Vida t Adolf n na ije tel« j. . tevl lil Slo rohar. jsmrčč tolu a bol Ethel š. iškega I 0 XJÉ Proti klerikalizaciji in fašizmu llllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!! partija se je le dni olirla do vseh tržaških poli-Klai ih s^np|rK k j so Zainteresi-le;.ii.ao y j30r|jj proti klerikaliza-'1 fašizmu, katera danes o-ala demokracijo in ohnovo " 8a mesta. ^ieujoč se na dejansko za-'*štvo med KD in politično gospodarsko desnico, ki ò]ji' značilno negibnost KD tlljno protitržasko vol jv vo-velike italijanske in. r'ie in zemljiške biirzoazije, zastopajo misovci, mo-l|s,i in liberalci», naša par- ti At >r - Iti. tehnik Ir. S sba Z Vilbi vse politične sile, zve. staneK tel>ubliški ustavi, ki imajo D Grl1 korenine v delovnih ' raz-56 - « in srednjem sloju, naj se lz>jo v obrambi koristi teh ert v ’ to se je tudi napravilo 17. Slutnja smo, da je tudi pre-e Det lstvo presodilo. Toda po-.stol. ‘itna odgovornost pade na ti-11 k* niso hoteli in nočejo °.eia n,lstj vse|, demokratičnih in 12 2i !as*stičnih sil, brez zaprtij nnči «i lsLriminaeij. Protikomuni. t: Ki1?® diskriminacija je podla-- 18.31 Lrofašistične zmage. |.15 Bl 'ratek k staremu centristič-most 'U političnemu zavezništvu o g jo *,0g°č in če bi bilo to mo-1 *n bil to povratek k stari '-red01 h* “levičarskega» lrazarje-10.30 .*** desničarskim dejstvom, fdn: k narekujejo koristi KD, in ort M vlada in sile, ki jo kon-idež -Sjo. oesa». [^Strankarski, tristrankarski v°strankarski občinski od-lf' služil samo za podaljša-kr'ze, katera omogoča uresni. vsega kar je protiljudsko ^«prečuje rešitev katerega ®a obnovo Trsta važnega Via. at(l se je treba prepričati, Vo demokratičen občinski Lr- brez zaprtja na levo, ki ®*vi in upravlja s podporo l'onda: 13.30 Ritmi g iamié :ert b ;asev< 'lorri« Sl" M; . Drfž' avko ospa vitan1 ljah dolin" ičarai ì uni' umet' Kobler in spregovori z hi birokracijo kot je pač °l*Uinisti »u Vrstah za sl,h bili vedno v te zahteve in so tudi danes, če se s strankami ne sporazum o tej osnovni se pa lahko doseže vrsta ali vzporednih akcij '»ih ov predlog °v. Hruščeva dopisniku jalov. 'v iznesel predlog naj bi llstanovila « razoroži tvena 9>)» v kateri naj hi bile zveza. Kitajska. Indi-j Ponska in vse socialisti-rBive! V-tve. Ta fronta naj bi da. 56 Pi rdo za mivoljuLno sožitje -.levala prepoved jedrskih "S|'v. Dejal je tudi, tla se ^ s postavitvijo inšpekcij-fostaj v SZ, ZDA, Veliki ^iji in Kanadi. V zaklju-Je še omenil, da bi se s\jp-ll,ir nedvomno okrepil, če je čete umaknile iz dru- «Z;drf al .: sc imsKe e B" ith. pon« :Vojn* nika erra ). fi*1 h tuj, 30« UpC fard1 ine) se P1’ «Cin'’ rel» voh® >P :e m6 ;e rtič6 5, j ia ičib 'ntervjuvu av. T rgovanje brez omejitev Vzgledu Anglije je te dni «atieoska vlada sklenila Si nekatere omejitve v s Kitajsko. Trgovjna z j v j,. s°cialistično deželo bo V yj e®a enakim pogojem kot ® s Sovjetsko zvezo. i*'1 avt" nC#® Vročina v ZDA 'Sli '! vročinskega vala, ki je dni vzhodna področja I|**1 držav Amerike, je iz. ZL’ljenje 192 oseb. 'I 1 V in se zadene ista tarča. Če to ni mogoče v ozračju prisrčnosti, pa vsaj v ozračju strpnosti med vsemi levičarskimi skupinami. Mislimo, da te borbe ne more voditi laična fronta in sicer iz enostavnega razloga, ker smo prepričani, da se bo borbe ude-ležilo desettisoče katolikov, ki se ne strinjajo z demokristjan-sko politiko in združevanjem med KD in fašisti. Na pismo naše partije so do tega trenutka odgovorile pozitivno Italijanska socialistična partija, Neodvisna socialistična zveza in «Unità Popolare». Indi-pend listi so obljubili odgovor v teku tedna. Upamo, da bodo - ostale politične skupine, italijanske in slovenske, storile isto in da bo odgovor pozitiven, da se lahko določijo tista skupna podlaga, program ali pojmovanja, ki bodo omogočila vsem demokratičnim silam, da skupno ali ločeno vkorakajo naproti istemu cilju. Ta cilj pa je lahko edinole ta, da se postavi jez pohodu klerikalizma, da se osami fašiste in ustvari pogoje za demo. kratično reševanje mestnih pro. blemov. VITTORIO VIDA TJ V ozračju navdušenja zadnje priprave za zgodovinski kongres naše partije Prvo zasedanje v Ljudskem domu bo javno V nedeljo popoldne velika ljudska veselica na čast kongresu Do 24. t. m. je