oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXI. — LETO XXXI,
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 29, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 20
Dom
ače vesti RUSIJA PROTESTIRA PROTI OTVORITVI BAZE V TRIPOLISU
Poroka
soboto sta se poročila award Dodick, sin Mr. in Mrs. Joseph Dodick iz 15901 Corsi-Ave. in Miss Rita Mank, cerka Mr. in Mrs. Fred Mank, v. 143 St. Poroka se je vr-sila v cerkvi sv. Jeromija. No-oporočencema čestitamo in ji-kon	vse najboljše v za-
Graduant
Iz East Tech High šole je teden graduiral Gabriel ^jociinikar, sin Mr. in Mrs. Flo-E -^"na Močilnikar,. 1096 dal-	študije bo na-
^ kolegiju, kamor rii njegov starejši brat Flo-Njiju sestra ... poročena Smith, in biva-Joca v Erie, Pa.
ondotni
Ponovna otvoritev letalske baze je v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italijo, pravi protest
pa pohaja v
LONDON, 29. jan.— Moskovski radio je danes naznanil, da je Sovjetska zveza vložila formalen protest pri angleški in ameriški vladi zaradi ameriškega predloga, da se ponovno odpre letalska baza v Mellahi, ki se nahaja v bivši italijanski koloniji Tripolis.
Radio je citiral poročilo so-* '
vjetske agencije Tass iz New Yorka, v katerem je med ostalim rečeno, da predstavlja uporaba letalske baze v bivši italijanski koloniji s strani Zedinje-nih držav kršitev določb mirov-
želimo
studil
jah!
1 kolegij, čestitamo in j ne pogodbe z Italijo.
mnogo uspeha v njih j "Ameriški in angleški tisk je [poudaril veliko vojaško in stra-jvv	: tegično važnost te baze, ki omo-
brata	igoča kontrolo vzhodnega in
^ančiška Jurea
v Jugoslav!-i srednjega Sredozemlja," je bilo ^ rada zvedela za naslov
]e?a U	io. iiasiuv SVO-
jg u ^""ata John Ušeničnik, ki 61 ^Gkoč živel na 1107 E. Če	sam to čita, ali pa
šen A	^ nahaja, je pro-
Cgfjgi^ zglasi pri Mr. Joseph
rečeno v radio oddaji.
Odločitev glede baz proti novim demokracijam Evrope
Moskovski radio je pristavil, da je ponovna otvoritev vojaške
Nemški delavci pripravljajo veliko lakotno stavko
Pričakuje se, da bo nad 4 milijonov Nemcev protestiralo proti obupnemu stanju prehrane
%a
"a 13613 Diana Ave. ki | letalske baze v Mellahi v prvi
novice.
Hii
itien
j vrsti naperjena proti novim de-1 mokracijam vzhodne Evrope.
(Ameriška zračna sila je 14.
31. januarja se bo-1 Januarja naznanila v Frankfur 5077	Miss Theresa Vrček, i tu,	ponovno odprlo bazo
in	Ave., Maple Ilts,-o/,/J Mellai^i, ki da bo služila kot J
^rs ^ Gorjup, sin Mr. in j letališče za armadna transport-
Gorj^up, Vine St., i na letala).
hči '	o. Nevesta je!
ček	Mr. Frank Vr-
ki
vodi
svojo čistilnico
"Vsled tega je sovjetski am-jbasador Aleksander Panjuškin 21. januarja poslal noto ameri-
^hlel{ Mq 1 KI On T-,'	I z,J.. jailUtti ja puBiai iiulu aiiicn-
l^^ple Heie-ht r»	'Iškemu državnemu tajniku Mar-
bil	O" zenm je	^ kateri je poudaril gor-
sčen
pred kratki
služil"*^	pri katerih je'
^^haičasa s.e je
I dejstva in v imenu sovjetske ' vlade opozoril ameriško vlado,
Kentucky.
želimo vse
v zakonu!
Dr.
Od
''^achar /°iakov kratki
častno odpuščen
i riko glede otvoritve ameriške i vojaške baze v bivši italijanski I koloniji, ki se nahaja pod začasno upravo Anglije, v nasprotju z določbami mirovne pogodbe za
BERLIN, 28. jan.—V ameri-|ški in angleški okupacijski zoni j Nemčije so danes nemški delav-ici zagrozili z veliko stavko, ki utegne biti največja stavka, odkar se je začela okupacija. Pričakuje se, da utegne zastavkati 4,190,000 nemških delavcev.
Okrog tri milijone delavcev v Porurju bo verjetno odšlo na protestno stavko 2. februarja. Njihovi voditelji se bodo sestali v soboto in definitivno zaključili, da-li, bodo oklicali stavko.
Vse stavke in grožnje s stavkami so v zvezi z obupnim stanjem prehrane v ameriški in angleški okupacijski zoni.
Stavka 1,000,000 delavcev je bila pogojno določena za v petek v ameriški zoni države Wuerttenberg-Baden. Komunisti so hoteli, da se takoj okliče stavko, toda bili so pri glasovanju poraženi.
V petek se bodo voditelji nemških delavskih unij sestali s predstavniki ameriške vojaške vlade.
Neki ameriški uradnik ni hotel podati izjave glede možnosti, da bo stavka takoj oklicana.
I Italijo," je izjavil moskovski Q(j	častno od- radio, ki je pristavil, da je isto-, izjavil je, da bo po njego-
f^ ^ časno bila poslana podobna no ta tudi angleški vladi.
1il{ T nahajal dve leti, zdrav-in	Janchar, sin Mr.
^4 Št	Janchar iz 620
SecJa • i	čin kapetana.
dlje y ° nadaljeval svoje štu-bo Rast	in 1. februarja
"lenfjji kot pomožni rezi-'^'Šnici	kirurgije v bol-
• Thomas v Akron, O. dije ^ ^ je dovršil svoje štu-servg J^^^icini v Western Re-nakar se je eno Vincent	"interne" v St.
bolnišnici v
^	J®
Q ^ bolnišnico v Cincin-v •' ®iinio mu mnogo uspe-
'^oranem poklicu! ---
^Oniij predsednik
KOLABO-
— Pred-' ipinov Manuel Roxas izjavil,, da je podpisal '^°^'^°^titvi vseh kola-^ Japonci, ki bo pol-^"^obrij ' Ga bo parlament
Prispevki za sklad "March of Dimes"
I vem mišljenju bodoča stavka ' največja stavka, odkar se je za-jčela okupacija.

in čitajte.
Lokalni slovenski odbor z a zbiranje prispevkov za pobijanje otroške paralize, je prejel sledeče nadaljne prispevke: Po $10: Društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ in društvo Slovenski dom št. 6 SDZ.
Po $5: Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ. Po $2: Mr. in Mrs. Louis Koljat. Po $1: Mr. Matt Intihar in Mrs. Mary Se-dej.
Odbor je do sedaj skupno prejel 278.
V uradu "Enakopravnosti" je včeraj izročila $3 v ta sklad poznana Mrs. Mary Somrak, ki je vsako leto delala na priredbi tega odbora v Slov. nar. domu, na nocojšnji veselici, ki se vrši v ta namen, pa ji ne bo mogoče pomagati.
Vsem prispevateljem se odbor najlepše zahvaljuje.
dlesno veselico v Slov. nar. domu Ave. prireja slovenska sekcija ^ "March of Dimes" v prid sklada ^^^ijanje otroške paralize.
i Prispevki za svobodni tisk
I V našem uradu smo zadnje čase sprejeli prispevka za svobodni tisk od sledečih:
Članstvo društva "Na Jutro-vem" št. 477 SNPJ je posamezno prispevalo $27, iz blagajne pa je odobrilo $25.
Mr. Frank Hribar iz 10805 Avon Ave. je izročil $10 od društva Danica št. 34 SDZ in $1 od Mr. Jos. Tomšiča iz Prince Ave. Mr. Anton Železnik iz 8818 St. Catherine Ave. pa je izročil $10 od društva Tabor št. 139 SNPJ.
Po $5: Mr. Frank Vrček, ki vodi čistilnico oblek na 15180 Broadway, Maple Heights, O., in Mr. Frank Andren iz 15109 Triskett, Ave.
Mr. Frank Abram, 1273 E. 58 St., je daroval $2.50; po $2 pa so prispevali: Mr, John J apel in Mr. Felix Rozina, 18791 Abbey Ave.
Po $1.50: Ignatz Delak, Bi-wabik, Minn.; po $1: Neimenovana in naročnik.
LAUSCHE ZANIKUJE. DA SE JE ODLOČIL, ČE BO KANDIDAT ALI NE
Bivši governer Frank J. Lausche je včeraj časnikarjem rekel, da ne more nihče v njegovem imenu trditi, dali bo ali ne bo pono\ no kandidiral za goi'ernerja. To izjavo je Lausche podal, potem ko je tajnik nekega klu-l)a, ki je na delu za njegovo ponovno kandidaturo, časopisom telefoniral, da je včeraj popoldne govoril % bivšim goveraerjem in da bo Lausche v teku prihodnjih 48 ur naznanil svojo kandidaturo.
I z WashingLona pa se. javlja, da je kongresnik Kirwan iz Youngstowna izjavil, da je še vedno "za Lauscheta". To je storil navzlic tem naraščajočim domnevam in govoricam, da Lausche ne bo kandidat.
Ženska kozmopolitanska liga okraja Cuyahoga, v kateri s o organizirane z a -stopnice raznih narodnostnih skupin, je snoči uradno odobrila Ray T. Millerja kot kandidata za demokratsko governersko nominacijo. Na seji je bila Mrs. Tilly Bacik izvoljena za predsednico, Mrs. Josephine Zakrajšek pa za prvo podpredsednico.
Francoske banke bodo 2 dni zaprte
PARIZ, 28. jan. — Francoska vlada je danes ukazala, da vse banke zaprejo vrata in ustavijo poslovanje v teku dveh dnevov, ko se bodo v prlamentu vršile debate glede zakonske predloge premier j a Schumana tikajoče se zlata.
Vlada je tudi začasno ukinila veljavo bankovcev od 5,000 frankov, s katerimi se je posebno trgovalo na črni borzi. Vlada je v parlamentu predložila na odobritev zakonsko predlogo, glasom katere bodo vsi omenjeni bankovci od 5,000 frankov (okrog $25) ukinjeni.
Ukaz, da se zaprejo banke, je prišel par ur potem, ko je Schu-man sklenil s socialisti kompromis glede svoje predloge tikajoče se zlata. Socialisti so pristali, da bodo z vlado glasovali za ustanovitev proste prodaje zlata na francoskih tržiščih. Ta predlog glede zlata je del Schu-manovega programa za znižanje vrednosti franka.
