104. številka. Trst, v torek 7. maja 1901. Tečaj XXVI ..Bdinoat z eafcrat aa »t»»ne naračninp ne avrava H xira __ Ko tohakarnah v Trstu se prodajajo po-smezne Številke po »» atotink (3 nvŽ.l: »ven Truta pa po 8 utotink (4 nvč. IVJefon »t-. &din os t Oglasi se računajo po vrmah v petitu. Za ve kratno naročilo s primernim popuatom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ocrlafli itd. ne računajo po pogodbe Vbi dopisi naj se pošiljajo urednlAtvu Nefrankovani ti»|>i«i Be ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V e*l»«at1 je bo«! Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. L'redniStvo iu tiskarna se uahajata i □lici Carintia Štv. 12. ITpmvnlfttvo. in aprejemauje insc-raito* v ulici Molil piccoio štv. II. iikod--tavo v najnaravnejem pravu ? Mladi gospodje bi hoteli, da bi tudi naš narod sodeloval z drugimi na spopobijevanje človeštva. Kdo ne bi želel svojemu narodu Take častne naloge "? So-li pa našemu narodu ustvarjeni pogoji za rako sodelovanje ? Ne ! In ?*icer zakaj ne? Zato ne, ker mu drugi zares šovinistični narodi nočejo pri poz na ti mesta v svojem kolu! In zakaj ga nočejo? Iz zgolj razlogov nacijonalnega šovinizma ! Tu -mo v zagati : ali odpovedati se svojim aspiraeijam. kar bi značilo toliko, kolikor odpovedati se nadi, da bi kakor narod ke-daj mogli sodelovati na spopolnjenju človeštva, torej na dosezanju tistih vseobčih kulturnih ciljev, ki naj bi opravičili internacijonalizem naših dijakov, ali pa vstrajati v boju proti narodnemu šovinizmu onih, ki nam, kakor narodu, odrekajo pravo na takem sodelovanju ! Cim pa smo se odločili za to poslednje, smo že notri sredi narodnega boja. To je morda trda resnica, ali je resnica! Zaključek pa je tu možen jeden jedini : kdor je pošten sin svojega naroda, kdor res želi : a) da ohranimo svojo narodno individuvalnost in da se b) kakor narod usposobimo za tek- j mo vanje na polju kulture, na delu za velike splošno človeške cilje, ta se mora aktivno udeležiti našega nncijonalnega boja, pustivši na strani vsako sentimentalnost in otressi se vsake obzirnosti in mehkobe. Naša trdna vera je, kakor smo jo obrazložili tu gori: narod ki se v resnici bori za svojo eksistenco, ne vodijo šovinistični nagoni, ampak eminentno kulturni, ker se hoče usposobiti za kulturno delo za tekmovanje z drugimi na polju kulture. Tudi za narode velja: prvo je življenje, potem filozofiranje! Kdor misli prej na dalnje velike cilje, nego pa na zagotovljenje življenja, ta je začel zidati hišo pri — strehi! Pameten človek pa ne tlela tega. Francosko-ruska zveza in Nemčija. (Vidi: »HoBoe BpeMfl« št. 1)019.) Nedavno je bilo čitati cel feljton, posvečen misli, da bi se Nemčija pridružila fran-eozko-ruski zvezi, in o blagih rezultatih, ki bi izhajali iz take politične kombinacije. Zveza med Francijo in Nemčijo — je- li to nemogoče ? Ali se Nemčija ne more isto-tako pošteno pridružiti k francozki ruski zvezi, kakor se je ta zveza pošteno zasnovala? Avtor omenjenega feljtona, je sprožil to vprašanje in imenuje samega sebe le slučajnega politika, odgovarja, da je podobna tro-zveza popolnoma možna in pravi konečno : Kaka grozno silo in kako nadopolno zagotovilo miru bi predstavljala ta zveza ? ! Mar jo utopija? Meni se zdi, da je sedaj možna bolj »ego kedaj. Ako hi se ta zveza uresničila, potem se ne bo nikdo bal ni panslavizma, ni panmongolizma, ni tiste angležke politike, ki s pomočjo tujih rok podgreba žerjavico iu se lažnjivo imenuje: angležki imperijalizem. Nova trozveza bi mogla naravnost zapovedati : »Hodi razoroženje« — in bilo bi. Podobne ideje, da-si se redko nahajajo v ruskem časopisju, posebno v toli kategorični obliki, imajo vendar-le svojih pristašev. Zato sodimo, da bo umestno, da nekoliko presodimo te ideje, ki imajo neko opravičeno stran le radi tega, ker francozko-ruska zveza — vzlic nje že dolgotrajnemu obstanku — še vedno ni ocenjena primerno in morda tudi ne izkoriščana od obeh strani v taki meri, kakor bi bilo to možno. Pred vsem : kaj predstavlja projektirana zveza med Rusijo, Francijo in Nemčijo ? To bi bilo ujedinjenje v eno celoto treh najvažnejših držav Evrope, zveza, proti kateri se ne more na kontigentu evropskem osnovati nikaka druga koalicija. Vsem drugim »velikim« in druge vrste državam ne bi preosta-jalo druzega, nego priklopiti se veliki tro-zvezi v tej ali oni obliki in ta trozveza bi se na ta način prelevila v zvezo vse kontinenti lue Evrope. No, že pred 100 leti je britka resnica pokazala vsem onim, ki so mislili na take zveze, kako neutemeljeno je tako domnevanje. To je povsem umljivo. Obča zveza evropskih držav bi mogla obstati samo v tem slučaju, ako bi vsi členi te zveze že popolnoma dovršili svoj zgodovinski razvoj, ako bi jim torej bilo vršiti le delo na polju notranje politike. Tedaj bi bilo v resnici možno : preko-vati meče v orala in poprijeti se domačega dela. No, podobnega idiličnega stanja pa še ni in ga menda nikoli ne bo. Življenje se otežuje od dne do dne in s tem se bolj in bolj razširjajo oni krogi, ki posegajo v sfero interesov vsake države. Omejevati te interese le na predele svoje zemlje katere koli države : to bi bilo nezmiselno in tudi neizvedljivo. Kajti ti interesi prehajajo iz jednega dela sveta na drugi in počasi obsegajo ves svet. Nasprotstvo interesov je torej neizogibno; in čim bolj napeto je, tem prej stopa v veljavo gospodarska borba v obliki carinskih vojn itd. Večni mir je možen samo na pokopališču — je rekel Leib-nitz. Dokler države predstavljajo žive organizme, je borba mej njimi neizogibna iu so vsled tega — zveze mnogih sosednjih držav nemogoče, ker take zveze zahtevajo od posamičnih udeležnikov, da ne sledč svojim interesom v vseh takih slučajih, ko bi se s tem rušili interesi katerega koli drugih zaveznikov. Take obveze pa ne more vsprejeti nobena država. Zveza med državami je možna le takrat, kadar države, ki jo žele skleniti, ne zasledujejo vzajemno nasprotnih si ciljev, ki izklju- čajo eden druzega. To je političen aksijom, ki ne potrebuje dokazov. Neobhodnoje torej, da pojasnimo, da si c i 1 j i, katerim slediti Rusija in Nemčija, nasprotujejo! (Pride še.) Ravnopravnost na c. i poštnem in brzojavnem uradu v Pnljn. Poslanci Spinčić in tovariši so v seji zbornice poslancev dne 1. maja predložili nastopno interpelacijo : Z naredbama c. kr. ministerstva za notranje stvari od 21). septembra 189?