treba izvoliti delegate Nov seznam prispevkov ez teden dni bo V L kongres '~z naše partije. Otvoritveno zasedanje bo na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina 19. To zasedanje bo javno. Na prvem zasedanju bo, po izvolitvi pred. sedstva in raznih komisij, podal tov. Vidali poročilo odstopajočega Centralnega komiteja o temi: «Komunisti v borbi za mir, avtonomijo in gospodarsko obnovo Trsta». V soboto 29. in v nedeljo 30. junija bo kongres zasedal v mali dvorani gledališča Rossetti. V nedeljo popoldne pa bo na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 velika ljudska veselica v počastitev ponovnega Jutri, v nedeljo 23. junija ob 10.30 bo v Rižarni pri Sv. Soboti svečana komemoracija ki jo organizira Odbor mater in voti v padlih v narodnoosvobodilni borbi ob 13. obletnici dneva, ko je začela delovati zloglasna peč, ki so jo postavili nacifašisti za sežiganje talcev. V Rižarni bosta govorila tovariša Marija Bernetič Bonomo Tominez vstopa tržaških komunistov v veliko družino Komunistične partije Italije. Isti dan bodo ljudske veselice tudi v Sv. Križu, pri Sv. Barbari, v Čampo-rali in Griži v Miljskih hribih. Volitve delegatov V tem času se v oelicalf zaključujejo volitve delegatov za kongres. Volitve delegatov se zaključijo 24. junija, ker mora nato organizacijski odsek partije pripraviti pooblastila in ves material za kongresiste. Vsak delegat bo namreč prejel mapo z vsem potrebnim materialom za kongres. Važno je, da se v zadnjih dneh pred kongresom, ki jih karakterizira intenzivno delovanje vse partije, napravijo zaključki o izvršenem delu v kampanji pridobivanja novih članov, nabiranju denarnih prispevkov in širjenju liska. Treba je tudi, da se tovariši potrudijo zalo, da bodo dosegli in presegli cilje, kar bo dokaz naše moči, navdušenja in jamstvo za uspeh tega našega zgodovinskega VI. kongresa. Rekrutacija Že v zadnji številki smo omenili sekcijo Sv. Jakoba, ki se je prav posebno izkazala s svojim delom v kampanji nabiranja prispevkov in pridobivanju novih članov. Šentjakobski tovariši so vpisali v partijo dvajset novih tovarišev. Jutri, 23. junija bo imela šentjakobska sekcija ljudsko veselico na čast kongresu. Veselica bo ha vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina 19. Začetek ob 16. uriČ ob 19. uri bo prinesel pozdrav partije tov. Vidali. V zadnjih dneh tega tedna je sekcija K P v Rojanu sprejela v partijo še štiri nove člane. Sekcija Tomažič ie vpisala nadaljnja dva tovariša, sekcije Trebče, Magdalena, Sv. Alojz in Skedenj pa novega člana. vsaka po enega Prispevki Osrednja uprava naše partije je prejela v okviru kampanje nabiranja prispevkov za kongres te dni še naslednje zneske: Acegat 5.900, Sv. Vid 3.960, Sv. Ivan 14.535, Tomažič 13 ti-soc 660, Magdalena 12.430, Šempolaj 3.750, Curici 8.605, Barriera 2.400, Barkovlje 5 tisoč 120, Rojan 330. Do srede je uprava naše partije prejela iz raznih sekcij za k ongres skupno 731.347 lir. tovariši ! Pohitite z nabiranjem prispevkov v dneh, ki nas ločijo od kongresa ! Zopet atomska eksplozija V torek zjutraj je v puščavi Nevada eksplodirala peta atomska bomba. Tudi ta p skus spada v serijo poletnih poskusnih eksplozij. Pri tem je o-menihe vredno dejstvo, da se je poskus zaključil docela drugače, kot so si pričakovali ameriški znanstveniki, ki se ukvarjajo s poskusi. Kake četrt ure po eksploziji je bilo opaziti na strelišču Yocca Fiat, od koder so vodili poskus veliko zmedo. Tehniki in znanstveniki so začeli bežati z avtomobili z vso naglico. Pripetilo se je nekaj podobnega kot pri eksploziji izstrelka «Atlas». Atomski oblak, ki se je dvignil kakih 10.000 m visoko, se je namreč utrgal in dobršen del je veter zanesel v severno smer, kar pa ni bilo predvideno. Posebne naprave v opazovališču so zabeležile visoko radioaktivnost. Zadnji poskus je napravil naravnost porazen vtis v javnem mnenju ZDA, ki se je verjetno šele v zadnjem času začelo zavedati tragičnih posledic teh poskusov. Poplave in neurja v v j ponedeljek popoldne je V doletela nekatere pokra-nesreča, človeške jine Italije strašna ki je povzročila žrtve ter ogromno škodo na pridelkih in nepremičninah. Področje Pavie je zajela 'J' -čna tromba, ki je v kakih de. setih minutah