(To je drugič, da je ena večjih držav zaprla banke za časa ekonomske krize. Predsednik Roosevelt je zapil banke leta 1933, na višku depresije, da ustavi finančno paniko).
Rabinec Silver dolži ameriške uradnike sabotaže v Palestini
Profesor priporoča svobodno diskusijo komunizma v U. S. A.
Židje v Palestini so vznemirjeni, ker Amerika ne podpira načrta za delitev
Priporočilo dano na seji odbora Združenih narodov, ki proučuje svobodo informacije
1 JERUZALEM, 28. jan.— Clevelandski rabinec Abba i Silver je danes obtožil "nekatere uradnike državnega od-;delka," da sabotirajo izvedbo načrta organizacije Združe-'nih narodov za delitev Palestin.
j Silver se bo danes vrnil vi I Ameriko, kjer bo v imenu Ame-iriške židovske agencije govoril
LAKE SUCCESS, 28. jan.
Zecharia Chafee, profesor pra- Palestinskim odborom or-vosodja na pravni fakulteti	Združenih narodov.
verze Harvard, je danes pred \ Rabinec je izjavil, da bi pred-pododsekom Združenih narodov i tednik Truman in državni taj-za svobodne informacije pripo-! Marshall morala takoj odo-ročal najširšo svobodo za prou- i	mednarodno policijo in
čevanje in javno diskusijo ko- {ot)orožiti židovsko milico, ako munizma v Zedinjenih državah.	učinkovito izvedbo
Prof. Chafee je bil poklican i	za delitev Sv. dežele,
pred odsek, da priča kot izve-|	i®'
denec, ne pa kot zastopnik vla-l^'^^"®	uradnega obo-
de. Odsek je v tej zvezi tudi za- i'	židovske milicije
slišal sovjetskega generalnega I (žagane) izvedba odločitve konzula v New Yorku Y. M. Lo- j Združenih narodov glede deli-makina	jtve Palestine ogrožena." je rekel
Ta pododsek ima nalogo, da j '
sestavi izjavo glede svobode in-1 Državni oddelek se izogibije formacij in tiska.
palestinski politiki
Silver je časnikarjem povedal, da so Židje v Palestini vznemirjeni vsled poročil, da Zedi-
Židom, ki da se bo začela takoj, ko bodo Angleži odšli iz Palestine.
Ohijski pastorji se izrekli proti obvezni vojaščini
COLUMBUS, O., 28. jan.— Devet in dvajseta letna konvencija ohijskih pastorjev se je formalno izrazila proti "vsaki obliki prisilnega vojaškega vežba-nja," rekoč, da je tako vežbanje zastarelo in brezpomembno v dobi atomskega orožja.
Ibzadevna resolucija, ki so jo odobrili protestantovski duhovniki iz vseh delov države, obsoja vojaška prizadevanja za zasi-guranjo miru ter svoje stališče utemeljuje z izjavo, da vojaško vežbanje ni še nikoli v zgodovini povzroqlo vojen, danes pa da bi
V Rusiji se proučuje kapitalizem, pravi Lomakin
Lomakin je med ostalim izjavil, da "mi v Sovjetski zvezi se',njene države ne podpirajo z vso ne bojimo ijroučevati kapitali- močjo izvedbe načrta za delitev.
zera, tukaj pa se bojite prou^ i "Nasprotno. Čutijo, da se dp-	T "T "
vati komunizem." Potem pa jejžavni oddelek zateka k stari o poslabsi o sedanjo tendenco napram vojaški kontroli našega narodnega življenja."
Proti resoluciji je glasoval samo eden izmed tisoč pastorjev, ki so bili navzoči na konvenciji.
Konvencija je tudi sprejela priporočilo, da se državna jet-nišnica premesti iz Columbusa v kak bolj primeren kraj na deželi, kjer bi se moglo delati na rehabilitaciji kaznjencev. Pozvala je tudi predsednika Tru-mana, da odpokliče osebnega zastopnika v Vatikanu in da se prepreči rabo javnega denarja za katere koli privatne verske šolo.
sovjetski predstavnik dodal, da j tehniki, da se poskuša spreobrni se "strupene ideje" morale j niti politiko v Palestini. Ako bo prepovedati, prav kakor zakoni! Amerika umaknila podporo pri prepovedujejo prodajanje stru-; izvedbi (delitve) prav v času, penega živeža.	| ko Arabci nasilno nameravajo
Prof. Chafee je nato izjavil načrt uničiti, bo to pomenilo ob-sledeče:	| enem izdajstvo Združenih naro-
"Kar se zdi strup v eni deže- • jov in židovskega ljudstva." li, se v drugi smatra za slaščico. I Silver je pristavil, da prav Pri nas je strup komunizem in , gotovo predsednik Truman in jaz osebno si mnogo prizade-: državni tajnik Marshall ne bo-vam, da bi ljudi pregovoril, da; sta dovolila podrejenim uradni-bi morali dopustiti, da se o ko-; kom, da uničijo načrt, katerega niuriizmu tiska in govori in da j sta podpirala.''
se o njem celo razpravlja v šo- i "Ameriški državniki se tudi
lah.
j ne bodo vdali zanikernim ustra-
Redna seja
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja diuštva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Re\her Ave. Članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno.
BIVŠI PREMIER ZBEŽAL IZ IRAKA
BAGDAD, 28. jan. — Bivši iraški premier, ki je vsled krvavih demonstracij proti iraško-angleški vojaški pogodbi moral podati ostavko, je danes zbežal iz dežele.
Natančnih poročil glede bega bivšega premierja ni. Neka poročila pravijo, da je dobil zavetje na enem angleškem letališču v Iraku.
Medtem se demonstracije v Iraku še vedno nadaljujejo. Poročila pravijo, da je bilo ubitih 14 oseb, 65 pa ranjenih, Ves promet je bil v Bagdadu ustavljen, ko so udeležniki demonstracij zasegli ulice.
Pričakuje se, da bo mandat za sestavo nove iraške vlade izročen Jemil el Madfaiju, bivšemu premierju ali pa bivšemu ministu Dasrat el Farisiju,
"Da-li se bo komunizem izka- j hovanjem Arabcev, ki so vpri-zal za pšenico ali ljuliko, ne, morili veliko igro nasilja, da bi vem, toda sem pa za to, da ima- i vplivali na javno mnenje, da se jo ljudje vso priliko, da to sami ^ obrne proti odločitvi glede de-pronajdejo.	j litve," je pristavil Silver.
Chafee obžaluje omejitev	j	*
svobodne diskusije	^ Načrt Z. N. ne predvideva
"V ameriških časopisih se Ž!do\ sko milico obtožuje, da sem komunist, am-: LONDON, 28. jan. — Pred-pak jaz ne želim drugega kot; stavnik angleškega zunanjega da se vsakomur da svobodna i ministrstva je danes izjavil, da prilika, kajti uverjen sem, da ' Anglija smatra, da načrt Združe-smemo ljudstvu zaupati, da bo \ nih narodov glede delitve Pale-znalo ločiti dobro od slabega, in stine ne predvideva ustanovitev
to je edina. pot, da morejo to sami ugotoviti."
Prof. Chafee je v svoji izjavi tudi dejal:
"Žal moram povedati, da se pred našo državno zbornico (v Massachusettsu) nahaja predloga, da se ne sme nikomur, ki je član komunistične stranke ali ki zagovarja njegove ideje, ne sine dovoliti, da bi učil v kateri koli šoli ali kolegiju v Massachusettsu, vključivši šolski zavod, v katerem sem jaz sam učitelj.
"Argumenti, katere se navaja za to predlogo, so, da je komunizem strup in da bi se ne smelo dopustiti, da bi mali otroci, ki pohajajo moje razrede, vsrkali celo najmanjši del tega strupa."
Izredno je govoril prof. Chafee, je urednik praškega lista "Narodni Osvobozeni" sugeri-ral, da bi morala biti nekakšna omejena kontrola, ki bi preprečila razpečavanje krivih informacij.
židovske milice.
"Ideja glede židovske milice je za nas popolnoma nova. Generalna skupščina je sicer določila, da bo židovsko področje v Palestini imelo pravico ustanoviti si svojo lastno notranjo in obmejno silo, toda v teh področjih Arabci tvorijo 45 odstotkov prebivalstva. Soglasno z določbami Združenih narodov, mislimo, da bi Arabci morali biti zastopani v kakršni koli milici," je izjavil predsednik angleškega zunanjega ministrstva.
Arabci predvidevajo svetovno vojno
NABLUS, Palestina, 28. jan. —Arabski župan Nablusa Abdul Bey Taukan je danes izjavil, da bodo spopadi med Židi in Arabci vodili v tretjo svetovno vojno in da bo Rusija podprla Žide.
Bey Taukan je izjavil, da so Arabci pripravljeni žrtvovati
Marshallov načrt označen za edino upanje sveta
Na banketu, ki se je vršil snoči, je govoril znani protestantovski misijonar dr. Sherwood Eddy, ki je označil Marshallov načrt kot upanje za preprečenje svetovnega poloma in komunistične revolucije. Odlični misijonar jo med ostalim opozoril, da bo izvoz Zedinjenih držav^ letos znašal 20 milijard dolarjev, uvoz pa samo osem milijard.
"To pomeni, da bomo imeli ogromen ))reostanek 12 milijard dolarjev," je dejal dr. Eddy. "Ako bi mogli uporabiti polovico tega preostanka recimo za tri leta, bi s tem preprečili propast zapadne Evrope in odvrnili komunistične diktature."
(rovornik je med ostalim rekel, da je tekom obiska v šestih poglavitnih državah Evrope pronašel, da ljudstva zapadne Evrope bijejo obupen boj za gol obstoj, "medtem ko Amerika skopušico sedi na kupu zlata."
Dr. Eddy je v zaključku svojega govora rekel, da osebne ambicije in želja Molotova, da bi postal naslednik Stalina, "grozi Evropi s tretjo svetovno vojno."
Graduirala
Miss Emma Marie Louise Ba-tič, hčerka Mr. in Mrs. Ste ye Batič iz 1566 E. 173 St., je ])ro-šli teden graduirala iz .Collin-milijon mož v kampanji proti wood High šole. Naše čestitke!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
29. januarja 1948
a
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCPvIPTIOrJ RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For Ore Year—(Za eno leto) -
FOl Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three .Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
ZDRUŽENA EVROPA JE ZOPET V PROGRAMU
Zadnje čase je zopet postalo aktualno vprašanje združene zapadne Evrope, ki naj bi se z vojaško, politično in ekonomsko zvezo zoperstavila vzhodni Evropi. Naj prvo je to Churchillovo idejo zopet privlekel na dan stari politik in svetovalec ameriških predsednikov Bernard M. Baruch, kije predlagal, da vse države zapadne Evrope, ki so pripravljene iti v vojno proti napadalcu, sklenejo "obrambno zvezo," ki naj bi jo vodile Zedinjene države.
