Valentinčiču 1 leto in 8 mesecev robije in 3 letno izgubo častnih pravic. Francu Brčonu 3 mesece in 16 dni strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic. Jerneju in Alojzu Ma-roltu ter Jožefu Hauptmanu pa vsakemu po 2 meseca strogega zapora in 120 din denarne kazni, toda le pogojno za dobo S let. Oproščena je bila le Marij« Brčonova Glasovi iz . naselbin (NadaUevea* s i. etraaU Najiskreneje se zahvaljujem za obiske začaaa mojega bivanja v bolniinici in potem tukaj v sa-natoriju Kotarjevim,' Vokaso-vim. Turkovim, Baričevim. La-pajnovim, Rendovim. Koeovim. Zrimčevlm. 1'lahtarjevim. Strausbergerjavim. J. KLančni-covim, Keržišnikoum. Semeni-lovim. Hrenovim. Nagelnovim. Kapelovim. AaMkovim, Rotar-jevim. Modičevim. M ar no vi m. Cesnovim, Gabrovim. Gregori-čevim, Ruparjevim. R. Klančni-kovim. Kovačevim. Selišniko-vim. Keržičevim, Hočevar jevim. Intiharjevim, Gorjupovim, Loč-niškarjevim. M. Gregoriču, F. Primarju, J. Jegliču. F. Babiču, J. Smaku. P. Kocjanu. J. Viran-tu. J. Tehovniku. F. Remšaku, T. Zrimcu. L. Vatku. J. Travnu. A. Dugarju* J. LoOniškarju. J. Koršiču, F. Ivancu. F. Klančni-ku, N. Tomanu. T. Stmonau, F. Gabru. P. VerderUrju, J. Medvedu. J. Drobniču, J. Močniku. J. Rabu. L. Kernu. J. Kostanjev-cu. F. Gorniku, F. Možetu. mrs. M. Kos, mrs. M. Rab. mrs. M. Majer, mrs. M. Zupan. Is Cleve-landa, O., F. Bartlju, miaa M Barteij. J. Oklešen. T. Spendal. P. Kališkovim. J. Gregoričevim in mrs. M. Mandel. de enkrat t Iskrena hvala vaem skupaj sa obiske I Prosim, da mi oprostite, ako sem katerega pomotoma ispustil. Anton Bartel, 618. mamo zadnjih šest let razne organizacij«. Njih aeje so pogoste. In kdor je zainteresiran v to, je lahko vsak mesec na kakšnih sedmih ali oemih sejah. Tako m jaz udeležujem več takih as j, ki ao koristne, ker na njih ae seznanimo. kako ae masa delov-nega Ijudstvs bori za avoj živ-enaki obstanek. Iron Range Union Couacil CIO ima avoje seje v Hibbingu enkrat na me-, Udeležim se vsake. Od te organizacije sem dobil priznanje, ko sem pokazal unijsko karto, katero aem prinesel iz Hamburga, Nemčija, in je atara ie nad 30 let. Drugo priznanje od ron Range Union Councila CIO aem dobil, ker aem pomagal organizirati rudarje po želeanem okrožju in napravil več drugih atvari. ki ao v koriat delavskemu ljudstvu. Mar Marta al., 314. Diesoo odsek dobiva klofute Vodja Ameriške legij« pobija obdoliitvc na odnoae med nadrejenimi moj stri in podrejenimi tekstilnim delavkami. Poleg tega je tožen nastopil tudi dokaz resnice navajene trditve. Dasi so neks tere priče govorile v prilog kon kretno imenovanemu mojstru, ki je nemiki državljan, ali pa ao izjavile, da jim razmere niso toliko poznane, da bi mogle dajati o njih izjave, so bila vendar odločilna pričevanja nekaterih zaslišanih delavk. Ena izmed njih je ispovedala. da je od mojstra dobila nekaj denarja obenem s povabilom za sestanek, kateremu po ae aeveda ni odzvala, čeprav je denar sprejela in bila zato naslednje dni poiteno tikanirana Druga je povedala, da je mojster nekoč pod noč priiel vinjen v njeno stanovanje, ki leži nasproti tvornici. pa ga je morala zaradi vailjivoati postaviti pred vrata. Tretja pa se je s pri pm bo. da bi imela sicer marsikaj povedati glede tega. rajii v»r Žale pričevanja s pojasnilom, da jo je preveč sram govoriti o Um. AM ete Preevetor Podpirajte «voj IM1 Odgovor na kritiko Buhi, Minn. — V Proeveti dne 3. nov. sem čital dopis ia te naselbine, v katerem je tudi rečeno, da