povzročila velikansko škodo. Življenje je iz. gubilo šest oseb, med temi nekaj otrok, ranjenih je bilo veliko število oseh. V neki vasi je tromba porušila skoro vse hiše. Iz poznejših podat- kov se je zvedelo, da je ciklon zajel področje na katerem živi kakih tisoč oseb. Od teh se je morala polovica izseliti v druge kraje, ker so ostali brez strehe. V prizadete vasi so prišle takoj re-sevalne skupine, da nudijo pomoč prebivalstvu. Škoda na samih i stavbah znaša nekaj sto milijonov lir, razen seveda ogromne škode na poljih. Precej škode so povzročile poplave v Piemontu, okrog Creinone, Mantove, Rovi ga in Alessandrif-. Okoli Alessandrie je voda poplavila nad 400 hektarjev zemlje. V četrtek je reka Pad blizu Ca9 Vendra. min (Rovigo) porušila nasip v dolžini 50 metrov in voda je z vso silo vdrla skozi razpoko v dve smeri. Prebivalstvo, okoli 35 tisoč ljudi, se je moralo z vso naglico izseliti. Kljub vsem naporom, da se prepreči nesreča, je divja sila vode premagala zaščitne naprave in jezi, ki so dokaj šibki. Oblasti se niso ni- ioli resno pobrigale za postavitev primernejših naprav, ki hi lahko kljubovale večjim nalivom. V zvezi z zadnjimi neurji, ki so zajela Italijo, je znani vremenoslovec Bendandi izjavil, da nihče ne more z mirno vestjo izključiti, da atomske eksplozije niso tudi vzrok nedavnih meteoroloških pojavov. Sicer pa je — pravi Bendandi vpliv termonu- klearnih eksplozij na vreme sedaj že uradno priznan. BRATSKI POZDRAV rimskih . komunistov Federacija KPl v Rimu je poslala naši partiji ob priliki VI. kongresa naslednji pozdrav: Dragi tovariši! V trenutku ko se sestane vaš kongres, ki bo sklepal o spremenitvi Komunistične partije Tržaškega ozemlja v avtonomno federacijo KPI, naj vam bo dobrodošel prisrčen pozdrav in voščilo rimskih komunistov. Komunisti iz Rima in pokrajine so vedno sledili z vnemo in zanimanjem vaši dolgi in junaški borbi, ki ste jo vodili v težkih letih fašistične diktature, v mučnih in težkih povojnih letih, vedno so občudovali vaš pogum neustrašnih borcev za bratstvo med narodi, za proletarski internacionalizem. Svetli vzgled mučenikov za stvar proletariata, od Pinka Tomažiča do Božidarja Kolariča in Luigia Frausina, stotine članov partije, ki so bili aretirane, internirani in konfi-nirani, pričajo o slavni preteklosti zvestobe idealom socializma in so najboljše jamstvo za borbo za prenovljeno, demokratično in socialistično Italijo. Vaša vztrajnost, vaš vzgled sta vedno podžigala rimske komuniste v bitki proti gospodarskim silam, ki so se vgnezdile v prestolnici. Vam, bratom in tovarišem v borbi, ki jo vodite združeni z vsemi italijanskimi tovariši za obnovo naše družbe, na liniji, ki jo je začrtal naš Vlil. vsedržavni kongres KPI, obnavljamo svoj topli pozdrav. Živeli tržaški komunisti! Živela Komunistična partija Italije! Otello Nannuzzi Resolucija naših svetovalcev proti jedrskim poskusom tt omunistična skupina škem mestnem svetu je trža-te dni predložila na občini naslednjo resolucijo, ki bo prišla v pretres na prihodnji občinski seji: «Tržaški občinski svet, upoštevajoč naraščajočo zaskrbljenost, ki se širi med prebivalstvom zaradi nadaljevanja jedrskih poskusov, kateri povzročajo nedvomno zelo težke posledice na človeškem organizmu, kar je ugotovilo že veliko število nesporno priznanih znanstvenikov s področja proučevanja atomske energije; upoštevajoč, da je s terni poskusi tesno povezana nevarnost vojne, ki hi z uporabo teh mogočnih sredstev za uničenje, lahko zavzela najbolj strašne oblike grozot v svojih strahovitih učinkih uničenja človeštva in njegove civilizacije. Zato se mora dvigniti enoten glas vseh ljudi, da se prepreči neizmerna nesreča, ki hi pomenila konec civilnega življenja in strahovite žrtve človeških življenj in imovine ; upoštevajoč, da mora hiti občinski svet tolmač žive zaskrbljenosti prebivalstva pri vladi zato, da ho iznesla vse potrebne pobude, s katerimi naj skupno z vladami drugih držav prispeva, da se odstrani mora, ki visi nad vsem človeštvom, posebno nad prebivalstvom, ki je zaradi svoje strateške lege najbolj izpostavljeno posledicam obsodbe vrednega spopada. Vlade naj torej napravijo ukrepe za prenehanje jedrskih poskusov" in splošno razorožitev, kar je neobhodno