$ štev. oH82 in 5. novembra 1S98 št. 8372 so dobile upravne oblasti v Primorju ukaz, da jim je z notorično hrvatskimi in slovenskimi strankami in občinami občevati v hrvatskem al: slovenskem jeziku ter hrvatske in slovenske uloge reševati v jeziku, v katerem so bile uložene. Odredbam, obseženim v omenjenih dveh naredbah, ki gotovo veljati za vse c. kr. oblasti v Primorju, se pa menda malo po-korč na mnogih teh oblastih. Zdi se, da — mej "drugimi — c. kr. poštni in brzojavni urad v Pulju ne pripisuje nobene važnosti takim odredbam, ampak da mu je marveč volja za preziranje hrvatskega jezika. Temu uradu na čelu stoji c. kr. viši poštni oskrbnik Kari Frank, ki pač ima časa o vsaki priliki, da tira intenzivne agitacije za italijansko stranko - kar je lahko možno dokazati črno na belem — in kije n. pr. — da razne, z zasmehovalko »Gal-lopini« označene italijanske volilne agitatorje nagradi za njih agitatorično rogoviljenje med zadnjimi državnozborskimi volitvami — iste namestil kakor uradne sluge in ki nekega italijanskega podanika trpi kakor u r a d n e g a slugo v avstrijski u ni f o r m i in ki slednjič baje dva uradnika rabi za druga dela. Tu je priložen Aufgabeschein tega urada od 18. aprila 1901 o neki denarni pošiljatvi z dotično denarno kuverto vred. Naslov na kuverti je čisto hrvatski, na oddajnem listu pa so zapisani beseda Geldbrief, potem »Piši no c mesto »Pazin« in »Posovilnica * mesto » Posujilniea«. To ni posamice i slučaj, ampak na re-Čenem uradu navadna praksa, kar je možno dokazati vsaki hip z mnogimi dokazili. Podpisani si dovoljujejo torej staviti nastopno vprašanje do njeg. ekscelence gospoda ministra za trgovino : P O I> LIST E K 7 Na „trabaklju". opisal Janko Kessler. Veselo sije mel roke naš gospiodar, saj ;»a je bilo tudi vreme kakor nalašč zanj ! Smejal se je raznim mojim vprašanjem ter mi pokazal mesto, kjer je morje najglobočje na avstrijski obali. In prav tam na jugovzhodu Budvo in Špico, zadnji mesti avstrijski; pre-'•ej zadej pa se dvigajo sive albanske gore, že jkh! turško vlado. Dosj>eli smo do Ostrega rta — I^ahi mu pravijo Punta <1 " Ostro — kjer je na nastanjena 8. stotnija jietega trdnjavsko-top-Dičarskega ]v>lka. Stražnik me je začudeno (»ozdravil z okopa, češ, kaj pa ta dela tukaj? Krmilo je obrnilo v stran in ladija je krenila v «l»oko kotorsko pustivši že prej imenovano trdnjavo na levi. na desni pa zastarelo Mamulo, ki na morski skali varuje uhod v kotorski zaliv. Po kačje se vije in zajeda ta vodna cesta med visokimi gorami v deželo. Moč ve- trov se je bila unesla iu mirno smo pluli mimo Kastelnovega. Z obrežja so nas prijazno pozdravljali šumeči gozdiči polni rme-nih limon. Malo naprej sem zapazil celo njivo najrazličnejših belagonij v najkraenejšem cvetju. Sčasoma so jadra upadla popolnoma. Pomagali smo si zopet z veslanjem. Na mestu, od koder je pred leti avstrijska vojna ladija pošiljala svoje težke kroglje na Krivošijske pečine (ustašem samim so škodile le malo), smo prenočili tisto noč. Zjutraj smo pozdravili Risan in njegovo j lepo okolico. ftlizu tam na nekem otočiču sem videl lično cerkvico, slično našemu Bledu I 7 Vetra ni bilo prav nič, saj pa tudi ne more blizu visokih gora. Zato je naš gospodar najel tri čvrste bose težake, ki so na rilec naše ladije spretno pritrdili dolge vrvi, nataknili si zanjke preko pleč, ter jo, hodeči po suhem, vlekli za seboj. Cela «boka kotorska* je podobna prostranemu obmorskemu mestu. Selo se tišči sela, vas vasi. Ljudstvo se peča z vinogradstvom in po- ljedelstvom : mnogo dobička jim dajeta tudi oljka in ribištvo. Zasukali smo se zadnjič : Kotor je bil pred nami. Lepo, slikovito je naslonjen ob pori, vrhu katere se je svetila prva črno gorska stražnica. Ne morem popisati veselja, ko sem zagledal smoter dolgotrajne, mučne vožnje ! — Ob štirih popoludne smo bili v luki kotorski — naša pot je bila torej pri kraju. Kar smo začutili sumljiv resk — in obtičali smo v pesku. Zadnji trenutek še ta nezgoda ! Vsi poskusi, da bi ladijo spravili zopet «na noge», so bili zastonj. Gospodar je stopical nemirno jhi krovu ter rentačil, da je bilo groza ; naposled je sklenil, da jo izvleče drugi dan s parnikom. Toda tega ni bilo treba, ker jo je dvignila plima sama o polunoči. Dva dnij 6em imel v Kotoru počitka, torej časa dovolj, da sem si ogledal vse, kar me je zanimalo. V soboto pa sem jioslovivši se od bro-darja in mornarjev, kupil dva biljeta za Llov-dov parnik T. maja lHOl. Poslanec dr. Kramaf o položaju. Neki mora.-ftki list priol«čuje pismo poslanca dra. Kramara, v katerem se ta češki odPicnjak bav s -edaniim položajem. Glede na vprašanje kanalov sodi dr. Kramar jako skep- ! tično, da. on se boji, da bo Avstrija gradila svoje kanale za — Nemčijo. Izreka pa se za i kanalizacijo Vltave in Lal>e z Donavo, za reguliranje rek jh> »tove m nacrtu in za temeljito melijoracijo manjega vodovja na Češkem. I I>r. Kramar ne veruje. da l»i sedanja koope- j racija Cehov in Nemcev dovela do mtiru, j ali Urez upliva ne ostane. Pravi namreč : »Tu se kaže. koliko i»i mogli v Avstriji Čehi ?to-riti z Nemci. Dejstvo, da to sporazumljenje respektirajo krona, vlada in ves parlament, ima sugesti v no moć. Ali m i r j e s e <1 a j odvisen o <1 V s e a e m c e v, in jaz ne ; verujem, da bi le-ti hoteli mir«. Dr. Kramar sr»dit da v parlamentu ni možna «edaj nikaka večina, .ledino možna večina da bila <"eško-nem-ka, od katere pa srno za sedaj jako oddaljeni. Škoda, da se ni dr. Kramaf rnalee jm.