Molkov opis svojega potovanja po Minneaoti zasluži malo kritike. N« dan a kritiko, da se prepričamo, kje ae ta kritika toliko čaaa akrival Ta osebe piie, da se je od br Molka ie mnofro naučila. Jas pa pravim, da se ona ni nič naučila is Prosvete. Ako bi se, bi ne pi sala teko. Pravi, da br. Molek ni videl vse hinavičine v Buhlu in marsikje drugje. Moj odgovor je, da j« ta hlnavščina v hi ii dotične osebe, ki ae zaletava v Molka in mene^ Piie tudi, da bi bil moral pogledati tudi grdo stran in ne samo lepo, ko se je mudil v Minnesoti. Moj odgovor je, ds br. Molek ni imel čaaa gledati nobene plati, sekaj največ čaaa se je v Buhlu mudil pri br Novaku, s katerim sta skup« dom«. N«d«lje pravi, ako bi Molek vn preinofal, bi tudi videl kako je na železnem okrožju časti U Higgina. Moj odgovor Jaz nisem br. Molku ničeaar na rokoval, kaj in kako naj piše ker je aam mojster v tej atvari Moramo mu dati popolno prizna nje za njegove vtise is Minneso-U. Tekih ljudi, ki hočejo blatiti Molk« in mene, sploh nis imeli v mislih, ker to je prenis-kotno. Take ljudi, ki ao pro< Molku, ne upoštevam. Nazadnje ae gUui: "Sliiala sem ie'veliko kritike, ker ni dobro videl." Kdo nI dobro videl Na dan a tisto veliko kritiko, da ae bo videlo, kje je skrit«! Občujem z mnogimi rojaki in ljud mi drugih narodnosti ns železnem okrožju, pa ie nisem nič si ial o kakšni katastrofi, kakor jo omenja U oseba v svojem dopisu. Tukaj na železarna okrožju a ffggggjg Narohtu jhi&pormi Iržnata ^tP ISIT-At S* Lavodate Ar* ' CUsaga, B. GLAVNI OD BOB uvasavauti oueaa> ________ _ _ I ................... sil « * a. me. »1. mm* .......................... m*l a unsb ■ tel..................m*t a u»»aii a««. taa« v«ema. ei m^j.* ..................... hit a a«^. m» a utc«* ml s an. roanNMHMBi »HOilnO .................... m IMMM A««. areot ... ...................SiaiM 9*** SMta«*l ».On*i.«»lt »m ttT. I, K ea. 4nmi omm > a.it ii.e ........»mi Mm aIM«JI . roaorin uoeaai ............................... .. w. soa .................................. s«m«^ om» NAOSOBMI OMHi ......*.................................m v«mw at«. nn. .........................,,...,...msm Amai ah. je pričela Weatern Union Tele-jgraph Co. odpuščati delavce," pravi Kathborne v svoji izjavi. 'Zaradi tega trpi tudi poslovanje in javnost ims škodo. Kom-j penija nima zdaj dovolj telegra-[fistov in ne raznaialcev brsoja-vov. Veliko itevilo reznaialoev | je vrgla na cesto, češ, da jim ne | more plačevati minimalno plačo, ki je bila zvišaua na enajat | dolarjev na teden. Posledice bojkota čutijo dela vri in jav Sen Francbco, C*L — 400 s. Sto«e «l seeo g im «t 4014 g Aakiaad A*t 1104« g Miekioao A«e. . RANdolph ISOO C0NM0NWEALTH IDItOI COMPAIT VOLTAIRE: Kandid ali optimizem •POSLOVENIL OTOK lUTAM&t UVOD MAF11AL STANEO Bil je te miniitrant, cerkovnik, mornar, me-nih, meletar, vojak, lakaj; ime mu je bilo Ka-kambo, in avojega gospodarja je imel jako rad, ker je bil njegov goapodar zelo dober človek. Kar ae da urno je oaedlai njuna andaJulka konjiča: "Dajva, goMpod, poaluAajva aUrkin na-avet; pojdiva, dirjajva in ne ozirajva ae nazaj." Kandid je pretakal solze: "O predraga Ku-nigunda moja! Ali te moram oatavitl, ravno ko nam hoče gospod nameatnik prirediti sva-tovičino? Kunigunda, ki sem te od tako daleč pripeljal, kaj bo a teboj?" — "Kar bo, to bo," je menil Kakambo; "ženske niso zase nikoli v zadregi, Bog skrbi zanje; hitiva!" — "Kam me hočeš odpeljati? Kam greva? Kaj