Pretekli teden je o temu vprašanju spregovoril angleški zunanji minister Ernest Be vin. Bevin je v parlamentu Zahteval, da se takoj proti Sovjetski zvezi organizira vojaški, politični in ekonomski blok držav zapadne Evrope. Njegovo priporočilo pa se ni nanašalo samo na zapadno Evropo, ampak Bevin je tudi obljubil, da bo Anglija "nadaljevala z graditvijo sistema sodelovanja, ki bo povezano z odgovornostjo za medsebojno obrambo" na Srednjem vzhodu.
Takoj, ko je Bevin izrazil to misel o združeni zapadni Evropi, je okoreli torij, najbolj odličen predstavnik angleških imperijalistov in kapitalistov, Winston Churchill navdušeno potrepljal po ramenih svojega "socijalističnega" somišljenca Bevina. Churchill je podprl Bevina in k temu še pristavil, da je potrebno zadevo s Sovjetsko zvezo urediti takoj, ker čez eno ali pa dve leti bo Rusija imela zalogo atomskih bomb.
Kritiki Bevinove zunanje politike, ki so dokazovali, da se ta laboritska politika popolnoma nič ne razlikuje od politike konservativnih iTiperijalistov, lahko v tem sogla-šanju Bevina s Churchillom ali pa Churchilla z Bevinom najdejo nadaljni dokaz za svoje trditve.
Bevin je s svojim govorom ponovil samo tisto, kar je Churchill predlagal že marca meseca leta 1946 v svojem govoru v Fulton, Mo. Takrat je Churchill predlagal vojaško zvezo proti Rusiji, ki naj bi se nahajala pod vodstvom Anglije in Zedinjenih držav. Toda čas še ni "bil zrel" za takšno Sovjetski zvezi odprto sovražno politiko in Churchillov govor je povzročil proteste celo s strani samih tistih ameriških krogov, ki danes zagovarjajo prav to, kar so takrat zavrgli.
Vojaški pakti proti Sovjetski zvezi so. bili sklenjeni že pred drugo svetovno vojno. Saj je končno tudi Monakov-ski pakt med Chamberlainom, Daladierom, Mussolinijem in Hitlerjem bil nekaj podobnega: združena zapadnb Evropa proti "komunistični nevarnosti." Toda ta Monakovski pakt je udaril tiste, ki so ga ustvarili.
V svojem govoru je Bevin izjavil, da je kot posledica druge sV&tovne vojne. Sovjetska zveza razširila svoje meje od Kurilov do Stettina in od Trsta do Elbe. Tudi to je že povedal Churchill, ko je izmislil železno zaveso, ki je baje spuščena od Stettina pa do Trsta. Zanimivo pa bi bilo vedeti do kje je angleški imperijalizem razširil svoje meje in poudariti dejstvo, da se tudi meje Zedinjenih držav danes nahajajo v Grčiji, Koreji, Trstu, Kini in celo na severnem tečaju.
Bevin očitno smatra, da države, ki so se izmuznile iz jeklenega objema angleškega imperijalizma, padajo pod sovjetski vpliv in da to pomeni "razširitev sovjetskih mej." Dejstvo pa je, da Anglija, kot posledica druge svetovne vojne, zgubavlja svoje imperijalistične pozicije povsod na svetu. Kar je še ostalo, namerava rešiti s takšno "zvezo dežel zapadne Evrope," ki naj bi se nahajala pod pokroviteljstvom Zedinjenih držav.
Ni nobenega dvoma, da je končni cilj Bevina, odnosno Churchilla (teško je zaradi podobnosti njih izjav ugotoviti, | kaj je rekel Bevin kaj pa Churchill, ker oba imata do pičice, iste ideje), da se enkrat združeno zapadno Evropo pahne v vojno proti vzhodni Evropi.	|
Zgodovinski pogoji so bili bolj ugodni za takšno proti-' sovjetsko zvezo za časa Chamberlaina in Dalladierja. Toda tudi takrat so vsi ti načrti splavali po vodi, ker so bili "račun brez krčmarja." Kakšni pogoji pa obstojajo danes' za eno takšno zvezo? Brez dvoma slabši. Bevin je izjavil,' da bo "Anglija nadaljevala z graditvijo sistema sodelova-' nja" na Srednjem v*zhodu. V London je dospel iraški premier SaUh Bey, ki je podpisal vojaško pogodbo z Anglijo,' na podlagi katere bi se Irak spremenil v angleško vojaško bazo. Toda spregovorilo je iraško ljudstvo, ki je po viharnih demonstracijah s krvjo zavrglo ta anglo-iraški pakt.' Paktaš Šalih Bey je moral odstopiti in z "graditvijo angle-
UREDNIKOVA POŠTA
VERE NIHČE V JUGOSLAVIJI NE ZATIRA ALI PREGANJA!
Aurora, 111.—Dobila sem dve nepričakovani pismi iz starega kraja. Eno je namenjeno osebno meni, drugo pa je članicam SŽZ. Ker je pa pismo obširno in take vsebine, skoraj dvomim, da bi zagledalo beli dan v "Zarji." Saj je še za samo par poštenih vrstic bil tak "ogenj v strehi," da se je moralo še tisto obžalovati, pa ko vendar toliko pisem dobimo enake vsebine. In to ne samo od partizanov, ampak tudi od drugih.
Na primer, jaz sem vprašala vse moje sorodnike, če je vera res tako 'strašno" zatirana v Jugoslaviji kot pišejo v Ameriki. Vsi so mi odgovorili.
Partizanka mi piše: "V nedeljo bomo imeli veliko slavnost tukaj in Metod Mikuž bo prišel maševat za nas. Vidite, teta, tako pri nas zatiramo vero."
Sestra, ki je pa bolj na "belo sfran," pa pravi: "V cerkev nam nihče ne brani in molimo, dokler hočemo."
Nečak pa piše; "Vere tukaj nihče ne preganja ali zatira. Vsem je prosto, če hoče, naj gre v cerkev, če noče, ga pa nihče ne sili."
Gotova sem, da ti ljudje ne lažejo. V moji rojstni vasi (Grahovo pri Cerknici), je še zdaj tisti duhovnik, kot je bil takrat, ko sem šla jaz od tam. Kako morem potem verjeti grde laži kot se jih piše tukaj? Ali naj take laži privabijo ljudi k veri ali cerkvi ? Nasprotno pa prav močno deluje in kdo je kriv? Pa berite, kaj žene pišejo:
"Podlog, 5. januarja 1948. "Drage tovarišice SŽZ:
"Najprvo Vas pozdravljamo in Vam sporočamo, da zelo rade zasleduje poročila, kjer koli kaj čitamo, bodisi v 'Kmečki ženi,' ali 'Naši ženi,' ali v 'Ljudski pravici,' ali 'Slovenskem poročevalcu.' V teh časopisih vidimo, da se tudi preko 'luže' in morja zelo zanimate za nas tr-pinke.
"Tukaj pri nas, v stari domovini, zelo delamo za obnovo. Vse organizacije so skupno na delu, tudi me stare žene Antifašistič-nih žena delamo z vso vnemo, da naši domovi, ki so do tal porušeni, da čim preje zrastejo. ^
"Tudi jaz kot ena trpinka, se spominjam in se bom spominjala vedno tistega gorja, kar sem videla in tudi jaz doživela in pretrpela. Veste, drage tovarišice, vera je pri nas svobodna; kdor je bil bolj veren, ta je bolj moril nedolžne ljudi, trpinčil in preganjal. Saj so tudi pred mnogimi leti Kristusa tako preganjali in mučili. V tej vojski smo bili Slovenci ne en Kristus, ampak bilo nas je na tisoče in tisoče, ki smo imeli isto trpljenje. To je bila vera v Bog i: ljubi svojega bližnjega bolj kot samega sebe.
"Odpeljali so me in zaprli, z mano vred še mnogo drugih. Tam smo morale delat najgraa dela, bodisi stare ali mlade, delaj da crkneš. Taka plača je bila vselej, dnevno sem morala pori-bati več stranišč in sedem do osem sob, pa te ni nihče v]); ašal, 'si trudna ali si lačna, si se raztrgala, da ti damo drugo obleko.' Ostala sem eno leto v isti obleki, v kateri so me odpeljali; ponoči sem si jo včasih oprala in malo zašila. Jokala sem se mnogo, ker sem bila taka sirota in sem še danes, ker se nima
1 kdo pognati za me. Nimam svojih ljudi.. Dve hčeri sem imela, ki so dale obe življenje za svo-' bodo, a jaz sem ostala sirota na oropanem in uničenem domu. A vendar imam upanje, da bo enkrat tudi meni kaj bolje.
"Ker je vera krščanska, so :duhovni tako učili: 'k spovedi hodite!' Tam so učili, kako nio-rajo nas, ki smo 'brezverci,' 190-riti. Tudi mene in druge, ki smo j bile v zaporih, so nas prisilili, da smo morale iti k spovedi ob I enajsti uri ponoči, pa^ ne v cerkev, ampak na komando. Na di-[vanu sva z duhovnikom skupaj sedela in sem se spovedovala. ' Pred nama je stalo veliko ogle-j dalo, da sva oba videla, kako se more človek zadržati. Katera ni slutila, kakšnega pomena je taka spoved, je povedala vse in katera je tako storila, je čez dva dni ni bilo več med živimi.
"Tepli so nas kot trmasto živino, dosti so jih tako, da jih nismo več poznali, bile so črne kot zamorci, sama rana po belem telesu. To ni za popisati. Tudi sedem do osem sto batin je dobila ena. Potem boste že vedele, koliko batin smo prenesle me.
"Usmiljenja do zavednih Slovencev ni bilo. Tudi dr. Rozman je bil za to ljubezen vnet, da naj morijo in mučijo in preganjajo.
"Drage tovarišice, če je kje Bog, zakaj ne tepe sedaj one tako, kot so oni nas? Kje je pravica?
"Tukajšnja organizacija AFŽ se pa nič ne briga za 'prevzviše-nega' dr. Rožmana, da bi mu kaj v pomoč zbrale. Me smo se borile za svobodo, a on je imel nas vse zapisane za smrt. Me smo imele vero v svobodo, za njo smo se borile in delale. Učakale pa smo le svobodo. Ostale smo sirote, brez vsega imetja, kot Kristus. Ne čevljev, ne obleke, kot tisti Kristus, ki nima po-steljce, ne zibelke, ne pleničice, samo revne jaslice. Take smo ostale ^ne, brez vsega.
"Trpele smo in trpele bomo. Ob otroke biti, vse izgubiti, to je težka bol slovenske matere. Človek pretoči več solza kot za-more, a svojih ni in jih ne bo več nazaj. Dali so življenje za lepo svobodo. Tako jo moramo čuvati, kot smo čuvali svoje otroke.