potrebni pogoj, da se odvrne ludi od našega mesta nevarnost uničenja ; zalo je občinski svet sklenil nasloviti vladi topel apel, da ukrene kar je potrebno, da bo prišlo v mednarodnem merilu do sporazumov o prenehanju atomskih eksplozij in do potrebnih ukrepov za dejansko omejitev oborožitve v cilju o-hranitve miru med narodi». Italijanska vladna kriza še vedno v slepi ulici “ Borba“ o odnosih s SZ Beograjska «Borba» je posvetila poseben članek obletnici podpisa skupne izjave Jugoslavije in Sovjetske zveze in izjave o odnosih med ZKJ in KI3 SZ. k sta bili podpisani lansko leto v Moskvi. List ugotavlja, da so ti dokumenti trdna podlaga za jugoslovaiisko-sovjelske odnose in za perspektivo njiho. voga nadaljnjega razvoja. Jugoslavija in SZ — pravi nadalje «Borba» -— sta aktivno sodelovali in sodelujeta na mednarodnem področju, posebno v vprašanjih razorožitve. Glasilo ZKJ omenja tudi težave, ki so se po. javile v odnosih zaradi razlik ideološkega značaja, kar se je negativno odražalo tudi na meddržavne odnose ter v zvezi s tein navaja izjavo maršala Tita od 30. decembra 1956. Istočasno ugotavlja tudi, da je jugoslovanska javnost sprejela z zadovoljstvom izjavo HrušČeva od' 15. ajirila letos. Tov. Hruščev je namreč dejal, da se glavna pozornost ne sme obračati na poudarjanje nesoglasij glede lega ali onega vprašanja, marveč na to kar približuje narode o-beh držav v njihovi borbi za socializem in utrditev miru. V latina kriza v Italiji traja že poldrugi mesec. Po Zoliju in nato Merzagori je Sedaj na vrsti politični tajnik Krščanske demokracije Fanfani, ki skuša sestavili novo vlado. Zadnje dni prejšnjega tedna je predsednik republike Gronchi poveril predsedniku senata Merzagori poizvedovalno misijo, kateri pa se je Merzagora spričo obstoječih težav in stališč kmalu odpovedal. Fanfani je nato doliil uradni mandat za sestavo nove vlade. Vse kaže, tla hoče KD zopet obujati večstrankarsko koalicijo. Tokrat bi prišle v poštev tri stranke: Krščanska demokra- cija, socialdemokrati in liberalci, brez republikancev Seseda so tudi v teh strankah mnenja različna. Saragat, ki je bil dejanski pobudnik za izstop socialdemokrat .skih ministrov iz koalicijske vlade, je zavzel precej oprezno stališče glede na novo koalicijo. Za tako rešitev pa se vsekakor bolj navdušujejo drugi voditelji PSDI, kot Simonini in Tanassi. Zgleda pa da republikanci nočejo ničesar slišati o taki rešitvi. Na vsak način je položaj še vedno zelo zapleten. Ce'Fan-faniju ne bo uspelo oživeti ta-koimenovane «demokratične so. lidarnosti» se bo lotil enobarvne vlade,, to je vlade, kot jo je bil že sestavil Zoli. Pri tem se pa poslavlja vprašanje o možnosti obstoja take vlade, ki bo ostala zopet v manjšini. Rešitev krize pač ni lahka, posebno še, ker trdovratno vztraja na zaprtju proti levici. Italijanska republika pa nujno potrebuje vlado, ki se bo oprla na resnične predstavnike ljudstva in bo upoštevala vsaj njegove najbolj pereče potrebe in zahteve. Med temi so vprašanje deželnih avtonomij, upravičenih razlogov v kmetijskih pogodbah in ločitev TRI od Confindustrie. V trenutku, ko gre naš list v stroj, smo izvedeli, da so se Fanfani jevi poskusi za obnovitev stare koalicije izjalovili. Sedaj mu ne preostaja drugega, kot sestaviti enobarvno vlado ali odnehati. Kol verjetne naslednike, ki bi morali poskusili sestaviti vlado imenujejo Pelin ali Gonello. Zvezna skupščina FLRJ proti atomskim poskusom Zvezi skupščina Jugoslavije je v torek izglasovala resolucijo. v kateri poziva parlamente, vlade, odgovorne državnike, politične in druge organizacije, znanstvenike ter vse ljudi naj storijo vse, da se čimprej prenehajo poizkusne eksplozije jedrskega orožja. Na ta način se bodo ustvarili pogoji za končno prepoved izdelovanja tega orožja in za uničenje vseli zalog. Delegacija Poljske v Vzhodni Nemčiji V torek je prišla na daljši obisk v Vzhodno Nemčijo politična vladna delegacija L.R. Poljske, ki jo vodita tov. Go-mulka in Cyrankiewiez. Delegacija je imela več razgovorov s predstavniki DR Nemčije pod vodstvom tov. Ulbrichta. V nekem govoru ‘je tov. Gomulka poudaril, da so brez vsak.e osnove špekulacije nekaterih, ki računajo na oslabljeno zvezo med Poljsko in DR Nemčijo. Lahko obstojajo