bova počela brez Kunigunde?" je tarnal Kandid. — "Tako mi svetega Jakopa kompoateljskega!" je rekel Kakambo; "hoteli ste ae vojskovati zoper jezuite: vojskujva se zanje! Pota precej poznam, popeljem vas v njihovo kralj e-atvo; Boga bodo hvalili, da imajo kapetana, ki je po bulgarako izvežban; neznansko srečo ai napravite: kadar se ti podere račun na enem svetu, se ti uredi na drugem; kakino veselje, videti in doživeti kaj novega I" — "Ti ai torej že bil v Paragvaju?" je vpraial Kandid. — "I aeveda se bil," je potrdil Kakambo; "za šolskega slugo sem bil v Kolegiju Marijinega Vnebovzetja, in državp de los padres poznam kakor madridske ulice. Čudovita vam je ta država. Sedaj ima že več nego triato milj v premeru; razdeljena je na trideset provinci j. Los padres imajo tam vse, ljudatvo ničeaar; to vam je mojatrovina razuma in pravice. Kar mene tiče, jaz ne vidim ničesar tako božnnstvenega kakor so tl-le los padres, ki se tukaj vojaku-jejo zoper španskega in portugalskega kralja, v Evropi pa ao obema spovednfki; ki tukaj ftpance pobijajo in jih v Madridu spravljajo v nebesa; navdušen sem. Naprej! Vas čaka največja sreča na svetu. Kako bodo los padrea veseli, ko izvedo, da je prišel k njim kapetan, ki ume bulgarske Vežbe!" Komaj »ta prišla do prve mitnice, je rekel Kakambo straži, ki je stopila pred njiju, da žali neki kapetan govoriti z monalnjorjem poveljnikom. Obvestiti je bilo treba glavno stražo; paragvajski častnik je tekel s poročilom k poveljniku. Kandida in Kakamba ao nijprej razorožili; tudi njunih andaluških konjičev ao ae polaatili. Tujca sta morala iti med dvema vrstama vojakov; na koncu je stal poveljnik s trirogom na glavi, z zavihano duhovniško haljo, i mečem ob boku, s kratko puško v roki; zamahnil je in takoj je obkolilo prišleca štiriindvajset vojakov. Neki aeržant jima je povedal, da morata i>očakati, ker poveljnik ne sme z njima govoriti, zakaj po zapovedi čaati-tega očeta provincijala ne sme noben Spanec odpreti ust razen vpričo njega in tudi ne ostati več nego tri ure v deželi. — "In kje je preča-stiti oče provincijal ?" je vprašal Kakambo. — "Malo poprej je odmaševal in sedaj je pri paradi," je odgovoril seržant; "in šele za tri ure mu boste lahko poljubili oatroge." — "Ampak," je rekel Kakambo, "gospod kapetan, ki kakor jat umira od lakote, ni Spanec, temveč Nemec. Ali ne bi mogla malo prigrizniti, dokler ne pride prečastiti?" Seržant je šel mahoma poročat poveljniku o tem razgovoru. "Hvala Bogu!" je vzkliknil ta gospod; "ker je Nemec, smem ž nJim govoriti; pri vedite ga v mojo uto!" Takoj so peljali Kandida v hladnico, (»pleten« z zelenino, okrašeno z mičnim stebrišem iz zelenega, z zlatom prepreženega marmorja, ovešeno s kletkami, v katerih so bile zaprte papige, kolibriji, rajčke, pegatke in vsakovrstne najredkejše ptice. V zlatih posodah je bil pripravljen izvrsten zajtrk; in dočim so Paragvaj-ci otepali pod milim nebom v sončni pripeki turščico iz lesenih skled, je stopil čaatiti oče poveljnik v svojo hladnico. Kil je jako lep mlad mož. polnoličen, dokaj svež in precej rdeč, i vzbočenimi obrvmi, tivah-nlmi očmi, rdečimi uhlji, škrlatnimi ustnicami, s ponosnim izrazom, samo da U ponoa ni bil niti španiiki niti jezuitski. Kandidu in Ka-kambu so vrnili orožje, ki so jima ga b(li vzeli, in njuna andaluška konja; Kakambo jima Je dal zobat |x>leg ute, da ju je Imel ves čas pred očmi, ker se je hal kakega presenečenja. Kandid je najprej poljubil