"Težke čase preživljamo za obnovo, pa vendar se dobi kak dinar, da plačam 'Naša Kmečka žena,' da čitam, kako delate tudi preko morja za svoj obstoj.
"Ne zamerite mi, ko to pišem. Brala sem in dobila ta naslov, pa si mislim, naj gre preko morja tudi^naše gorje, cja boste vedele, kaj delamo AFŽ. Drugič se še kaj oglasimo, če ne bomo Vam v zaAudo in v nadlego.
"Pozdravljene žene preko morja! Smrt lašizmu—svoboda narodu!
"Frančiška Venk,
Podlog 5, pošta Velike Lašče, Slovenija, Jugoslavija.
"Pozdravljamo Vas: Marija Boštjančič, Albina Gradišar,
Marija Milavec, vse v Podlogu." *
Zdi se mi, da ni treba posebnega komentarja od moje strani. Želim pa, da bi pismo preči-tali vsi, posebno pa še članice naše Slovenske ženske zveze. Moj naslov so ženske v stari domovini dobile v listu "Naša
škega sistema sodelovanja" izgleda, da ne bo nič, ker iraško ljudstvo noče sodelovati.
Popolnoma naravno je, da se imperijalisti ne želijo umakniti s svojih položajev, akoravno je zgodovinski razvoj prinesel popolnoma drugačne odnošaje v današnjem svetu. Razumljivo je, da vojna nevarnost ni odvrnjena in da je edina garancija, da do vojne ne pride, odkloniti vsako idejo glede takšnih "zvez," ki niso namenjene za blaginjo in napredek ljudstva, ampak za njegovo lastno uničenje,
Kmečka Žena," kjer je bilo pri-občenih nekaj mojih 'pisem na sorodnice, to je sestro in njeno hčerko. Pozdrav vsem zavednim Slovenkam in Slovencem!
Frances Kranjc.
Sončni žarek
izL "Progresivnega kotička" kr. št. 1
Ženice, ali hočete biti lepe ?
Na naši prihodnji seji nam bo naša članica, ki vodi "Zora's Beauty Shoppe" predavala, kako obdržimo lepe in zdrave lase. Seboj bo imela tri dekleta, na katerih nam bo kazala vseh vrst frizure. Z njo bo prišel tudi moški lepotičar "Mr. X".
Meni se zdi, da bo to zelo zanimivo za nas — nežni ženski spol — ki smo že vse precej zgubanega čela in bi rade obdržale lepo kožo in lička! Seveda bomo morale zelo paziti, da bomo videle, slišale in zapomnile! Potem bomo pa doma na skrivaj poskušale vseh vrst frizure. Ako pa končno ne bo šlo, jo bomo ubrale k Zori, da nas "sfik-sa". Ako pa še tam ne bo nič, bomo pa vedele, da smo iz mode.
Zora mi je rekla zadnjič, da mi bo dala "masač".
"Ti bom jaz dala "masač", sem jo zavrnila, "tja po tvoji teti Fany! Ti daj "masač" kaki mladi punčki, ki išče možička, da se bo preje "s poti spravila", mene po pusti na miru!"
Joj, kako se je smejala! Rekla mi je, da ravno me ženske v srednjih letih najbolj potrebujemo raznovrstnega lepotiče-nja.
Ena izmed navzočih članic bo tudi "zadela" deset dolarjev vreden "permanent ve j v", katerega bo Zora darovala na predavanju.* Le gotovo pridite vse! Bomo videle, katera bo srečna.
Seja se bo začela ob *7. uri zvečer, da bomo do devetih gotove. Predavanje se začne ob 9. uri. Torej le zagotovo pridite v velikem številu. Vabljene ste tudi članice drugih krožkov.
Na svidenje prvi četrtek v mesecu 5. februarja.
Zdravo!
Eva Coff.
Na Jutrovem
Cleveland, O. — Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane priredi veselico s šaljivo pošto v nedeljo 1. februarja ob osmi uri zvečer.
Vabljeni ste vsi, od blizu in daleč, kateri radi plešete ob zvokih dobre godbe, posebna so vabljeni delničarji in delničarke ter njih sinovi in hčerke.
Dobiček veselice porabimo gospodinje za posodo v kuhinji Slovenske delavske dvorane, da se dvorano lahko odda v najem za vse namene.
Torej, pridite v velikem številu. Več ko nas bo, bolj bo lušt-no.
Članice Gospodinjskega kluba smo zgubile dobro članico, Mary škrl. Akoravno je daleč živela, je vedno rada prišla na srje in pomagala na kulturnem polju. Uverjena bodi, draga Mary, da se Te bomo vedno spominjale, posebno pri balincar-skih tekmah, ker si tako rada balinala. Počivaj v miru v ameriški zemlji, dokler ne pridemo-vsi tja, kjer si Ti sedaj. V imenu Gospodinjskega kluba izrekam soprogu in hčerkam globoko sožaljc.
Za Gospodinjski klub:
Jennie Konestabo.
DESMKTNI ZAPOR ZAKADI PET CENTOV
CINCINNATI, 27. jan. — Le-roy Cannon, ki je v prepiru zaradi pet centov ustrelil nekega človeka, je bil danes obsojen na I dosmrtni zapor.
V "Enakopravnonti" dobitt vedno s%'cšc dnc^mc novice o do godkih po svetu in doma!
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Gilbert, Minn. — Dne 23. dec. je umrla v Keewatinu Ana Ma-jerle, rojena Vertin, stara 69 let, doma iz Breznika pri Dra-gutuSu, Dolenjsko, članica SŽZ. Podlegla je dolgoletni sladkorni bolezni. Tukaj zapušča moža Jožeta, pet hčera in pet sinov, vsi poročeni, sedemnajst vnukov in vnukinj ter sestro Mrs. Majerle, v Illinoisu brata, v starem kraju pa sestro in brata. Pokopana je bila v Hibbingu.
Los Angeles, Cal. — V znani slovenski naselbini Fontani je nedavno umrl Anton Blažič, član SNPJ, ki je mnogo deloval za jednoto in bil v prejšnjih letih tudi zelo aktiven v socialističnem gibanju. Star je bil 70 let, doma od Trojan pri Kamniku, v jednoto pa je pristopil leta 1913 k društvu v Johnston Cityju, 111. Ker se je v majnah nalezel bolezni, se je pred več kot 20 leti preselil v Fontano, Cal., kjer si je kupil farmo, deloval za podvig naselbine in društva ter širil delavski tisk. Pred par leti je začel bolehati na pljučih in končno se je moral podati v bolnišnico, kjer je umrl 14. jan. Zapušča ženo in sinove.
Waukegan, 111. — Dne 3. januarja sta se poročila Mary V. Grom in John Gregorin. Na že-nitovanjsko potovanje sta se podala v Cleveland. — Dne 7. januarja je v Tooleu, Utah,
umrl Louis Plestenjak, star 70 let, doma iz Polhovega Gradca, član KSI^J. Njegovo truplo je bilo pripeljano v Waukegan, kamor je prišel iz starega kraja l^ta 1899, pred 33 leti pa se je preselil v Toole, Utah, kjer je živel do smrti. Bil je samski. Zapušča 3 brate, Jakoba v lowi, ki se je udeležil pogreba, dva pa v starem kraju.
Springfield, 111: — Dne 19. januarja je umrla Louise Klasinc, stara 67 let, doma iz Maribora, v Ameriki 42 let, članica SNPJ dolgo vrsto let. Zapušča moža, štiri sinove, dve hčeri in več vnukov. Pokopana je bila 21. januarja.
TRUMAN USTVARJA "VOJAŠKO DEŽELO," PRAVI SENATOR
WASHINGTON, . 27. jan. -Republikanski senator George A. Wilson je danes obdolžil vlado predsednika Trumana, da vodi deželo v "vojaško državo" iii sicer, ker. imenuje preveč vojakov na odgovorne vladne položaje.	»
Wilson je izjavil, da se poklicne vojake rabi v vojnem času in "da smo vsi resnično hvaležni za tisto, kar so nasi borci dosegli." *
"Toda v mirni dobi, ako bomo sledili vladni politiki imenovanja vojakov na odgovorne položaje v civilni upravi, mi se ne bi smeli pritoževati, ako bi s® : zbudili in spoznali, da nam vla-' dajo militarist!."
PRIMORSKE VESTI
Trsi propada
Ravnanje in delovanje ameriško - britanskih okupacijskih oblasti v Trstu kaže na to, da želijo ameriško-britanski činite-Iji spremeniti^ področje Svobodnega tržaškega ozemlja v vojno bazo Združenih držav Amerike. Ob tem lahko povsem jasno spoznavamo razloge, zakaj skušajo ameriški imperialisti preprečiti izvolitev tržaškega guvernerja. Kakor skušajo s policijskimi ukrepi in poostritvami dušiti demokratično gibanje tržaških delovnih množic, tako bi radi z ukrepi, ki pomenijo gospodarsko dušitev Trsta in ustavljanje njegove industrijske proizvodnje, spraviti STO v popolno gospodarsko odvisnost od ameriškega imperijalizma. Ne smemo pozabiti, da je morala vsa tržaška industrija omejiti svojo proizvodnjo zaradi ovir, ki jih ji postavlja ameriško-britan-ska uprava v preskrbi s potrebnimi surovinami, število nezaposlenih je narastlo v maju 1. 1947 na 25,480, v juniju pa na 26,950, kar je nad 10^ tržaškega prebivalstva. Cene življen-skim potrebščinam skokoma naraščajo. Že 1. 1946 je bil kruh 66 krat dražji nego 1. 1930, olje celo 145 krat, krompir-90 krat, sladkor 143 krat. Tudi je značilno, da so prevzele Združene države Amerike okoli 60% vsega tržaškega pomorskega prometa, dočim se je morala zadovoljiti Anglijar zlO^\ vse ostale države skupaj pa s 30%. Na vsak način kažejo Američani prizadevanje, čim bolj skrčiti povezanost Trsta z njegovim gospodarskim zaledjem. Toda kljub celo ponarejenim statističnim poročilom je neizpodbitno dokazano, da je suhozemni promet Trsta večji nego pomorski in da pripada v tem pogledu prvo mesto Jugoslaviji. Tako je izkazal 1. 3946 železniški promet Trsta z Italijo 314,768 ton, z Jugoslavijo pa nad dvakrat več t. j. 623,555 ton. Gospodarska politika, ki jo uvaja zapadni imperijalizem na tržaških tleh nedvomno razkriva tajne načrte in nakane, ki jih ima z usodo STO-ja. Prav nobenega dvoma pa ni glede tega, da se bodo vse te in podobne nakano razbile ob strnjeni, enotni politični volji tržaškega demokratičnega delovnega ljudctva.