-bavil tudi z zanimivim vprašanjem : kdo da je kriv, da je mir odvisen od Vsenemcev, oziroma, da so le-ti prišli do take m družbo -amih avstrijskih patrijotov : na stranko hof-ratov, na vojaške kroge, (ci gori do prestola intritr rajo proti avstrijskim Slovanom, in do vsakodobne vlade! V Avstriji ni toliko potrebno. da se govori o bolezni, nujno potrebno pa bi bilo. da bi začeli odkrito govoriti o vzrokih Intlezni ! Pogajanja za avtonomijo južnega Tirola o teh pogajaujih poroča dunajska »Neue Kreie Pres-e« z vidnim zadovoljstvom v daljšem Članku. Bistvena točka dogovora v subkomiteju je, tla se v deželnem zboru zasnujeti dve kuriji : nemška in italijanska, ki l-osti sklepali samostojno. Za slučaj ako bi bili sklepi obeh kurij v navskrižju, so bili privatuo v subkomiteju za to, da se preporni slučaj predloži plenumu deželnega zlw>ra. P: -ti temu pa so r-e uprli Italijani. To vprašanje je o-talo torej nerešeno, osraja pa vladi moč, da prepreči izvedenje kakega sklepa s tem, da ga ne predloži v cesarsko po-trienje. 1 Mitev deželnih fondov v jMikritje po-trei»->'*in ol»eh Kurij za j»odrejene jim občinske .n šolske namene, kakor tudi za pokritje gospodarskih izdatk »v, se reši jm> posebnem »ključu . določenem na podlagi števila prebivalstva \ 11 • - m. • v delili dežele. < >l»e kuriji bosti imeli pzavico do po-biranja p sobnih doklad na državne davke za pokritje svojih stroškov. Maksimum takih doklad -e določi |»>tom zakona. Italijani povdarjajo. da bi Nemci že iz financijelnili ozi-rov morali privoliti v delitev dežele, ker bo s tem severni, nemški del razbremenjen. Velikega pomena za novi volilni red, ki se ima ustvariti, bo delitev plemenitaškega vele posest v a, ki je imel dosedaj 1«> mandatov v deželnem zl>oru. Italijani žele imeti od vseh 68 man d: to v vsaj tretjino, tako, tla bodo mt>gli preprečati vsaki cventuvalni poskus za prememi»> volilnega reda. Italijani bi se zadovoljili s štirimi mandati iz rečenega vele-posertva za južni del dežele. Važno je tudi ' vprašanje splošne volilne kurije, katero zahtevajo socijalisti m pa vprašanje spremembe volilnih okrajev. Italijani pravijo, da so na škodi, ker v severnem delu prihaja na XOUO volilcev po en poslanec, v južnem pa še le na *>4.00<>. Vsa ta vprašanja bo rešiti sedaj. Glavno vprašanje pa ostaja, da li l»o vlada — ako pride v deželnem zboru samem do spora-zumljenja — hotela njega sklepe predložiti v cesarsko j>otrjenje f Kakor znauo. je vlada v znanem pismu Korberjevem tlo barona Mal-fattija jedoostavno odklonila zahteve tirolskih Italijanov. Pozneje je zopet odnehala v toliko, da se je izjavila pripravljeno za proučevanje tirolskega vprašanja. Možno je tudi, da sama pride s kakimi predlogi v deželni zltor tirolski. Kakor rečeno: dunajski centralistični list govori dobrohotno, ah vsaj ne nasprotuje avtonomističnira zahtevam tirolskih Italijanov. To je važno, ker priča, da ta nemški liberalizem brez vsakega pomisleka žrtvuje tudi svoja kardinalna načela, ako mu — tako kaže. Židovski liberalizem nemški je bil vsi-ktlar zaveznik laškega irredentizma, ker imata jedno skupno: aovražtvo do Slovanov, Židovski liberalizem nemški hoče ohraniti laški irreden'izem pri dobri volji. Zato rad odne-huje od svojih centralističkih principov in privoljujejo v dencentralizacijo, v deljenje — v Tirolu. Seveda le v Tirolu. Ako bi pa n. pr. štajerski Slovenci prišli s slienimi zahtevami, to bi videli, kako bi ista «Neue Fr. Presse» s cepci branila svojocentralistiško načelo, ki je baje jedino zveličavno za avstrijsko državo. In vendar je položaj štajerskih Slovencev prav sličen onemu tirol. Italijanov. \ Kazlika je le ta, tla so na eni strani Italijani v Tirolu na boljem v jezikovnem pogledu, na drugi pa bi po avtonomiji štajerskih Slovencev ne navstajal noben riziko v pogledu eel<»kiipnosti države, ker Slovenci ne gravitirajo tja ven preko mej monarhije, do-čim je Italijanom stvar malce drugača. Naj - ; jednostaneja pravičnost bi zahtevala torej, da se Slovencem ne odreka, kar se privošča Italijanom. Ali kdaj seje še nemški liberalizem brigal za pravičnost? Ali pa celo za interes države! Kdor je žnjim, naj le dobi, kar hoče, tudi če ima iti država na kose; kdor ni žnjim, pa ne sme dobiti ničesar, a v izgovor morajo služiti oziri na — državno korist! I seveda : saj nemški liberalizem je od nekdaj pa-tentovan čuvar državne Koristi v Avstriji ! Zato smo jo pa tudi tako lepo in daleč — za-vozili ! Vojna v južni Afriki. Zopet prihaja vest o sijajnih vspehih Burov. Kakor poročajo iz Londona, so Angleži v južni Afriki vnovič doživeli velik poraz. Burski poveljnik Delarev je pri Lopfonteinu popolnoma potolkel angležke čete poti poveljništvom generala Babingtona. Delareveve čete so nedavno napadle Angleže in jim odvzele vse topove, katere so Buri uničili. Buri so zaseli ves angležki šotor. Veči tlel angležkih čet se je moral u lati Burom. Babington se je z malimi ostanki svojih čet spustil v divji beg proti Johan-nesbiirgu. kjer ga je sprejela divizija lorda Methuena. Angleško časopisje v kapski koloniji se izraža jako pesimistično o položaju angležke vojske v južni Afriki ter nasprotuje politiki Salisbnrvja in Chamherlaina v južni Afriki. Položaj angležkih čet daje naravnost brezupen. Prebivalstvo kapske kolonije (angležka posest) je skrajno nezadovoljno in je to nezadovoljstvo močno narastlo radi strogega kaznovanja kapskih ustašev in radi brutalnega postopanja angležkega vojaštva. Časopisi zatrjujejo, tla mora Angležka dovoliti južnoafriškima republikama popolno slobodo, ker se Botha sicer ne poda. Angležka vojska je grozno decimirana in ti e m o r a 1 i z i rana ter brez vsake discipline. Te vesti vzbujajo v L »ndonu silno razburjenje. Prizadevanja Angležev, tla bi pripodili Bure iz Kapske kolouije, n;so imela dosedaj zaželjenega