poveljniku rob pri obleki, nato so seli za mizo: 'Torej ste Nemec?" mu je rekel jezuit v tem jeziku. "Nemec, častiti oče," je odgovoril Kandid. Pri teh besedah sta se gledala oba z največjim začudenjem in ginjenjem, ki mu niata mogla odolevati. "In iz katere nemške pokrajine ste?" je rekel jezuit. "Iz zanikrne Vestfalije," je rekel Kandid; "rojen sem v graščini thunder-ten-tronckhakl." "MoJ Bog, ali je mogoče?" je vzkliknil poveljnik. "Kakšno čudo!" je vzkliknil Kandid. "AU ste res vi?" je vprašal poveljnHc. "Saj ni mogoče!" je rekel Kandid. Oba ae sklonita nazaj, nato se objameta, potokoma jima lijo solze. "Kaj, da ste res vi, čaatiti oče, vi, lepe Kunigunde brat? Vi, ki ao vas Bulgari ubili! Višin gospoda barona! Vi—jezuit v Paragvaju! Priznati moram, da je naš avet čudna zagonet-ka. O Pangloas, Panglpss! Kako bi bil sedaj vesel, da te niso obesili!" i Poveljnik je ukazal zamorakim in paragvaj-akim sužnjem, ki so jima točili vino v kristalne čaše, naj ae odstranijo. Tisočkrat je zahvalil Boga in svetega Ignacija; pritiakal ai je Kandida na prai; oba ata ae topila v solzah. "Se bolj bi bili zavzeti in ginjeni, še bolj iz sebe," je rekel Kandid, "Če bi vam povedal, da je goapodična Kunigunda, vaša aestra, ki ate mislili, da ao ji preparali trebuh, popolnoma zdrava." <; "Kje?" "Blizu vaa, v Buenoa-Ayresu, pri goapodu namestniku ; jaz sem prišel tja, da bi se zoper vas bojeval." - Z vsako besedo, ki ata jo izrekla v tem dolgem razgovoru, se je kopičilo čudo na čudo: duša jima je plavala vaa na jeziku, je poslušala v ušeaih, ae je leaketala iz oči. Ker ata bila Nemca, ata se dolgo goatila, pričakujoč čaatite-ga provincijala; in poveljnik je pripovedoval svojemu ljubemu Kandidu tako-le. XV. Kako je Kandid ubil avoji dragi Kunigundi ' brata. "Vse žive dni mi ostane v spominu strašni dan, ko sem videl, kako ao mi ubili očeta in mater ter mi posilili sestro. Ko so Bulgari odšli, ni bilo za to oboževano sestro najmanjšega Bledu, mater, očeta, mene, dve dekli in tri umorjene dečke pa ao naložili na kola, da bi naa pokopali v jezuitski' kapeli dve milji od gradu mojih očetov. Neki jezuit nas je poškropil z blagoslovljeno vodo; bila je grozno slana; nekaj kapelj je je kanilo meni v oči: pater je zapazil, da mi je veko malo trenilo, položil mi je roko na srce in začutil, da mi bije; pomagali ao ml, in v treh tednih aem bil kakor prej. To veste, dragi moj Kandid, da sem bil prav čeden fant; postal sem še lepfti; in tako je prijela čaatitega patra Crousta, superiorja v samostanu, najnež: nejša ljubezen do mene: oblekel me je za novica; nekaj čaaa pozneje sem bil poslan v Rim. Pater general je potreboval novega naraščaja mladih nemških jetuitov. Paragvajski vladarji sprejemajo kar najmanj mogoče španakih jezuitov; ljubši ao jim tujci, češ ker ae dajo laže voditi. Čaatiti oče general je preaodil, da aem jas pripraven ia delo v tem vinogradu; odpravili amo se: en Poljak, en Tirolec in jas. Mene ao takoj ob prihodu počastili: imenovali ao me za subdljakona In poročnika; danea sem polkovnik in duhovnik. Čete španakega kralja bomo krepko aprejeli; verjemite mi, da bodo isobčene in potolčene. Božja previdnoat vaa je poslala sem, da nam boste pomagali. Toda, ali je rea, da je moja aeatra blizu, pri buenoa-ayre-škem namestniku?" Kandid mu je zatrdil a prisego, da je to čiata resnica. Zopet ao ae jima ulile so I se. Baron je Kandida objemal in objemal; imenoval ga Je brata, rešitelja svojega. "Ah, dragi