Nove provokacije
Reakcionarni tisk je objavi' poročilo ameriških okupacijski^ oblasti, da so jugoslovanske obmejne straže dne 6. januarja baje streljale na ameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja-Preiskava pa je dognala, da so Se omenjenega dne pojavili na komunikaciji Gorjansko - MaV-hinje, kakih 150 m od meje» sumljivi neznanci, ki so se raz-govarjali v našem jeziku. Ob tem pojavu je postalo očitno, da se na Svobodnem tržaškem ozemlju organizirajo ustaško četniške tolpe, ki naj bi skušal® razviti zločinsko delavnost vzdolž meje STO-ja in FLRJ-Zaradi tega je pričela jugoslovanska patrulja streljati proti zbirajočim se neznancem-bandi-tom z avtomatičnimi puškanu-Takšno je torej ozadje tega cidenta", ki kaže v jasni luči organiziranje provokacij ob juS°' slovanski meji. Ista patrulja J® opazila še drugo skupino bandi' tov v razdalji 70 m od obmejne črte. Z dvema streloma jih J® prisilila k umiku, med katerim so oddali banditi dva strela proti jugoslovanski meji. Preiskava je nadalje dognala, da podpira te zbirajoče se tolpe trža§" ka civilna policija, ki deluje kot podrejeni organ ameriških okU' pacijskih oblasti na področji' STO-ja. Značilno pa je vsekako, da je predvsem ameriški reakcionarni tisk razširil te vesti " "incidentu" ob tržaško jugoslovanski meji v času, ko je bil" ponovno sproženo vprašanje tržaškega guvernerja.
#
Preimenovanji; uradov
Na podlagi ukaza št. 55 s" bile izvedene nekatere spr®' meriibe v organizaciji Vojaške uprave v Tr stu ter preimenovU' nje častnikov, oddelkov in odsekov. šef Vojaške uprave general R. Gaither se bo namesto višji častnik ^^a civilne deve imenoval odslej "glavn' ravnatelj za civilne zadeve-"Glavnemu ravnatelju" bo podeljenih pet ravnateljev in en izvršni ravnatelj. Dosedanji od' delki in odseki se ukinejo ter s® s|)rcmenijo v departmente odnosno v urade. Novih depart' mentov (oddelkov) je devet.
fi posameznih departmentoV
imajo naziv "načelniki". Vodje posameznih uradov se nazivaj" "uradniki".
(SANS—Chicago)
29. januarja 1948
ENAKOPRAVNOST
STRAN ,3
J- VALENTINOV:
ŽIVLJENJE V ABESINIJI
ko dragoceno zabavo. Ena sama patrona stane toliko, kolikor znaša zaslužek za ves dan težkega dela. Videl sem, kako je neki tujec streljal na raco.
v Adis Abebi, ki se po naše imenuje Novi cvet, smo bili pri-^tno presenečeni. Prestolnica 'opije ali Abesinije leži na 9.
s opinji severne širine, znatno — .-j-- -----— ----
3>^neje od tropika Raka. Kljub! Ustrelil je kakih desetkrat. Div-da smo tam pristali opol-! ja raca je začudena gledala, ka-in da nas je tropično sonce | ko' so nastali krogi zaradi krogel, ki so treskale v vodo, in je mirno plavala dalje. Vsekakor je bil nespretni strelec nemalo bolj začuden kot račka.
Le kdaj pa kdaj priredijo tujci obkroževalni lov. Najamejo 200 do 300 gonjačev, ki se
slepilo z nadglavišča, je bi-° iia letališču prav sveže.
_ ribanju v zraku je bilo J^Wno izpostaviti glavo hlad-^ vetrcu. Nekaj posebnega
čim — svežina pod vro-fopičnim soncem, toda ta
pav si prav lahko razložimo. I razvrstijo v velikanskem krogu
Habeš, na katerem stoji j™ poganjajo zveri proti lovcem.
^beba, je 2,500 do 3,000 mi Ti so se seveda razmestili na ne-
gladino. Ob vzajem-
ifiRa	sonca in hlad-
povprečna letna
iena • ^ Adis Abebi umer-
Pini'	od 14 do 25 sto-
3i ponoči
nevarnih postojankah. Pogostokrat streljajo lovci naravnost skozi okno svojih avtomobilov. Ampak tudi v avtomobilu niso
pa od 5 do 7 sto-
Pror K	nikoli ne sneži,
-ževn. H u	nastopa de-
dve al- ? Sleherni dan dežuje
tiejo lYi	in včasih nasta-
P'^oti koncu konča deževje skrajša in skorai	osem mesecev
februar^^ kaplja. Samo v Pa tudi I	malega dežja,
času tr	leto. V tem
Poi^umeni in o vene.
8%%yo s ko
C(
^ -J	jjiv./-
So	mnogih dreves
hudo razmesaril vse druge, na-1 Tečejo, držeč se za povodec žito pa izginil v goščavi. Lovski vali in drug za drugega. Stari tovariši so še dolgo potem ko-1 prebivalci pripovedujejo, da so
vali grobe šale na račun nesrečnih preganjalcev leoparda.
V Adis Ababi je mnogo jastrebov in roparic. Vran je tam dosti manj kakor orlov. Roparske ptice se obnašajo skrajno predrzno. Sam sem videl, kako
svojčas, ko so se v Adis Abebi pojavili bicikli i n motocikli, mnogi etiopski bogataši zamenjali mezge za novo prometno pridobitev. Ampak sluge so bili kakor prej dolžni povsod slediti svojim gospodarjem in niso
je jastreb ugrabil iz rok nekega smeli zaostajati. Neki zelo znan kuharja velik kos surovega me- etiopski bogataš je pogosto dir-sa. Videl sem, v kakšnih jatah I jal po Adis Aloebl na motociklu so se zbirale roparice tam, kjer i in okoli sto slug je moralo be-
so pravkar zaklali bika. Ko so zavohale kri, so roparice kar ponorele. Kar metale so se na sveži drob in skušale kakor koli ukrasti kose mesa iz človeških rok.. Ljudje so jih preganjali s palicami in kamni, toda roparic niso mogli pregnati, dokler niso odstranili mesa.
Italijani so v času petletne zasedbe zgradili v Adis Abebi asfaltirane ceste za svoje avtomobile. Vse stranske ulice pa so
docela na varnem. Zgodilo se je, og^^le netlakovane. Ko so asfal-
da je razjarjen nosorog avto kar podrl.
in
"laini v,v.	—
Se t„, globoko v zemljo
^^0	_____-I _____
Past],
ohranjujejo pred pro-
ko si	dežnikom. Ta
Ijo tijQ, -1® samo varuje zem-V	popolno sušo.
,v eviii dobi dežela oživi.
Visoka
sočna trava. Ru-
ijg^.
sušni 2	drevju ozelenijo,
jo ie + v,	zemlja utrdela obdelovati. Po-
Posevijg ^	vse leto ovira
^jo. Vsl^l	tukaj ne po-
' ^a. bi	se trudi-
jo, ^
^a žgtev	dve letini. Pr-
^^S\kra<- ^ deževno dobo
■
sPa sejejo pred kon-
3%%% kJ?* dobe. Zlato druga
f'	propade v su-
bi bik tod kaj lail °^^tno in bi te na-je (5- ° uredili. V deževni
Pa J °^olj
padavin. Priroda
Prenili"'"«!'!. ki bi jih lah. ?'■ Cv' '	vodohra-
pqjj \ porabljali za nama-
° ^ri al; tako imeli na ^ j'm r,i letine. Toda te-
ajo
V tej deželi Vla-
^	razmere.
uspevajo prav raz-ir, e: tako rasto krom
grah
.'''Jške banane
aura.
paradiž-jabolka,
en,	riž, pšenica
,, nebnih pasov, ki se
grozdje
*OQgQ
^^Pfeinini •
^j, v^ra,	pokrajine.
■>' ^ trnn X	morske gladi-
y boli	kraji, čim više, 3 qq„ ^'^dno. Na visoki
g	in še više raste
Ui	iri trava. Za-
, cgoli
*4ni
%\
i,,-ita2u"^"02apadni del sta Tod'"^''^ tropičnim rast--^'^^hodni X? .gozdovi skoraj
^ Nekatera dn
■evesa
^stejQ "•
^ti baoh^^v-'^ gozdovih rasto ./.'io v n. katerih debla w'	do 5 m, v^.
liciT^' drevlV vsakovrstne KI '^ahov'^'^ praproti in raz-
e/^iu je ^ajedalke. Po ^i(ia	kavinih dre-
Haff kavm -i® prava domo-
T...
ni, V te. , !?Mje je zelo raz-
leon Povodnji konji -"»"i. "i-i-
etiopska pokrajina
Skratka vse ih -vvnčk - Afriki, i%-
redki f	Posve-
-^'Oi hiv^ tujci. v Etiopiji
V Etiopiji je mnogo 'opic. Ako greste po deželi, vidite pogostokrat cele črede opic, ki tekajo pred vami čez cesto. Pa se kdaj pa kdaj kar udobno ustavijo na cesti in radovedno ogledujejo, kdo se pelje mimo. Ponoči qsvet-Ijuje in slepi jarka luč avtomobila hijene in zajce, ki drvijo pred avtomobilom. Drugače pa se zajčki skoroda sploh ne boje avtomobilov. Sam sem videl tak primer. Zajec, ki je tekel več minut pred "Fordom", je naposled preskočil jarek in se vsedel na zadnje tačke kar na sredi ceste. Avtomobil se je ustavil in obsvetil zajčka z jar-ko lučjo. Lovec, ki je sedel na krilu stroja, ni mogel ustreliti. Ni vedel, kako bi dovolj previdno položil puško. Skozi okna avtomobilov smo mu svetovali to in ono. Ves ta čas je zajček radovedno ogledoval, kaj se godi. ^bežal je šele, ko je lovec ves hud skočil s krila stroja in se vrgel nadenj, mahajoč s puško.
Celo v Adis Abebo prihajajo zverine. Ponoči se po mestu sprehajajo šakali in hijene. Te niso kaj nevarne. Hranijo se z odpadki. Po veUkosti spominjajo na volka. Rep imajo kratek, na sivi dlaki so temne maroge, zadnje noge so krajše kakor sprednje. Hijene imajo silne čeljusti, s katerimi lahko zdrobijo bikovske kosti. Vendar so plašne in skoraj nikoli ne napadejo človeka. Samo v staji kdaj pa kdaj napadejo domače živali.