vspeha. Samo za varovanje želez-ničnih prog m o raj t) Angleži porabiti 75.000 mož. Ker morajo biti tudi po mestih precej močne posadke, tla se ista obranijo burskih napadov, razpolaga vrhovno poveljništvo komaj z 1y':, angležke armade v južni Afriki. Ali tudi ta del je hudo nadlegovan po boleznih, zimi-čen po dolgem vojevanju in popolnoma apatičen. Angležka armada potrebuje počitka, ali pa se mora nadomestiti z novimi močmi. Ne glede na vse te kalainitete pa ima vrhovni angležki poveljnik vendar še toliko poguma, da redno vsakega ti ne pošilja v svet smešna poročila o svojih zmagah «na drobno* : kako je vsa njegova armada v tolikih dneh ubila jednega, včasih celo dva Bura, jih kakih 5 ranila in povrhu tega še uplenila en steret»tipičen top dvanajslfuntnik in par zabojev patron. Res I čudno mora biti angležko občinstvo, ako se da tolažiti s takimi drobnimi zmagicatni, ki so vrhu tega se večinoma izmišljene. Tržaške vesti. Promocija suh anspiciis imperator is. Dne * o. t. m. se bo v slavnostni dvorani vseučilišča graškega vršila sub anspiciis imperatori« promocija doktorjem filozofije c. k. profesorja na ljubljanskem učiteljišču, gosp. Frana Ilešiča. Učenemu rojaku slovenskemu naše najiskreneje časti tke na taki | časti ! Afera Ura. Šusteršiča. Praška »Politik« piše o dogodku v trni seji zborniee posUncev, v kateri je bila na razpravi afera dra. Šusteršiča, med drugim tako-le: »Ne prihaja nam na misel, da bi branili po tiru. Šusteršiču upotrebljevano povsem (ganz und gar) nekorektno volilno postopa nje, niti nočemo olepševati njegove brezobzirnosti in njegove ošabuosti, kakor mu rabi soaebno proti njega konn-icijonalnim nasprotnikom in s katero neusmiljeno pobija vse, kar je na poti njegovi volji! To jedino pa trdimo, da je afera s Tomaževo žlindro igrala le postransko, politika pa glavno ulogo, in da je bila pogreška od strani dra. Šusteršiča, tla ni svojih volilnih manevrov lojalno pri poznal in da ni do strank stavil vprašanja, da-li je morda le jedna sama med njimi,ki ni vršila take volilne prakse.« »Politik« konstatira tudi, da je tira. Šusteršiča doletel moralen poraz (Moralische Nietlerlage) s po-močjo slovanskih strank! Takt. piše ista * Politik«, na katero se sklicuje »Slovenec« sam. Reški »Novi list« pa piše : »A kaj je druzega nego pohujšanje tisto vedenje tira. Šusteršiča v stvari Tomaževe žlindre ter konkurencije gospodarske zveze? On se je poslužil tu nelojalnih, nekorektnih sredstev.« Potem žigosa reški list tudi vedenje dra. Tavčarja in je imenuje javno pohujšanje ter vsklika: *Se-U more z večo mržnjo in zlobo govoriti o svojem protivniku, nego je govoril tir. Tavčar pred vsem nemškim in slovanskim svetom?« Reški list očita Tavčarju paktiranje z Nemci in tla mu je liberalizem više nego narodno načelo. Potem pa nadaljuje: »Ali krivi so tudi drugi, ki s 1 u š a j o ti r a. S u-s t e r š i č a. Ali ni Susteršič pokazal, da je raje z odpadniki slovanskih klubov, nego pa z brati v istem kolu.... »Nam fraze o slogi nič ne imponirajo« — piše tir. Tavčar v svojem organu. To vidimo, na svojo žalost. Ali ne i m p o n i r a j o tudi tiru. Šusteršiču....« Dalje: »Mi ne dajemo prav ni enemu ni drugemu. K r i v j e tudi škof •Jeglič, ki je, mesto tla bi bil apostol miru, eden najaktivnejih v boju. Udri, pa kamor pade! Danes niso več stari časi in take borbe niso primerne za povspeševanje interesov vere in cerkve. On (škof) je odgovoren za sklepe tira. Šusteršiča, kajti on ga najbolj vzdržuje in žnjim njegove ljudi. Škof J e g 1 i č j e p o s t a I p r e s t r a s t e n v tej borbi. Strast zaslepljuje«. Potem izraža reški list bojazen, tla seta borba zanese preko mej Kranjske, mej Hrvate, in izvaja: »Zato nadškof sarajevski tir. Stadler ne dela prav, ko jako rado dopušča, tla njegovi pomagači v Sernjevu, poslužujoči se avtoritete njegovega imena, javno in tajno prihajajo na pomoč — dru. Šusteršiču ! Presvetli Stadler je postal zaslužen v Bosni ne le za vero, ampak tudi za narodno stvar. Tam je poleg njega deloval na misijonarskem polju tudi presvetli Jeglič, ki pa pozablja, tla Kranjska ni Bosna. Tako je tolmačiti sočutje, ki je kranjskemu prepiru dohaja iz Sarajeva. Temu nasprotno mislimo mi, tla bi trebalo samo tuširati z mrzlo vodo razgrete glave . . . ! Tako piše isti reški »Novi list«, kateremu je »Slov. Narod« baš te dni očital najpristnejšo klerikalno perfidijo in katerega imenuje »volka v ovčji obleki«. Ako torej taki listi, ki nikakor niso na glasu liberalizma, tako pišejo, bi sodili mi, tla nismo ne zagrešili nikakor sakrilegij s tem, tla smo se kolikor možno rezervirano držali vspriČo afere tir. Susteršičeve. Tudi včerajšnje poročilo z Dunaja nam je prišlo iz strogo — nelibe-ralnih rok. Lažisocijalisti proti našemit listu. Iz delavskih krogov nam poročajo, tla so slovenski lažisocijalisti hoteli uprizoriti gonjo proti našemu listu, ker smo nedavno temu opozorili naše delavce, naj si ne otežujejo svojega itak težkega stališča s tem, da ji.i v ponedeljkih večkrat ni na delo. Lažisocijali-stični slovenski odpadniki vidijo v tem dobrohotnem opominu, seveda zopet le naše i sovražtvo tlo delavstva. Da je treba za tako trditev poleg zlobnosti tudi precejšnje bedasti hočemo takoj dokazati. Zabeležiti treba najprej, tla smo mi opominjali naše slovenske delavce. Vsaki pameten in pošten človek je moral videti v dotični notici le skrb za naše delavce in čisto nič druzega. Ali vzemimo, da bi bilo to res, kar trdijo lažisocijalisti in da bi bili tisto notico napisali iz namena delavcem sovražnega; vzemimo nadalje, da bi bila imela notica namen, spraviti te delavce od dela, vzemimo to, pa vprašajmo se: kaj bi dosegli mi s tem ? Namesto teh delavcev bi morali priti na delo zopet drugi delavei in dosledno, — ker bi bili mi deskreditirali slovenske delavce — bi prišli italijanski delavci! Torej mi da bi delali na to, da se slovenski