med slednjima različna mnenja o metodah in oblikah socialistične graditve, kar pa ne zmanjšuje medsebojne solidarnosti in strnjenosti. Dnevni red VI. kongresa Dnevni red VI presa partije, ki kon-bo v dneh 28., 29., in 30. junija je naslednji: 1. izvolitev predsedstva in komisij; 2. «Komunisti v borbi za mir. avtonomijo in gospodarsko obnovo Trsta» (Vittorio Vidali); 3. poročilo kontrolne komisije (Marija Bernetič) ; 4. spreinenitev Komu. nistične partije Tržaškega ozemlja v avtonomno federacijo Komunistične partije Italije (A-lessandro Destra-di); 5. poročilo komisij in odobritev resolucij; 6. izvolitev federalnega komiteja, kontrolne komisije in pregledovalcev računov. Zasedanje Svetovnega sveta miru v Colombu v ponedeljek se je v Colom-lm, prestolnici Cevi on a zaključilo pomembno zasedanje Svetovnega sveta miru. ki je trajalo teden dni. Važnega zasedanja se je udeležilo 450 delegatov iz vseh petih kontinentov. Prisotna je bila tudi delegacija italijanskega gibanja miru, v kateri so bili tudi socialisti. Socialist Luzzatlo je imel celo čast predsedovati na zadnji seji zasedanja. Ob zaključku in po obširni debati, ki je trajala teden dni - v kateri so b~a iznesena najrazličnejša stališča je zasedanje odobrilo resolucijo v kateri poziva vse vlade sveta naj se izjavijo za prenehanje jedrskih poskusov. Jedrski poskusi - pravi resolucija so višek j je tekme v oboroževanju in pri na šajo strahovito perspektivo a tomske vojne. Zato naj vse za interesirane vlade takoj proglasijo premirje za vse poskusne eksplozije in naj pohitijo - pogajanji, da hi prišlo do sporazuma za končno prepoved teh poskusov. Predlogi za omejitev in pred. hodno obvestitev o poskusih ne predstavljajo rešitve problema, ker taki predlogi ne morejo pri. vesti do prenehanja poskusov. Sporazum o prenehanju poskusov pa bi ustvaril zaupanje, izboljšal bi mednarodni položaj, ker bi se s tem zmanjšala napetost v svetu. Odprl bi obenem pot prepovedi tega nečloveškega uničevalnega orožja in pozneje bi prišlo do splošne razorožitve. V imenu tega kar je človeku najdražje zaključu-resolueija apeliramo na vlade sveta naj agi raj o za takojšnje prenehanje jedrskih po. Skukov. STATUT KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE V JP omunistična partija Ita. 1^ lije je politična organi, g zacija, predstraža delav- skega razreda in vseh delovnih ljudi, ki se v duhu osvobodilne borbe, proletarskega internacionalizma in v stvarnosti razredne borbe, borijo za neodvisnost in svobodo dežele, za izgradnjo demokratičnega in naprednega režima, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za svobodo in vrednotenje človeka, za mir med narodi, za socializem. Komunistična partija Italije je bila ustanovljena leta 1921 na kongresu v Livornu na podlagi izkušenj italijanskega de. lavskega gibanja, naukov Marxa in Lenina in s poletom, ki ga je dala svetovnemu delavskemu gibanju Oktobrska revolucija. Združila je V svojih vrstah naprednejši del Socialistične partije Italije, od katere je povzela najboljše tradicije. S svojo ustanovitvijo je dala Komunistična partija Italije delovnim ljudem, izobražencem, množicam izkoriščanih idealnega, po. litičnega in organizacijskega vodnika v borbi za svobodo in socializem. Komunistična partija Italije, ki so jo vodili in navdihovali nauki in vzgled An. ionia Gramsci j a, se je pogumno upirala kriminalnemu fašistične, mu trinoštvu, borila se je proti temu na vse načine v notranjosti dežele in na bojnih poljanah, kjer je fašizem napadal svobodo in neodvisnost narodov ; v borbi proti fašizmu in Hitlerjevim zavojevalcem je dala pobudo za ljudsko antifašistično in nacionalno enotnost, soudeležena je bila odločilno v vodstvu in zmagi osvobodilne borbe. Po osvoboditvi dežele in likvidaciji fašističnega režima, je bila Komunistična partija in je tudi danes na čelu ljudskih množic za obnovitev političnih, gospodarskih in socialnih institucij Italije. Borila se je, da bi se nova republiška ustava navdihovala po načelih osvobodil, ne borbe. Ko je bila na pobudo italijan. ske in tuje reakcije razbita enotnost ljudskih in domoljubnih sil, ki so zagotovile zmago nad fašizmom in tujcem, ni Komunistična partije* Italije nikoli prenehala z delovanjem