Leopardi žive v pokrajini kakih 25 do 30 km od Adis Aba-be. Pred pičlimi 40 leti so prihajali še v mesto. Ljudje pravijo, da je nekoč pritekel leopard v poslopje nekega tujega diplomata. Preganjan od slug je begal po vseh sobah in naposled skočil skozi okno poslani-kove pisarne. Leopardov je Š3 dandanes v Etiopiji prav mnogo. Videl sem več ljudi, ki so prodajali leopardove mladiče. Čeprav po velikosti niso bili večji kakor mačke, so jih prodajalci iz previdnosti imeli privezane k palici, v katero so mlade zverine zasajale svoje zobe in kremplje, ostre kakor igle.
Leopard je najbolj nevarna in najbolj pogumna zver, zato je lov nanj bolj nevaren kakor na leva, ki je resda silnejši, vendar vselej najjada odkrito in z rjovenjem naznanja svoj "prihod. Slišal sem zgodbo, da sedem evropskih lovcev ni moglo ugnati enega samega leoparda. Doma čini so jih obvestili, kje se je naselil nevarni napadalec. Ko so se lovci približali njegovemu ležišču in se trudotpa prebijali skozi tropično rastlinje, jih je leopard sam prvi napadel, nc da bi se bil pri tem izdal z enim samim glasom. Planil je na lovce
tirali glavne ceste, so se pač Italijani brigali zgolj za svoje stroje, ne pa za domače pešce. Po mestu križarijo danes avtomobili svetovnih znamk. V istem mestu po vidite borne ilaste kolibe, pokrite s kosi rjave ploče^ vine. V teh kolibah ni elektrike, ne vode, niti peči. Za kuho kurijo domačini kar na tleh in dim uhaja skozi vrata. V vrsti s temi kohbami pa stoje sodobne dve in tri-nadstropne hiše bogatašev. Po mestu hodijo bosi ljudje v cunjah. Kdaj pa kdaj lahko srečaš povsem nagega človeka, čeprav policija pazi, da bi se nagci ne pojavljali po mestu.
gati za njim po ulicah.
Etiopke nosijo svoje otročič-ke na hrbtu, da jim ne bi bili v napoto pri delu. Pri srečanju se Etiopci poljubljajo, kar je stara navada. Ko mladenič sreča svoje dekle na ulici, jo trikrat poljubi na lice. Amharci so kristjani. Ženske v Adis Abebi hodijo brez zagrinjala, odkritih lic. So pa v Etiopiji tudi muslimanske pokrajine.
V Adis Abebi je težko najti delo, industrije ni. Delodajalci so bogati kmetovalci, ki žive v mestu in se jim domačini, vdi-njajo kot hlapci. Bogataši seveda izkoriščajo brezposelnost in sramotno plačujejo dninarje. O tem se lahko prepričate, ko vi-j. dite, kaj jedo za kosilo delavci | pri najbolj napornem delu. Njihova običajna jed je dura, po-i sebna vrsta prosa, katerega niti I ne kuhajo, marveč ga zgolj omehčajo z vodo. Dura je naj-1 cenejša jed in je zaradi tega najbolj razširjen pridelek v tej, deželi.	j
Etiopci orjejo z biki. Njih; plug je seveda kar najprepro-' stejši. K dolgemu jamboru, v|
po 500 gašev ali po naše 40 ha, kar je za etiopske razmere mnogo. Stanje preprostih kmetovalcev je zelo težavno. Žito, ki ga pridelajo, nima prave cene, ker je mestnega prebivalstva v Etiopiji razmerova prav malo. Ena sama ozkotirna železnica, ki veže Adis Abebo s pristaniščem Džibutijem* v francosko Somaliji, zmaguje le malo tovornega prometa in zato skoraj ni kupca niti za tisto množino žita, kolikor ga pridelajo etiopski kmetovalci. Zato kmetje skoraj ne kupujejo industrijskih izdelkov, ker jih nilnajo s čim plačati. Če potujete po tej deželi, lahko povsod po pokrajini vidite pastirje odete zgolj s kožo in skoraj povsem nage otroke.
Leta 1941 so Etiopijo "osvobodile" angleške čete, ki so pregnale Italijane in nato ostale v deželi. Okupirale so ves vzhodni del tako imenovani Ogaderi in rezervirano cono. Čeprav je dogovorjeni rok bivanja angleških čet v Etiopiji že potekel, so Angleži tam do današnjega dne. Etiopija je odrezana od sveta. dela.
Na vseh straneh jo obkrožajo angleške kolonije in ozemlja, ki so jih zasedli Angleži. Na severovzhodu pa meji Etiopija na manjšem predelu na francosko Somalijo. Kakor pravijo Etiopci sami, je danes v njihovi državi kakih deset mihjonov prebivalcev. Točnih podatkov o tem seveda ni, ker nikoli ni bilo ljudskega štetja. Po istih podatkih, se pravi po besedah domačinov, je danes v Adis Abebi okoli 100,000 prebivalcev. Prestolnica Etiopije pa je prostorno prav obsežna. V mestu imajo tri kinematografe, ki obratujejo le trikrat na teden. Domačini po navadi ne obiskujejo kinematografov, ker jim je vstopnina predraga, tujcev in bogatašev pa je v mestu razmeroma malo. Seveda tudi cestne- železnice nimajo. Tramvaj nadomeščajo iz-voščki in avtobusi. Toda večina mestnega prebivalstva hodi peš. Vsa prevozna sredstva so' domačinom znatno predraga. Ena sama vožnja z izvoščkom stane domačina ves dan napornega
Ali ste tmročnik "EmJtoprav-nost?" Če ste, ali so VaM prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki druiini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"	: r
II
«
Zcistopniki
Enakopravnosti *
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 ★
Za newbuTsko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029

I katerega sta vprežena dva bika, V Etiopiji živi okoli 130 raz- j je pritrjen kol, ki je po, navadi ličnih narodnosti. Gospodujoči' odsekan. Kadar pa je treba ob-narod so Amharci. Polt Etiop-1 delati ledino, se lotijo dela zgolj cev je različna: od bele do črne, j z motikami. Etiopci tudi kos ne lasje so črni, kodrasti. Ženske poznajo. Travo in žito pospravi-nosijo ogromne pričeske gosto ^ jo s krivimi noži, 'ki so podobni
spletenih las. Narodna noša Eti-opcev je bela obleka in plašč, ki po svoji oBlikl spomnja na pelerino. Od kolen do sklepov objema obleka noge. Ogrinjala segajo skoraj do kolen. Pokrivalo je belo in široko, spleteno iz domačega pletiva. Velike del
na Sim srpom.
Krave so tod iz vrste zebujev, so precej manjše kakor evrop^ ske in nekoliko grbaste. Tale j grba kajpada zbuja pozornost slehernega tujca. Neki tujec je nekoč vprašal domačina, zakaj imajo grbaste krave. Etiopca je'
prebivalstva hodi skoraj vse le-;takšno vprašanje močno prese-
to bos. Bosi so tudi vojaki in duhovni. Bogati prebivalci nosijo črne burnuse in so . seveda obuti. Vendar pa ne hodijo peš po mestu, marveč jezdijo na mezgih. Sleherni dan lahko vidite take prizore. Na mezgu sedi
netilo in je vprašal: "Mar žive kje drugačne krave?" Etiopske krave dajo na dan komaj po en ali dva litra mleka, znatno manj kakor pri nas koze.
Etiopski kmetovalci niso lastniki zemlje. Zemlja pripada bo-
bogat Etiopec, mezeg teče po I disi mogočnikom, bodisi oblast-pločniku, ne po cesti, za mez- vu, se pravi cesarju. Pri teh kom pa se vleče cela veriga | jemljejo kmetje zemljo v zakup. I
slug. čim bogatejši je gospodar, tem več služabnikov mu sledi.
V Etiopiji so prav mogočni ku-j laki. Nekateri izmed njih imajo
l^^J^narja za ta- % drevesa, pobil dva na tla in
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V • AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, ozi-*roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.	'
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The MAY Co's
BASEMENT







oi^-
.......*
Svetite se v dežju ... v našemu Rayon Satin
'»•
Dežnemu plašču z čepico
čisto gladek, ncpremočljiv, in tako privlačen, da boste željno pričakovali pomladansko deževje! čepico lahko odstranite, pas sc odpne, tako da ga lahko nosite le na polovico. V črni ali sivi barvi, more 10 do 18.
1&®
Basement—Dežni plašči
Še ena pošiljka tistih v naprej skrčenih
SIVIH (OVERT
D^ovmh srajc
Regularna vrednost 1.89
To so srajce, ki jih moški imajo najraje, ker so vrezane polno in ekspertno ukrojene. So v sivi covert barvi, v merah od 14V2 do 17. Imajo dva, žepa regulacijske mere.
Moške delovne srajce
Basement
PRIDITE NA
katerega prireja
PEVSKI ZBOR "ZVON"
pod vodstvom g. Ivan Zormana
V nedeljo 1. februarja
v SLOV. NAR. DOMU NA 80. CESTI
Začetek ob 7.30 zvečer Prijazno vabi
ODBOR
STRAN 4
ENAKOPRAVMOST
29-. januarja
10
PREŽIHOV VORANC:
Prvi spopad
Čarnoglavova freta je ena iz- ] čarnoglavovo žvot; kajti mla-med tistih tisočerih kmečkih i tilnica je bila njihov sen, njih gospodarstev na Slovenskem, ki | skrivna, prešerna želja, podedo-svojim gospodarjem pravijo: ■ vana že od prejšnjega rodu.
"Deri me ti, če ne, bom pa Čarnoglavovi so bili še izmed jaz tebe!"	i onih redkih fretačev v vsej oko-
To se pravi: trgaj in delaji lici, ki še niso imeli mlatilnice neprestano, potem se že morda] in so še mlatili s cepci, dokoplješ do blagostanja; neke-; Pri njih so pokali cepci še po ga dne lahko zamenjaš to freto I starem običaju dolgo v noč in z lepo dobičkanosno kmetijo, i zgodaj zjutraj, dan na dan, dan kjer boš nosil roke na hrbtu; če j na dan. Dokler še ni bilo otrok, pa popustiš, če se napravljaš, j sta Čarnoglavova sama gonila kakor bi hodil lačen "na gnojišče, i cepec, ko pa se je zlizal najsta-
potem boš zdrknil s krete in se znašel na cesti!,
Taka freta je prevelika za, bajto, da bi se domače delo lahko-mimogrede opravilo, večino leta pa bi potem domači storili na dninah, v tovarni, ali v gozdu. In spet mnogo prekuževa, da bi doma pridelali dovolj živeža, da bi se družina mogla oblačiti, kot se spodobi, da bi bilo za davke, za novice in druge fre-tarske potrebe. — Na takih fre-tah je vse leto opravka zadosti in takrat je delo zmeraj najnujnejše, kadar bi se v soseski dalo na dninah še kaj zaslužiti. Kadar pa delo doma malo premolkne, tedaj pa tudi v soseski ni.