delavei odslovijo od dela in da se vzamejo na delo laški delavci ? Mi, ki stojimo na strogo na rodo - slovenskem stalisču ?! Tako bedastoćo pa more trditi le kak skrajno omejen Človek in zato je razvidno iz tega slučaja, kako mnenje imajo lažisocijalisti o svojih tovariših ! Ako smo svarili naše delavce, svarili sino jih v to, da isti odstranijo vsako pretvezo, pod katero bi jih njih delodajalci mogli odsloviti od dela in najeti Lahe in celo tuje podanike! Dela-li tako oni, ki je sovražnik našim delavcem? Tako globoko pa menda vendar niso padli lažisocijalisti, tla bi nas obsojali, ker priporočamo našim delavcem — tlelo! Mar bi hoteli, tla svetujemo našemu ljudstvu, naj pohaja?! lega menda ne bodo zahtevali ravno oni, ki proslavljajo delo četudi le v lepih frazah ! Nam ni ležeče na tem, tla bi se laskali ljudstvu in mu govorili le to, kar mu ugaja, temveč smatramo kakor nalogo poštenemu in resnemu listu, kateremu je blagor ljudstva res na srcu: da govori ljudstvu resnico, in bodi tudi, da je ista malce neprijetna. Mi smo bili v tem slučaju, ko smo svarili naše delavce, dobro poučeni. Če hočejo naši delavei, tla bodo vsprejemani na tlelo, morajo tudi redno zahajati na tlelo! To je resniea in — bas ta. Ravnopravnost na nasili c. kr. uradih. Pišejo nam: Častiti g. urednik! Ker želite, tla bi Vam ljudstvo pošiljalo več poročil, ako prav niso iz spretne roke, sem se odločil napisati tudi jaz nekaj. Evo Vam nekaj, kar se prav rado dogaja po naših poštah : Bilo je v sredo dne '2. t. m. ob uri 45 minut pretlp. na c. kr. poštnem uradu v slobodni luki.* Neki naš viši c. kr. finančni uradnik je poslal jednega svojih podložnih, naj mu prinese slovensko - nemško poštno spremnico. Iver dolični ni vedel, kje bi jo dobil, obrnil se je do mene, tla bi mu povedal. Poslal sem ga na tukajšnji poštni urad (v slobodni luki), a odgovoril mi je, da je bil že enkrat tam in da je vprašal po slo-vensko-nemških tiskovinah, a tla so mu dali nemško-laško z motivacijo, tla slovenskih nimajo. Svetoval sem mu, n:tj gre še enkrat in naj reče, tla ga je poslal neki viši finančni uradnik. Ko je dotični poštni uradnik slišal, tla zahteva to neki viši finančni uradnik, je začel razmetati tiskovine iz nekih predalov in je slednji«"; v nekem kotu iztaknil zaželjeno slovensko-nemško tiskovino. Izročivši uslužbencu tiskovino je dodal poštni uradnik: »Saj sem tudi jaz Hrva t, pa za take malenkosti se ne poganjam : tukaj me nobeden ne vprašuje po slovenskih tiskovinah.« Kedaj se enkrat neha to vedno zapostavljanje našega jezika ? Posebno od tacega uradnika, ki se sam priznava Hrvatom, ne bi bili nikdar pričakovali takega postopanja. Naš dopisnik dodaja še, tla je tudi on na dotičnem uradu že večkrat vprašal po slo-vensko-nemških tiskovinah, a mu jih nikdar niso hoteli dati z izgovorom, tla jih ni. Kako naj se imenuje tako postopanje, ako kdo pravi, tla nima slovenskih tiskovin, pa se je v tem slučaju lokazalo, tla jih ima i ! Volapiik na našem brzojavnem uradu. Preti seboj imamo brzojavko, došlo iz Gorice v Trst pod št. 1640, dne 4. t. m.: »P tisi j i t e k r e v 1 j e S a n g a 1 e t i I v e-g 1 i a ti a n a s h a g o«. Ker nismo iilologi, prosimo, tla bi nam kateri cenjenih čitatelje v doposlal razrešitev te brzojavke, za kar ga mi v zahvalo in priznanje proglasimo nsijveč-jim filologom vseh časov in narodov. Najbolj ' bi nas seveda razveselilo, ako bi nam sam c. kr. brzojavni urad razrešil to zamotano uganko, katero so nam predložili njegovi »skrajno vestni« in Slovanom grozno naklonjeni uradniki. Plačujejo-li slovanski avstrijski narodi zato svoje državne uradnike, tla jim isti zadajajo moralne pljuske dan za dnevom ? Imamo pač prave »avstrijske oduošaje«. V svojih lastnih mrežah. Gibanje za uvedenje slovanskega bogosluženja po naših cerkvah dela čim veče skrbi našim ljubim nasprotnikom. Poreška »Istria« poroča sedaj vsa iz sebe, da je v šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Monpaderni razložena prošnja, došla od nadškofa v Sarajevu, do stolice v Rimu za uvedenje glagolice v cerkvah po deželi. Vprašanje liturgično, o katerem je uzorna »Istria« menila, »la je že davno jmkopano, da je stopilo na dnevni red, in to — to boli sosebno jn-reški list — ne le po krivdi slovenskih učiteljev, ampak tudi d u h o v n i-k o v sami h in eelolj smešna, ali Indj nesramna —, da je iz navedenega slučaja razvidno, da družba sv. Cirila in Metoda zasleduje politične in p r o t i v e r s k e namene. Na take budal<»»ti ne odgovarjamo, ravno zato. ker hi — budal«»sti. Ali nekaj druzega -mo hoteli pribiti. P oreški list lomi kopje za ohranitev »la latinita delle n ostre ehiesec — Češ, da glagolice to ljudstvo niti ne ume, ko ne ume niti svojega materinega' jezika (slovanskega), ako ga kdo govoril letteriamente«. to je v književni obliki. Ali ste jo videli, j>oreško hal>o. kako se j jo vjela v lastne mreže. Vedno trdi in z dr-, zn->stjo, ki bi bila vredna bolje stvari, da i-tra je italijanska zemlja, da tu govori vse e italijanski. Sedaj pa kar naenkrat priznava, l:t je temu ljudstvu hrvaščina materini jezik, n ne ve navest; ničesar druzega za svoje laško stališče, nego to, da to ljudstvo ne imeje književnega jezika. Hvala na dvojnem pri|>oznanju. V prvo na pri poznanju, da materini jezik ljudstva v I-tri ie hrvatski oziroma slovenski, in v irugo, na prij»oznanju, da je gosjH>dovalna ika po[M>lnoma zanemarila to ljudstvo, da n nič storila za njegovo duševno povzdigo in la -e nje učni zistem ne more ponašati z drugim, nego z — analfabeti ! Hvala še enkrat na tern pri poznanju, ki •e najlepše zadoš/-pnje ti«tiin groznim >agita-t »rjem«, ki v svoji smel«»sti in brezobraznosti -egaj » celo tako daleč, da ljudstvu — s u u-j e j o šole in tako popravljajo zločine, ki !:h ;e zagrešila nad ljudstvom tista klika, v ,-catere imenu se rej»eu<"i »I/Istriac. Tako se madama — v svoji laški ognjevitosti