za u-resničitev najširše enotnosti in sodelovanja med vsemi delovnimi ljudmi in demokrati, za ohranitev vrednot osvobodilne borbe in izvajanje načel ustave, za obrambo miru. svobode in pravice do dela. Komunistična partije Italije živi, se bori in razvija s tem, da ima stalne in vedno širše politične organizacijske stike z delavskim razredom, intelektualci, obdelovalci zemlje, obrtniki, malimi in srednjimi trgovci in delojemalci, profesionisti, uradniki in tehniki, z mladino in ženami, z vsemi naprednimi silami družbe. Komunistična par. lija Italije tolmači in izraža, skupno s konkretnimi in takoj, šnimi interesi, politične in i-dealne težnje pretežne večine ljudstva za novo družbo, prosto izkoriščanja, ki naj napreduje v socializem v pogojih svobode in socialne pravičnosti. Dočim napreduje po samostojni in nacionalni poti italijanski poti v socializem, črpa iz bogatih in mnogovrstnih izkušenj mednarodnega delavskega gibanja, Sovjetske zveze, Ljudske republike Kitajske in vseh dežel nove demokracije in je soudeležena pri izmenjavi izkušenj s komunističnimi in delavskimi partijami vsega sveta. Komunistična partija se bori za mir in miroljubno sodelovanje, na osnovi svobode in enakopravnosti med vsemi narodi. Kdor vstopi v vrste Komunistične partije Italije, se obveže, da se bo udeležil te velike in plemenite akcije za emancipacijo italijanskega naroda in človeštva od izkoriščanja kapi. talizma, suženjstva zemljiških mogotcev in nacionalnega zati. ranja. Za uspešno delovanje v tem smislu je potrebna enotnost prizadevanj, odločnost vodstva, čut požrtvovalnosti, zavednost, borbenost. Organizacija Komunistične partije Italije je zamišljena tako, da lahko do najvišje mere zadosti tem zahtevam. Organizacija je prostovoljna, enotna, opira se na temeljno načelo demokratičnega centralizma. Vsi člani so obvezani na borbo za ideale in izvajanje politične linije, ki jo določijo kongresi in vodilni organi partije. Statut ureja notranje življenje partije, delovanje vsake nje. ne instance, način dela in sodelovanja vseh njenih članov. Spoštovanje statuta in skrb, da ga tudi drugi spoštujejo, je doprinos, da bodo milijoni članov postali velika demokratična in borbena sila, ki se giblje gotovo za uresničitev ciljev in programa partije. Poznavanje, spoštovanje sta. tuta in skrb, da ga tudi drugi spoštujejo, je neodložljiva dolž. n ost vsakega člana in vsake organizacije partije. I. O partiji 1. . Italijanski delavci, delovni ljudje in napredni intelektualci, ki dosledno delujejo za socialistično obnovo italijanske družbe, sestavljajo organizacijo borbe, prostovoljno in demokratično : Komunistično partijo Ita-lije. 2. - Prošnja za vpis V Komunistično partijo Itali, je se lahko vpišejo državljani, ki so dosegli 18. leto starosti in — neglede na raso, veroizpoved in filozofska prepričanja — sprejmejo politični program partije ter se obvežejo : da bodo delovali za njegovo uresničitev, da bodo spoštovali statut, da bodo delovali v partijski organizaciji in plačevali redno izkaznico in članarino. Državljan, ki se hoče vpisati v Komunistično partijo Italije napravi prošnjo na komite celice v kraju, kjer je zaposlen ali pa na komite partijske organizacije, kjer stanuje. Prosil, ca mora predstaviti član, ki jamči za njegovo politično in moralno poštenost. Mladince, ki pripadajo Zvezi komunistične mladine in vstopijo v partijo predstavi komite njihovega krožka ali skupine komunistične mladine. 3. - Sprejem v partijo O sprejemu v partijo odloča plenum celice ali sekcije, kateri je bila naslovljena prošnja ra vpis. Komite celice ali sekci. je bo poskrbel, da obrazloži prosilcu program in statut partije. Komite sekcije izda novemu članu izkaznico skupno z izvodom programa in statuta partije. Za sprejem oseb, ki so imele važna vodilna mesta v drugih strankah je potrebno, p redno odloča plenum celice ali sekcije, mnenje federalnega komiteja ; če je prosilec vidnejša osebnost v vsedržavnem merilu, pa mnenje Centralnega komiteja. I. sto velja za prosilca, ki je bil že vpisan v partiji in je bil nato črtan. Za sprejem osebe, ki je bila izključena, je potrebno mnenje federalne ali centralne kontrolne komisije, po važnosti posameznega primera. 