Zato je fretarski rod kot na viseči drsalici, s katere bo zdrknil ob najmanjši neprevidnosti; spodnji konec drči v proletar-
rejši Francuh, mu je oče že z dvanajstim letom urezal gabro-vo grčo.
V soseski je pomenil cepec zaostalost, siromaštvo, manj-Zato je ta novica povzročila pri otrocih noro veselje. Čarnogla-vina je drhtela:
"Mlatilnica, mlatilnica . . ."
Tisti dan, ko je Čarnoglav pripeljal stroj, je bil pri hiši praznik otrok. Pogled na mlatil-nico, ki je čepela privezana na garah kot pošast, sicer ni bil vabljiv; stvar je bila zaprašena, črnikasta, neprijazna, ledena in tuja, nič toplega, domače-
in iz zdravih ljudi dela amaž-nike in berače.
Pri teh zgodbah je Čarnogla-ve oblivala zona groze, v širokem krogu so od daleč zijali na stroj, prvo navdušenje se je začelo boriti s pritajenim nezaupanjem.
Čamoglavka je nekako talov-na opazovala strojno pošast; ni se je dotaknila in ko je šla z dvorišča, je rekla:
"Zdaj se je tudi na naše gum-no naselila ljudska martra."
Že prvi večer je Čarnoglav pripravil mlačvo na stroj; pritrdil ga je k podu, pripravil mizo, nadrešil kup ovsa iz petra, ki je bil čisto pohleven, ki bi ga pa trije mlatiči morali s cepci obdelovati tri ure, če bi ga hoteli izmfatiti.
Čarnoglavkk je prinesla pis-kerček žegnane vode in s hoje-vo vejico poškropila mlatilnico ter vse navzoče. Čarnoglavi so se prekrižali, kot bi se odpravljali na negotovo, težko pot.
Nato so se postavili na odrejena jim mesta: oče Čarnoglav je golorok stopil k zobča-stemu kolesu, Čamoglavka k žrelu pinje, štirinajstletni, tudi goloroki Francuh k drugemu kolesu, enajstletni Andruh z vilami pred mlatilnico, ,a sedemletna Micoga je stopila k mizi-nakladavici, na katero še brade ni mogla položiti. Tako pripravljeni za spopad s strojem so vsi za hip nepremično obstali ter šli po sapo.
Potem je mati rekla:
"Bog in ta sveti križ!"
Po teh besedah, ki so se gla-
se mora bolj poprijeti, zato se je razkoračil in se s težino svoje mladega telesa naslanjal na kruko, ker je bilo manj naporno.
Železni maček je hropel in bljuval. Čamoglavka je previdno mašila v njegovo žrelo, redčila snopovje v enakomerne tenke plasti, da stroj ne bi šel pretrdo. Včasih pa je žrelo požrlo predebelo zalogo, se hotelo za-goltati, kolesje je vidoma začelo teči počasneje. Kadar se je to zgodilo, sta Čarnoglavu in Fran-cuhu naraJstla hrbta, oči so jima stopile iz jam, morala sta vleči z zverinsko močjo, da se maček ni zagamžal.
(Dalje prihodnjič)
ga ni bilo na njej. Dvoje mogoč- j sile kot vojna napoved, so se
nih koles z gonilkami ji je bilo ob bokih, eno kolo zobčasto, črnikasto, železno hrbtišče nabo-klo, zadaj pa temno žrelo, prepleteno s strašnim železnim zobovjem. Debela, zasušena plast
sko negotovost, gornji konec prahu iz Tepanovega gumna
pa, ki vodi k cilju blagostanja, se da doseči le po neumornem, napornem plezanju . . .
Zato se fretarski rodovi grabijo za to svojo zemljo, grabijo in grabijo . . . čeravno te zemlje fretarske ne ljubijo . . • temveč se je boje, kot človek strohnelega mrliča, po katerem pleza iz jame, da se reši na sonce . . .
Čarnoglavi so se krčevito grabili za svojo freto, za te suhe njivice, ki so bile kot krtine razgrebljene po strmini, za to vresovje se je pulil rod za rodom, da ne bi zdrknil s frete, ne da bi to krtino mogel zamenjati za domačijo, kjer bi si oddahnil.
kjer je mlatilnica mlatila že 20 let, je pokrivala to črno, odurno pošast.
Čarnoglavova žvot se je nezaupljivo plazila okrog nje, ali vsa odurnost ni mogla potlačiti veselja, ki je kipelo iz mladih src od občutka, da so zdaj Čarnoglavovi prenehali biti zadnji v soseski, da bo zdaj s pomočjo tega stroja življenje lažje in boljše . . .
Z globoko spoštljivostjo so začeli otroci s podrobnejšo preiskavo tega čudesa. Francuh in Andruh sta zavrtela kolesi in mlatilnica je grčavo zarigala, da so žvoti drevenele žile.
"Proč od stroja! Še prehitro I se ga boste nažrli," jih je podil
Sedanji Čarnoglav se je, ka- čarnoglav.
kor njegovi predniki, grabil za! Da bi pa ne izgubili veselja grudo, ki ga je rodila. Ni pil, ni j nad novo pridobitvijo, je hitro hodil na semnje brez potrebe in j zaokrenil in jim napravil pridi-1 j udje so rekali:	i go o nevarnostih, ki jih je ta
"Ta se pa zna izkopati." .. i novi stroj ves poln kljub vsej
Imel je svoj časnik in se je bolj zanimal za napredno gospodarstvo, kakor se je nekemu fretarju morda spodobilo.
Le to so mu mogli prigovarjati tisti, ki so v soseski kaj veljali. Toda Čarnoglav se za to ni brigal; hodil je v cerkev vsako nedeljo, hodil po svoj časnik v farovž in se vračal zmeraj ob istem času, natančno ob istem času domov, leta in leta. Kadar ni točno ob enajstih primigal izza lesov, se je moralo zgoditi nekaj izrednega in Čarnoglavi-na je bila takrat koj vznemirjena.
Prav tako je bila vznemirjena neke jesenske nedelje, ko ga ob navadnem času ni bilo na spregled. Čamoglavka je bila več na pragu kot pri ognjišču in je strmela tja za les.
Celo uro pozneje kot pa po navadi se je vrnil Čarnoglav s slovesnim, skoraj veličastnim obrazom, da je ženi takoj zamrlo vprašanje na ustnicah. In mož je izsul pred osuplo droži-no:
"Mati, kupil sem mlatilnico! Tepan mi jo je prodal, ker je dobil novo, moderno mlatilnico, tako, da sama stresa in veje. Tepan je plačal likof, mene ta zamuda ni nič'stala."
Ta novica je presunila vso
svoji koristnosti; naslikal jim
vsem skrčile žile in zažele pesti; gonilca Čarnoglav in Francuh sta se zagnala v kruke, stroj je zarigal in stekel; prvi snop je završel skozi žrelo, se izkozlal pred Andmhom in seme je brizgnilo po gumnu. Mlatilnica je bila v pogonu. Žrelo je goltalo, hropelo in pljuvalo, gumno se je treslo, po ušesih je šklepetalo, po nogah ,gomazelo, po rokah je škrtalo.
Čarnoglav je vedel, kaj pomenijo ročne mlatilnice, ker je hodil včasih pomagat sosedom, toda vedel je tudi, da mora zbrati vse moči, da bo moral goniti skoraj sam, ker je Francuh, njegov pomagač, še slab in še ni utrjen. Zato se je krčevito oprijel kruke. Njegova čokata postava se je zgrbila, njegov obrez je zalivala kri. Žile so se mu nabreknile. nočasi ga je začele g.eti, začel ga je oblivati znoj.
Francuh, njegov pomočnik pri drugi kruki, se je zgrabil z mlatilnico s pogumom neizkušenega, preobjestnega lahkover-neža. Toda kmalu ga je kruka poučila, kakšnega trdega mačka ima v rokah. Ze po nekaj krogih so začele pesti popuščati, pfsi so se mu prenapolnile s sa
je grozodejstva tega železnega po, da jo je moral odvojati s si-žrela, ki žre prste in cele roke | roko odprtimi usti. Videl je, da





• ••	'	'I#-/ . •• vik.-'- —•*
ZAHVALA
Podpisana se najprisrčnejše zahvaljujeva najinim sorodnikom, prijateljem in znancem za nepričakovano presenečenje, ki so ga nama priredili v soboto 10. januarja. Nič sluteč, kaj je bil njih namen, so naju povabili, in sicer k moji sestri Mrs. Jennie Ogrinc-Babic, kjer da bodo imeli odprtijo ali sestanek na njih novem domu v Painesville, Ohio.
Ko sva stopila v hišo, so vsi navzoči zavpili "surprise." Potem so nama povedali, da je prireditev namenjena nama za 25-letnico najinega zakonskega življenja. Ker je bilo presenečenje 17 dni pred časom, sploh kaj sličnega nisva pričakovala.
V	krogu svojih sorodnikov in prijateljev, smo v resnici praznovali obletnico prav domačin-sko prijazno in se zabavali ves večer na prav vesel način.
V	dolžnost si štejeva izreči lepo zahvalo sledečim: Mrs. Mary Ogrinc, Miss Mae Ogrinc, Mr. in Mrs. Matt Potočnik, Miss Anne Cvek, Mr. in Mrs. Frank Potočnik, Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, Mr. in Mrs. Nick Carlon, Mr. in Mrs. Joe Babic, Mr. in Mrs. Anthony Babic, Ann in Louise Potočnik, Jim Potočnik, Dick Jagei' in Chuck Topolo-nich.
Torej, še enkrat prav prisrčna zahvala za prijazni družabni večer, ki nama bo ostal za vselej v prijetnem in hvaležnem spominu.
Mr. in Mrs. John in Angela Cvek 1970.0 Newton Ave., Euclid 17, Ohio.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Dela za moške
Dela za ženske
mm	I■■W
Zemljišča
Za takojšnji prevzem—Od E. 185
St.; 6 let stara hiša, 5 sob za eno družino; kovinska okna; zgo to vi jena klet, preproge, beneški zastori, gorkota na plin. Dve garaži. Cena $14,200. Za eno družino, 6 sob, blizu E. 200 St.: v prvovrstenem stanju. $13,000. De Vanna Realty, KE 2227—535 E. 185 St.—KE 6523
Hiša iz kamna 9 sob z 1 sobo na 3.
nadst., rekreacijska soba z gor-koto; 2 solnčna porča, zimska okna, 2 nova forneza na plin, beneški zastori, moderna kuhinja, vložen linolej, preproge v družabni sobi in na stopnicah; nove električne žice v kleti. Podajte ponudbo. — MU 0568.