in v svojem straiiu pred vzdramljaiočim se narodom — zapleta v mreže, ki jih sama plete, pehajoča se za slalx> stvar. Iz-pred naših mmHm'. Pred tukajšnjim leže l n m - «1 iščem je stala včeraj o i »tožen ka Anton a Husu iz Sežane. Dne 10. marca je pu-t ia - v' »j ega nečaka Augusta Husu samega v hiiši in nesla svojemu možu kosilo na |K>lje. Otrok se je med njeno «>dsotnostjo približal ognju ter -i zažgal obleko. Ko se je teta vrnila, našla i»- ••rroka vsetra v plamenu, pogasila in slekla rnu je takoj obleko, a bilo je že prej»ozno : otrok ie črez dva dni vsled opeklin umrl. Obtožen ka je bila ol»sojena na 14 dnevni zap:»r radi zanemarjenja pažnje. — Pred deželno sodnijo je -tal tudi stražnik ladjedelnice S. Marco, Aiojzij Hel»ek, kateri je t»;l obdolžen javnega nasilstva in razžalje-nja redarjev. Dne 15. m. m. je razgrajal v -^-•stilni »Ariuonia« in je redarje, ki so ga vodili v zapor. psoval in pretepal. Ker se je aa sodni razpravi doznalo, tla je bil Rebek • ikrat popoln- >ma pijan, ga je sodni dvor ob--< fd! 1 samo radi pijan« »sti na tritedenski zap«»r. »FriŠue če-pljc se v Tr-tu lahko dobivajo, kar dokazuje fakt, da je včeraj zjutraj nekaj takih dobila v dar Antonija Raftb na — levo oko. Na zdravniški j>ostaji so to -ami zdravniki konstatirali. Antonija ee je povrnila z zavezanimi češpljami zopet domov v srednjo ulico š*. l«s. Kdo je bil velikodušni darovatelj, ni dovoljeno znati slavnemu občinstu. \jcga prav«. Na komisar jat pri sv. Jakobu je prišel včeraj zjutraj nek pijan, suh možieelj. Predstavil se je najprej jm» vseh pravilih etikete in potem na slovesen način zahteval, naj bi njegovo ct;a!>o» (takoje namreč imenoval svojo sladko polovico) pozvali na komisarijat. Zena mu je baje skrila denar, da ga ni mog*?l zapit, kakor bi bi rad, n do česar je imel, j>o njega lastnem zatr-lilu, popolno n nedotakljivo pravico. Komisar, s»Mle, da ga ima možieelj čisto dovolj pod kajMt, ga je poslal domov. Ali to ni ničesar izdalo pri trdovratnem pijančku iu |h>-vrnil se je še neštetokrat na komisarijat z -to ]>ol»ožno zahtevo. Slednjič je komisar, da bi se otresel sitneža. dal pozvati njegovo ženo. 1 I a pa je razkrila vse grehe svojega moža ; rekla je, da jo je nabil ter da hoče zapiti še tistih par krajcarjev, ki jih ima prihranjenih. Mož je na ta izvajanja seveda krepko reagiral — kolikor se je sploh dalo z zapletajo-č:m se jezikom - - ter odločno zastopal svoje pravno stališče, da sme dotične krajcarje zapiti, ker je on vsega sjKištovanja vredna oseba, komisar pa je možiceljnu trdil, da ima on, kakor pijana oseba, največo pravico do postelje, katere pravice naj se tudi posluži in naj gre spat. To pa je bilo našemu junaku že preveč, sni ga je pograbil in je počel zabavljati in zazgrajati tako gromozensko, da so ga slednjič, kljub vsem svečanim protestom in sklicevanjem na svoje pravo, utaknili v — luknjo. Povožeu. Včeraj popoludne je neka kočija povozila 38-letnega Alojzija Demi-chiela iz ulice Ghega št. 2. Zdravili so ga na zdravniški postaji. Iz bolnišnice v ječo. Včeraj so odpeljali iz tukajšnje bolnišnice f>0-letnega Frana H. v ječo v Gradiško, odkoder je bil svo-jeeasno dospel v tržaški) bolnišnico zdravit si obolelo nogo. Nogo so mu morali odrezati. Na obali. Josip Škabar stanuje v ulici Mura št. '2, Anton Gruden pa v ulici »vodnjak na križišču c (pozzo tli crosada) in je star črez pol stoletja. Prvi in drugi, oba sta težaka. Včeraj po[M>lu«lne sta se sprla na obali blizu Josipovega trga. Prepiru je sledil pret p. Gruden je zavihtel nožič in ga zabodel Skabarja v lice. Posledice temu so bile seveda, da je jeden romal v ulico Tigor, dtugi pa društvo Igea. Noč . . • zvezde so bliščale in tudi luna je bila ol»ešeua nekje na nebeškem svodu. Natančnega mesta ni bilo mogoče določiti, ker j.« bila pokrita z oblaki. Krčmarji so že začeli pjditi svoje goste domov, bližala se je deseta ura. Godilo se je sinoči. Iz neke krčme sta se opotekala dva prepirajoča se ponočnjaka. Kratek molk... zopet nekoliko psovk in že sta se »prijela, r u vala, mikastila, pestila . . . prikazal se je nož . . . nekoliko potez z istim in napadalec je zbežal. V tem ste se prikazali drugi dve možki osebi na ulici in odpeljali ranjenca Antona Kevenča na zdravniško postajo. Tam so ga lepo obvezali in poslali v bolnišničo. Kam da je zl>ežal napadalec, tega ni mogla povedati luna, ker se je baš v tisti hip potepala za nekim oblakom . . . No, pričakovati je, da jej slavna policija pride na pomoč. Predrzni tatovi. Predsinoei je prišla okoli 9. ure zvečer na svoje stanovanje soproga gostilničarja Frana Ivelije, ki stanuje v ulici sv. Jakoba št. 9. in je našla odprta vrata. Hodeča po hodniku je naletela na dva neznana človeka, ki sta jo potisnila na stran in pobegnila iz hiše. V svoji spalnici je našla gospa vse narobe, v*sa predala omar so bila spraznjena in njih vsebina zmetana v kot sobe. Ko je vse preiskala, pogodila je, da jej manjkajo razLe dragoeeuosti in 200 kron denarja. Stvar je naznanila policiji. Dražbe premičnin. V sredo, dne elničarjem se izplača dividenda po 6 K kar znaša 2400 K, za nagrade oaobju 1806 K, družbi sv. Cirila in Metoda 200 K. »Narodnemu domu> 200 K, gledališkemu podpornemu društvu 200 K, dobrodelnemu društvu tiskarjev 50 K, « Učiteljskemu konvikti^ 100 K. Razne vesti- Nadškof — siromak. Iz Lvova poročajo: Armenski nadškof lvovski, Izak Izako\vicz, je umrl siromak, siromašneji nego zadnji kapelan njegov. Člen gospodarske zbornice, tajni svetovalec in velikokrižoik reda železne krone, ni zapastil niti toliko, kar je bilo potrebno v pokritje potrebnih stroškov. Vse je šlo v — dobrote. V svojem testamentu pravi: j «Svoj i rodbini ne zapuščam ničesar, ker nimam nič. Zato tudi ne morem določiti nekakih le-gatov. Prosim torej za najskromneji pogreb. Boren prah in prst sem, zato se boren vračam v zemljo. Bogu bodi hvala za vse! Ako po moji smrti ne bo denarja za pogrebne stroške, ker nimam niti novčiča prihranjenega, morda najdem usmiljenih. Josipov Arimatejskih, ki moje truplo pokopljejo krščanski*. Hkratu j« pokojni nadbiskup izrečno prepovedal polaganje vencev na njegovo krsto. Hudo sn ga bolela poneverjenja v za-stavljavnici armenski. Ob svoji smrtni uri je rekel namestniku, grofu Pininskemu : »Naj mu (poneverjevalcu P. Mardyrosie\viczu) odpusti Bog! Jaz sem imel popolno zaupanje do tega človeka !