4. - Premestitev iz ene organizacije v drugo Clan partije ki se preseli, mora o tem obvestiti komite svoje sekcije. Ta bo nato poskrbel, da preko svojega federalnega komiteja obvesti komite sekcije, kjer ima član novo bivališče, obenem pa izstavi premeščenemu tovarišu dokument s katerim se predstavi v novi sek. ciji. II. 0 dolžnostih in pravicah člana 5. - Dolžnosti Dolžnost vsakega člana je : a) da redno prisostvuje sestankom in je aktiven v svoji organizaciji ; da v delokrogu svoje dejavnosti uresničuje politiko partije in sklepe vodilnih organov ; da daje največji doprinos k politični obdelavi, pobudam in delu partije ; li ) da stalno izboljšuje svoje poznavanje politične linije par. lije in svoje sposobnosti v delovanju za njeno uresničitev ; čita, podpira in širi glasilo in publikacije partije ; pridobiva in poglablja znanje marksizma, leninizma (pri tem ostanejo ve. 1 javne določbe člena 2) in uvaja njegove nauke pri reševanju konkretnih vprašanj ; da je aktiven v množičnih organizacijah ; pridobiva nove pristaše za program in akcijo partije ; da z besedo in vzgledom stalno dela v političnem in ideološkem u-smerjevanju in prozelitizmu ; c) da spoštuje partijsko disciplino. Vsak tovariš ima pravico, da pri vodilnih organih partije podpira svoja mnenja, tudi če so različna od mnenj v direktivah za smernice in delo. Medtem pa mora, po načelu po. d reditve manjšine večini, posameznika organizaciji, nižje organizacije višji, uresničevati direktive, ki so bile redno sprejete, po načelu, ki jamči absolutno enotnost v akciji ; d) da je odkritosrčen s parti, jo, lojalen in bratski s tovariši in z delovnimi ljudmi ; dosleden v mnenjih, načelih in idealih, ki jih izpoveduje ; vzgleden državljan ; c) da izvaja kritiko in samokritiko za izboljšanje svojega in partijskega delovanja ; da se bori v instancah partije proti po. manj kij ivostim, kršenju demo. kracije in pravil statuta, pojavom birokracije in predsodkov ; da sporoči svoje kritične pripombe in predloge vodilnim organom vsake stopnje, ki jih morajo upoštevati ; £) da brani partijo pred vsakim napadom ; da ne širi rezerviranih zadev partije. 6. - Pravice Vsak član partije ima pravico : a) voliti vodilne organe partije in biti izvoljen, če ima za to zahtevane rekvizite ; b) prispevati pri izdelovanju politične linije, sklepov partije in svoje organizacije s tem, da se udeleži diskusije na sestankih in debat v partijskem tisku ; c) poznati ugotovitve, kritike in obtožbe, ki se izrečejo na račun njegovega delovanja in obnašanja in uveljaviti svoje razloge, in v primeru sankcij, ki jih smatra za neupravičene ali pretirane, ima pravico do pritožbe na plenum organizacije in na višje partijske instance d) kritizirati v partijskih instancah katerega koli voditelja in katero koli partijsko organizacijo zaradi pomanjkljivosti, napak, primerov slabega obnašanja, ki jih je opazil, ter obvestiti višje organe o težjih primerih ; e) svobodno delovati v filozofskih, znanstvenih, umetniških in kulturnih raziskovanjih ; f) izstopiti iz partije s predložitvijo ostavke. Vr tem primeru mora sekretar organizacije kateri pripada odstopajoči poskusiti, da pride do objasnitve s tovarišem. Če vztraja na ostav. ki, je treba to sporočiti plenumu organizacije. Ta jo lahko sprejme ali tudi zavrne. V primeru posebnih razlogov politične ali moralne nevrednosti, se ostavka spremeni v izključitev. III. O ustroju partije 7. . Partija je organizirana v celice, sekcije in federacije. 8. - Celica Celica je osnovna organizacija partije. Šteje najmanj pet članov in se ustanovi na kraju dela, ali kjer stanujejo člani. Na kraju dela, kjer je število članov visoko, se lahko u-stanovi več celic. Člani celic na krajih dela so dolžni biti aktivni tudi v celicah kraja, kjer stanujejo in to kot pomožni člani. Celici, ki je bila ustanovljena v kraju, kjer stanujejo člani, pripadajo komunisti, ki niso vpisani v tovarniških celicah (obrtniki, trgovci, gospodinje, profesionisti itd.) in ki stanujejo v isti stavbi, četrti, okraju, vasi. Ženske, ki so vpisane v partiji, so lahko organizirane v mešanih ali ženskih celicah, bo. disi na kraju dela, kot tudi v kraju kjer stanujejo. 