DomaČe klobase
Imamo fine doma narejene mesene in riževe klobase, domačo mast, ajdovo moko, domače kislo zelje in repo ter Diamond orehe po 39c funt. Odprto imamo ob večerih. Se priporočamo za obisk.
MRS. JOHANNA REMIG
921 E. 185 St.
KE 1S46
IMATE
ZDRAVNIŠKE PREDPISE?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vase predpise k nam.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Clevelartd 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
DOBRI NAKUPI
9 sob za eno ali dve družini; v dobrem stanju. V bližini Collin-wood High šole in slovenske cerkve. Prostorne sobe in klet s forne-zom. Se mora prodati pod ceno. Samo $8,650
ZEMLJIŠČE
148x210, z velikim hlevom. Mestna voda in kanalizacija je že notri. Nahaja se na E. 300 St. blizu Route 84. Se mora prodat za $2,800
Pokličite za pojasnila.
JOHN ROŽANCE
Realtor
15216 Lucknow Ave.,
KE 5662
Slovenski mesar
dobi doro službo, da bi vodil mesnico. Mora znati delati kranjske klobase, ter mora biti zanesljiv.
14G15 SYLVIA AVE., MU 1148
Išče se delavca
za mešanje barv (paint shader) z znanjem dela v tovarni. Dobra plača za pravega delavca.
S. C. WAGEMAN PAINT STORES CO. — 4420 SUPERIOR AVE.
Strojepiska
IZURJENA; 5-DNEVNI TEDN#
TEDENSKA PLAČA. WASMER BOLT & SCREW COB% 13000 Athens Ave., Lakewood,
Bolt Trimmer Man
Bolt Header Man
Dobra plača; stalno delo. BELLFORD METAL PRODUCTS 5511 Bellford Ave., DI 4700
MILLWRIGHTS-Moški za poprav-Ijenje strojev in splošno delo; izurjeni; izpod 45 let starosti. Stalno delo z dobro začetno plačo. Prvi šift. Mr. Fitzgerald—Employment Office.—CLEVELAND PUNCH & SHEAR WORKS CO., 1306 E. 40 St.
Razno
3 odrasle osebe
nujno potrebujejo stanovanje, ker bodo iztirane iz sedanjega stanovanja. Radi bi dobili stalno stanovanje; plačajo primerno najemnino. East Cleveland.
GL 6587
Žena z novorojenimi dvojčki
se ne more preseliti k možu dokler ne dobita 4 do 6 opremljenih ali neopremljenih sob; stalno. Mož je kemist na letališču N. A. C. A.
CL 9465
Veteran in žena
oba zaposlena, želita stanovanje s 3 ali 5 sobami na vzhodni ali zapadni strani mesta.
GA 9923, od 8. do 5. pop. zv. CL 0554
Veteran nujno potrebuje
5 sob; najraje na zapadni strani. 4 odrasle osebe. OL 1442
Policaj z ženo in otrokom
potrebuje 4 ali več sob; na zapadni strani mesta. Nujno potrebujemo, stanovanje.
ME 5930
Stationary inženir
in žena iščeta stanovanje s 2 ali 3 deloma opremljeni ali ne-opremljeni sobami; izpod $50 mesečno. Najraje na zapadni strani.
SW 9867
Dvojica
(veteran in žena, ki bo kmalu postala mati) nujno potrebuje 5 neopremljenih sob na zapadni strani.
CE 5570
Mož in žena
želita 3 ali 4 neoprcmljene ali opremljene sobe. Mož dela na banki, žena je bolničarka.
CE 4730
Razstavne omar je in stenske omare
ki so primerne za vsakršno trgovino vsepovsod. Imamo opremo za izdelovalce. Moderne, privlačne, nizkocenene omare; kupite direktno.
DALLAS MFG. CO.
640 Woodland. MA 8531
v petih minutah
UMIJEMO AVTE in TRUKE
Pridemo Ukai tn nazaj pripeljemo Mi Jih v resnici dobro umijemo zgoraj in spodaj pod fenderji. Motorje in lenderje sčislimo s paro
POLISH AND SIMONIZ
Odprto vsak dan in ob nedeljah
SUPERIOR AUTO WASH
4122 Superior Ave. HE 8874
ASSEMBLERJl
za težka mehanična dela
STROJNI OPERATORJI BULLARD VERTICLE (1. šift) TURRET LATHE (2. šift) SHAPER HANDS (2. šift)
Izur j eni—mor a j o sami vzpostaviti
delo. Dobra plača od ure. Mr. Fitzgerald-Employment Office
CLEVELAND PUNCH & SHEAR WORKS CO. 1306 E. 40 St.
Tipkarica
18 do 22 let stara. ,
Prilika, da se nauči knji^ -stva na Burroughs stroju. bP me se začetnico.
BEARINGS DISTRIBUTOR I" 2618 Carnegie
Izurjena delavka za peril®'®'
za likanje srajc in finish«';^ Plača od ure ali pa lahko $8 na dan po plači od kow^
EAST END LAUNDRY
8225 Cedar ^
CAFETERIA WAGON
30 do 45 let stara ženska, Pj?.
ivlf.
pla«
čna, zmožna; 6. zj. do 1. poP-od ure, obedi, uniforme. Zg"" se med 1.30 in 3. pop.	-.j
HARRIS-SEYBOLD CAFETP 4510 E. 71 St.
dol"
Assembler] a
izurjena dela na strojih; podnevni šift.
Plača od ure. CLEVELAND PRESSED STEEL 3860 E. 91 St.
Mašinist
za splošna dela. Izurjen Podnevni šift — plača od ure.
CLEVELAND PRESSED STEEL 3860 E. 91 St.
Vajenec Assembler
Plača od ure — Podnevni šift.
CLEVELAND PRESSED STEEL 3860 E. 91 St.
MIZARJI IN BENCH DELAVCI
45 ur tedensko: $1.50 na uro poleg nadurnega dela. Vprašajte za Mr, Davidson.
THE ROWE & GILES LUMBER & MILLWORK CO. Chagrin Falls, ali pokličite ob večerih. Chagrin Falls 7459
Razno

Iščemo stanovanje
Prav radi bi plačali dobro za stanovanje v Heights ali ondotne-mu predmestju. Sva sama, mož in žena, ter želiva stanovanje s 3 ali 4 spalnicami.
YE 4052
Odrasla družina
želi dobiti v najem hišo za eno družino; vsi zaposleni, želi se v prijazni naselbini in v bližnji bodočnosti. Imamo prvovrstna priporočila. (S 3 ali 4 spalnicami). Pokličite ob večerih, sobpto .ali nedeljo kadarkoli. — KE 0436.
NACA vladni delavec,
žena in 9-letni sinček potrebujejo stanovanje z 2 ali 4 spalnicami; na zapadni strani ali v Berea; priročno za v katoliško šolo in trans-portacijo. Imamo priporočila.
McCann—AT 1135 ali PR 3626
Dve osebi
obe zaposleni želita dobiti stanovanje s 3 ali 5 sobi. Sva pripravljena plačati primerno najemino. Pokličite
CE 6977
Mlad mož
z ženo in 2 majhnima otrokoma potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami v prijazni naselbini. Uposlen kot uradnik pri znani tvrdki ter ima izvrstna priporočila. Pokličite podnevi
W. J. KNUFF — HE 4920
Dve osebi v družini
želite dobili v najem stanovanje s 3 - 4 ali 5 sobami. Nimata psov ali drugih živali. Imata dobra priporočila.
MR. AUSTIN DR 4735
Išče se stanovanje
s 6 sobami; najraje v Lakewoodu ali okolici. Imamo otroke in plačamo do $100 mesečno. Jamčimo dobra priporočila in pazimo na dom,
PR 5699
Takoj bomo iztirani
2 odrasli osebi in trije otroci. Potrebujemo 5 ali 6 sob na vzhodni strani mesta. Bomo sami izvršili popravila.
PO 6481
Ženska
ki ima rada otroke; dobi delo za gospodinjska dela; % ostati ob večerih. Lorain poulična.
CL 2950^^^
Stenografka
za splošna dela v pisa^o'i^.
perij odičnim napredovanjeffi j;
ne počitnice s plačo. Izvrst" lovne razmere.	,,
THE LINCOLN NATION^" LIFE INS. CO. _ 1010 Union Commerce
Pisarniška moc

Dekle za splošno delo v P ^ in kasirko. Dobra plača, sta'" lo, prijetne delovne razmer^' Mr. Dunn ENGEL-FETZER CO. ' Huron Rd. pri Euclid^,
Strojepiska ;
19 do 40 let stara; 5 d"! (f sko. Dobra plača za zanesljiv bo.
MRS. BASSETT
CH 7256
DELAJTE BLIZU
Januarske graduantior^
Sedaj intervuiramo so ta mesec graduirala, za ^ dela v pisarnah; vsa dela so i miva in nudijo cjobro izvežbanje in napredovanje; va se znanje strojepisja. 5-dn(.vni tednik. Tedenska P
OSTER MFG. 2057 E. 61 PL, pri Carn« HE 6011
Razno
Vladni delavec
želi stanovanje s 5 ali ^ zase in svojo družino; čimo popolno oskrbo; ali zapadni strani.
MI 2246
Nujna potreba i,
Industrijski uradnik z, Lbi'' ' 13-letno hčerko takoj želi najem stanovanje s 5 ali °
najraje v Lakewoodu. IzVfS j poročila.	,
MA 3206 —
"NOVA OBLIKV' jI, i
Tečaj v modernem	]A
Singer vas izuri, da si sai" ^ ' napravite najnovejše od« g r čaji so podnevi in zvečer-za $10. Vpišite se sedah^fg)^ SINGER SEWING CE^' .
16680 Kinsman
Prisiljeni smo se y
Veteran, mati, oče in stari 10-9-6 let, ki nimai*' ke h katerim bi se lahko P pr. iščejo 5 ali več sob. -ih"" vrstna priporočila. Nas korak jo cesta. — DR-
Zaposlena dvoj^^^,
brez otrok želi najeti ^ ; opremljene sobe. Najral^ 1^ hodni strani. Pokličite	^
8. zv.—ponedeljek do P® / Rose Laubert, CE 953*2..,,^^
STORITE DRUGIM, KO^ ^ ■ DA VAM STOB®,
DA VAM	,ie W
Mlada dvojica potrebw vanje s 3 ali 4 sobami, ali neopremljene. Na ^ @0 zapadni strani mesta. Oo terana, brez otrok.
SU 5833 med 9. in 5. uro,
JOHNNY
m 18 GREENWICH
se priporoča cenjenim ^ '/ v okolici za obisk nje* , trgovine, kjer si lahko najboljša jedila, m**®' ■ - do""'
vino za na
Iščemo 4 ali 5
na vzhodni strani .sami papirali ali vršiU .° delo v zameno "
.i«
pokliS'* PO 2082