« Ko je bil že v agoniji je še mrmral: To je žalostno. Vse življenje svoje sem bil pošten mož in ne bi bil pričakoval, da ob koncu svojih dni doživim tako žalost«. Odbor slov. akad. društva Slovenija« na Dunaiu Se je na I. rednem ohčuem zboru dne 4. maja 1901. tako-le konstituiral: predsednik, cand. med. Rus Mavricij : podpredsednik, caud. iur. < rregorc Jurij ; tajnik, stud. iur. Tribnc Josip; blagajnik, stud. med. Ce-šark Beba; knjižničar, stud. phii. Šlebinger Janko; arhivar, stud. iur. Janša Josip, gospodar, stud. iur. Jereb Rado; namestnika, stud, iur. Kolenc Ivan in stud. med. Herie Anton. Originalen dar kraljici Dragi. Iz Belega-grada poročajo, da je g. Paja Bardakovič poklonil kraljici Dragi kanarčka najredkeje vrsti in v čudežni lepi kletki. Isti g. Paja je pred rojstvom kralja Aleksandra podaril kraljevi materi istotakega tička in jej želel — sina. Ker se je takrat uresničila njegova želja, se nadeja, da se uresniči tudi sedaj. - Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 7. (B.J — Zbornica poslancev. — Predsednik grof Vetter je otvoril sejo ob 11. uri 20 minut predp. Novoizvoljeni posl. Chotz je položil obljubo. Mej došlimi spisi je tudi proračunski provizorij. Po preč'tanjn došli h spisov je zbornica prešla na dnevni red t. j. na razpravo poročila deklaracijskega odseka o izjavi nadvojvode Ferdinanda. Poročevalec dr. vit. Starzvnski (poljski klub) je poročal na kratko ter priporočil, naj se izjava nadvojvode \zame na znanje s spoštljivo zahvalo. Posl. grof Paltfv (veleposest.) je podal v imenu svojega kluba nastopno izjavo : »Mi izhajamo od nazora, da se prijava i vlade nanaša na slovesno izjavo gosp. nadvojvode Frana Ferdinanda, v kateri vidimo le notranjo stvar najvišje cesarske hiše, t. j. slovesno pri poznanje hišnega zakona veljavnega za najvišjo cesarsko hišo. Vo-djeni od tega prepričanja, smo že v odseku izrazili svoje nazore, da v tem vprašanju sploh ne moremo pripoznavati kom pete nco zakonodajnim zastopom. (Čujte, čujte ! Posl. Daszvnski: To so lepi poslanci !) Poslanec Palffv, nadaljuj«? : «Mi se toraj ne udeležimo glasovanja, ki bo sledilo po tej razpravi. Radi pa se poslužimo tega povoda, da v globokem spoštovanju izrečemo svoje iskrene častitke pre-jasni dvojici (Klici ; privatno)... častitke, ki gredo za tem, da bi v svetosti domačnosti našla vso srečo, ki jima jo želimo iz vsega srca, v bogati obilici in nekaljenem veselju. (Nemir.) Posl. Biankini je začel govoriti v hrvatskem jeziku ter je, nadaljevaje svoj govor, izjavil, da ne pripoznava kompetence državnega zbora za to vprašanje. Za Biankinijetn je začel govoriti nemški radikalec dr. Ba-reuther. Proračunski prooizorij. DUNAJ 7. (B) Vlada je predložila danes državnemu zboru 6-mesečen proračunski provizorij za II. semester 1901, ker ni pričakovati, da bi bil finančni zakon dogotovljen pred koncem leta. Predloga obseza tudi po-oblaščenje za izdanje amortizacijskih rent. Pooblaščenje za najetje visečega dolga se ni vsprejelo. Deželnozborska volitev v (»aliciji. LVOV 6. (B) Na današnji dopolnilni deželnozborski volitvi iz kurije veleposestnikov v Zloczo\vu je bil izvoljen poslancem Ijadislav pl. Gnie\vosz z 76 od 77 oddanih glasov. Vojna v južni Afriki. LONDON 7. (B.) Glasom uradnega sporočila znašajo angležke zgube v južni Afriki I v mesecu aprilu 8 častnikov in 122 mož mrtvih, 20 častnikov in 206 mož ranjenih ! in 3 častniki in 93 mož ujetih. KLEKDORP 6. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Buri, ki so nekaj časa zasedali Har-bestfontein, so zapustili svoja stališča obrni vsi se na različne strani. Velik del pod poveljstvom Delareva je odšel proti jugu, drugi proti severu. KAPSTADT 6. (B.) Reuterjeva pisarna javlja : Buri so se utaborili pri Detuinu zapadno od Kenhardta in v S\vardkopa, lf> milj južno od Brandoleia ter so napravili nasipe v srednjem ozemljit kapske kolonije. An-gležki oddelki iz Scheepersa, Malana in Hugova so bili v hudi stiski in slednjič prisiljeni umakniti se v vstočni smeri. Major Dro\ve ki zasleduje Cruitziugerja, se je spopadel z istim pri Trisfonteinu. Sovražnik je zgubil pet mož ranjenih in 20 konj. Oddelek iz kritiutzingerjevega poveljstva je pri Rev-nerju uplenil jedeu vlak z živili. Vabilo k občnemu zboru »Hranilnica in posojilnice v Tomaju regist. zadruge z neomejenim poroštvom -, ki hode na 19. ! maja 1901. oh 4. uri popoludne v župnijskem poslopju. Vspored: 1.) Poročilo načelništva. Potrjen je letnega računa. 4.) Volitev načelništva in nadzor- I ništva. 5.) Slučajnosti. V Tomaju, dne 7. maja 1901. j Načelništva. '_ I Alsksanfler Levi Minzi Prva iu največja tovarna pohištva ^ vseli vrst i--T R S T J« S TOVARNA: ZALOGE: 9 Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 vogul I (šolsko poslopje) | Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 a --MOM- p Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- a vrsuje nuročbe tndi po posebnih načrtih. j Cene brez konkurence. ^ ILUSTROVANJ CENIK ZASTONI IN FRANKO J Predmeti postavio se na parobrod a ali železnico franko. OBUVALA! -M PEPI KRAŠEVEC pri csrt¥i sv. Petra (Piaiza Rosario pod llnilsico šojo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe f»e izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnoatjo iu točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster XXXXXXXXXXXXXXXX1 •fXHHHHHHHKI««KKWHHHHI««H«*HXXHKX*« Sežansti živinski sejem se v torek. dne 1*2. maja I. t. zopet odpre. V Sežani. 