moj Kandid," je dejal, "mogoče vkorakava skupaj smagalca v to meato in pre-Otmeva mojo aeatro Kunigundo." •To mi je najarčnejša želja," je rekel Kandid; "zakaj hotel aem ae ž njo poročiti in še vedno upam, da se bom." (Dat|s prihodnji*.) Kako sem postal kirurg V m«a/«fft;#M t)9mn miv irtiluMflt it prmrkmr itšU evle. bt«gre/s4r# Ar«;if» "jMreetfni %i«|M tTk* H*tth*0 Kmf0), k* f H 'm-•ml kirurg dt C—f Smrm. Bojeval aem svojo zadnjo bitko v slabotni in brezuspešni ekspedtciji denetih tisoč mol beloruske armad«*, ki je hotela pregnati kakih sto tisoč rdečih i* Aatrahama. boljševiškega o-porišča ob Ornem morju. Danea ne zdi fantastično, kako je mogla tako majhna bojna aila sploh tvegati poakua zavze- ti takšno mesto, ki ga je branila neskončna nadmoč rdečih čet. Toda naše izkrcanje se Je po-Mrečilo in kmalu aem vodil svoje ljudi pri napadu na boljševiške strelne jarke. Sicer smo jih po krvavem spopadu res zavzeli, toda bili smo kmalu spet is njih pregnani. Vse Je bilo nesmiselno in samomorilno. Cim bolj «mo napredovali, tem bolj smo bili obkroženi od boljševiške premoči. ljudje so padali okoli mene, jas pa sem bil preveč zaposlen, da bi mogel videti mrtvece in ranjence. Nenadno pa sem vi-del. kako je med našim zadnjim napadom moj prijatelj SergeJ Goricin omahnil in se zvrnil. Ni-sem se smel vstaviti, toda ko amo prišli na cilj, sem podal nekega moža po Sergeja. Nekoliko pozneje aem vprašal fanta: "Kam al odneael poročnika GorkinaT — "Nisem ga mogel najti r Je odgovoril. "Bedak!" aem ga nahrulil in tekel nasaj, čeprav ae je aovražnik pripravljal, da savsame kraj kjer sem videl pasti Sergeja. Za svojo srečo ae moram zahvaliti le okoliščini, da je bilo le mračno — kakor tudi nediscipliniranosti rdeče vojake. Našel sem prijatelja. Bil Je nesa-veeten. V sel sem ga na rame ia hitel nasaj k našim. Nobenega zdravnika nisem mogel najti — če Je sploh bil kdo pri naa! Slednjič ee mi je poeretilo najti bolničarko, ki je obvezovala ranjence. Prosil sem PROSVETA jo, naj pomaga mojemu prijatelju. Ubogi dečko je bil Že v agoniji. Videl sem že mnogo trpljenja in mnogo boleatnih umiranj, toda nekaj tako strašnega še nikoli. "Zakaj odlašate?" ae zakričal nad bolničarko, ki mu je že odpela vojaški suknjič — tanka krvava nit je polzela iz majhnega temnega mesta na njegovih praih. Toda bolničarka ni mogla pomagati. "Kirurga je treba," je jecljala. "Kje naj ga dobim r seirt vprašal. — "Niti enega nismo mogli najti za vae te ljudi," je rekla in pokazala na skupino kakih dvajaet ranjenih vojakov, ki ao ležali na tleh in stokali. Pokleknila je poleg mojega prijatelja, ki je strašno trpel, ter rahlo tipala b kazalcem po njegovih prsih. »>' "Krogla se je vrinila s strani in je obtičala med tema dvema rebroma.. der v plani« % al naročita Hat. hI Ja vala laotaiae. Pajaanila:—VaeleJ kakor hitro kateri lah flanov preneha UPI .K L.__LE_S _> - " to he aakheval um SNPJ, ali če aa proaeU ptx>* od drnUse ia.ta tednik, bodo moral tlatl Ona la dotUne drnlino, Id >a ui. " jj naročena aa dnevnik Proovoto, la takoj aaaaaaltl upraw*^» In obenem doplačati dotifeo veoto Uatn Proeveta. Akotego « tedaj mora nprnvnlltvo anllnti dntam an to vaato naro*n»w.j I........— II........ PROSVETA. SNPJ. MIT S*. Uvndale Ava, PrllaSoM paMIJam naročnina na S* O Ima....»• ••••••••••••••••••••••**** Dota vite tednik In m prlpMHo k me|i aoiolaini od mo)o drnlino: ' n' d ...................... ČL .. dmHaa ......... .............