6. maja 1900. Županstvo. Naznanjam, da sem svojo Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak 4- j. 4. 4. za podove x ćetero nijansah za njehak le«, ki pokrije vsako prej^no prevlako, se ne prilepi. se ga lahko opere in e trjteien. Za lO fj m. zadostuje 1 kg po 2 kroni v plehasti ^katlji. Ces. in kralj. priviligirana Velika zaloga koles po nečuveno nizkih cenah. Nova kolesa I. vrste o<1 K 150.— više. Kolesa za dame z ravnim okvirjem. dobrim pumijem K ''">•—- —, — • 1(M>. —. Pneumutiki, gumijevi nadkrovi, dobre vrste K 1».—. Cevi K 5.—. Ceniki gratis. Vsi deli jednako po ceni. Neprenosljiv v svojem delovanju, uajpripravnejši bivalni stroj na roko „The juvel" šiva vsako snov. debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno. < 'ela sestava je od železa iti jekla, lino poliran, s premenjavo na zobno kolo, sivan-kami, posodico, ključem in potegovalcem vijakov. te/.a a kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev K 36.— Največja novost! odvetniško pisarno o nve. za družine |H> 'f>2 nvf. liter. Naj me siavno občinstvo blagovoli obiskati a.i pa |M>slati po kater<*»ikoli množino in prepričalo se Itode, da j«' vse to res. kar zatrjuje podpisani t, j. da je njegovo vino pristno. Kdor pije to vino, se mu ni treba bati glavoliola i u tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, zadohi moe in tudi slast do jedi. S|m.štovanjem Ma t e Ko v a če vic. NB. Na veči množine |»o posebnih cenah, Jakob Kosmelj 4 TRST ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T \{ U O V I N A jot v in in kolonijalnima blaira. dellkates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tu'ii tilijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam cm velik krašt-n instrument, jaraćeno brez napake. 7"> najboljših okov, od niklja, godha jednak:! '2 korom, lahka priučit«. <'ena s ^olo K i'.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar. Fotografični popolen stroj gld. 1.90 s kojim zamore napraviti vsak brez prej--ue znanosti popolnoma izgotovljene fotogralije. Lahka manipulacija, velikost f»XJ~> Ona kompletnega stroja / vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico gld. 1 90 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami gld 3.—. Za zunanje naročile se zaračuna zaboj 35 novč. Najnovejše, velika novost! Rnndbakin Dunaj. — IX Berggasse Ceniki gratis in — zalog-a 3 — Dunaj, franko. x K * X X Gostilna Dominik Ravalico TRST. — Ulica Glicira št. — TRST. Velik izbor vin vseh prvih vrat: vino Teran* Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se aboniranjana obed in večerjo, tudi se sprejemajo narocbe na doni s točno postrežbo. COCMXX»OCW«:i izpodrinem ceneno bazarsko ali semenjsko blago, mi je ena bajvečjih švicarskih tovaren za ure naložila prodajanje teh-le ur in biserjev. skoro zastonj v svrho reklame, da populariziram njene izdelke, dokler ne zmanjka zaloge. Vlijte nekoliko A. ThierryJeve9a balzama na gorko peč ali na vroče lopato, da z izpuhtenjem in prežganjem balzamičnih smol popolnoma očistite in popravite sobni zrak [a»sebno pa otroške sobe. S tem za-dobe dober duh in upljiva na dihalne organe v največji meri. Posamezne steklenice se vdobivajo skoro v vseh lekarnah }»o oO in (»O st. Po pošti dvanajst malih ali šest velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega svetil pošilja po predplačilu 1 krone iO stotink lekarnarja A. Titicrrv-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ro-hitseh-Sauerbrunn). V dobiva se v lekarnah. Preti ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah. Edino pristno. Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu. tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj. I Schulerstrasse štv. 21 UstanoTljena 1X32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovauo sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol-. Kovinska čistilno zme>. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leščilo (blks) Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto Ivan Sen?ulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, i/ trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini, ( ene so zmerne in postrežba točna in poštena Vsaki uri dodam kot darilo t futuruI o ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj /a kuhanje kave ali eaja. ki deluj« sam od sebe, ne da 1 > 1 bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera vecchia "» — TKST jG a Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. chierry-ja pravo stolistno mazilo je najjaee liia/Jlo, ki ohlaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je t za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodnih potrebno. Vđobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom'zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lokarnarja A. Thierry-ja tovarna t Pregradi pri Rogatcu (Bohifsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednost zatorej naj se zahteva povsod le: KAVA DRUŽBE SV.C1 RILA IN METOD A V LJUBLJANI. MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR! ZALOGA P*! IV JEBAČINU V LJ U B L | A N I Cenjene gospodinje skusite da ta naša !5s izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v oUV za vsi* Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasžnijev lElEiutl lifliu. Sestavljen je iz rjicijonalno i/.l»raiiili potrebnih količin železa in »lelujoeili prvin kiri na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trstu, Fiazza della Stazione Stv. 3. Postne posiljatve s povzetjem. JlAKOB BAMBIC trirovee z jedilnim blagom ViaGiuliašt. 7. — Podružnica: Via Torrente4.. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfinije testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa otrobi. — Razpošilja naročeno !jla«ro tudi na deželi na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.. Priporoča se pri oajso!idnejšem delu. ii». z zmernimi cenami.