9. - Komite v tovarni ali podjetju Na deloviščih, kjer je več ce. lic, koordinira delovanje in ak. cijo partije v vsej tovarni ali podjetju tovarniški komite ali komite podjetja, ki ga izvolijo celični komiteji. 10. - Sekcija Partijska organizacija, ki je po stopnji višja od celice je sekcija. Sekcijo sestavljajo tovarniške in terenske celice, ki obstojajo na njenem področju. Sekcija mora stremeti za tem, da ima stalen sedež, ki mora biti kraj sestankov in delovanja komunistov in središče po-litičnega. kulturnega,- vzgojnega, razvedrilnega in podpornega življenja za vse delovne ljudi okraja. 11. - Občinski komite V občinah, kjer ni sedeža federalnega komiteja in imajo več sekcij, se ustanovi občinski komite, ki se ga izvoli vsako leto na plenumih sekcijskih komite, jev v občini na podlagi številčnosti raznih sekcij. V občinah, kjer je federalni komite, se občinski komite lahko ustanovi — in izvoli kot zgoraj navedeno na podlagi sklepa federalnega komiteja kot takega, ki določi njegove funkcije. 12. - Conski komite Na podlagi sklepa federalnega komiteja, se sekcije lahko združijo v cone ali sektorje. Conski ali sektorski komite izvoli vsako leto plenum sekcij-skih komitejev področja ali sek-torja na podlagi številčnosti raznih sekcij. 13. - Federacija Federacijo sestavljajo vse celice in sekcije, ki obstojajo na njenem ozemlju. Federacija je navadno pokrajinska. Centralni komite lahko da pobudo ali o-dobri ustanovitev federacij, katerih delokrog ne sovpada s pokrajino. 14. - Deželna koordinacija in deželni komite Za koordinacijo pobud partijskih federacij iste dežele in za izdelavo problemov v interesu dežele, se lahko skličejo sestanki sekretarjev, tajništev, komitejev ali predstavnikov poedinih pokrajinskih federacij. Navedene sestanke skliče po pravilu federalni komite glavnega mesta dežele na lastno po-hudo ali na zahtevo tudi enega samega federalnega komiteja v deželi ali Centralnega komiteja. Dežele s posebnim statutom (Sicilija, Sardinija, Aotska dolina, Poailižje), ali tudi druge dežele — če smatra Centralni komite to kot politično potrebo — tvorijo svoj deželni komite, ki je stalen in izvoljen na posebnih deželnih konferencah, po pravilih, ki jih določi Centralni komite. 15. - Mladi komunisti Mladi komunisti so organizirani v Zvezi komunistične mladine Italije (ZKMI). Slednja skrbi za svoje vodstvo z demokratično izvolitvijo v vseh instancah svojih organov vodstva in kontrole. ZKMI skrbi za koordinacijo svojega delovanja z delovanjem partije. Slednja imenuje svoje predstavnike v vseh vodilnih organih Zveze komunistične mladine in sprejme v svo. je organe predstavnike navedene zveze. Mladim komunistom, ki so vpisani istočasno tudi v partiji, se omogoči pripadnost in delovanje v organizacijah ZKMI. IV. O notranjem življenju in o demokraciji v partiji 16. -Demokratični centralizem Notranje življenje Komunistične partije vodijo načela demokratičnega centralizma. To pomeni : a) vsaka instanca partije mo. ra v svojem delovanju spoštova. ti partijsko demokracijo, to je podpirati delovanje in pobudo vseh članov ; držati živo in traj. no vez med vodilnimi organi in bazo, med višjimi in nižjimi instancami ; b) vsi vodilni organi morajo biti izvoljeni na demokratičen način, delovati morajo in sklepati kolektivno ; ostane pa veljavno, da kolektivno vodstvo ne izbriše osebnih odgovornosti ; c) vodilni organi morajo periodično in na primeren način podati obračun svojega delovanja organizacijam in instancam, ki so jih izvolile; d) vodilni organi in posamezniki, ki tem organom pripadajo, so preklicni na podlagi sklepa plenuma ali instance, ki jih je izvolila e.) manjšina mora sprejeti in izvajati sklepe večine; f) sklepi višjih organov so obvezni za nižje organe ; g) niso dopuščene akcije, ki kršijo politično linijo in organi, zacijska načela partije ; ne trpi sc frakcionaško delovanje in ne nobena akcija, ki bi lahko razbila ali postavila v nevarnost enotnost in disciplino partije. 17. - Udeležba članov v vodilnem delovanju partije Vsaka partijska organizacija mora imeti najtesnejše vezi z ljudskimi množicami ; preuččva-ti mora izkušnje množic, zbirati mnogovrstna mnenja, da jih lire di s študijem in izdelavo in jih nato prenese množicam Hot ideje in direktive, ki jih je treba širiti in izvajati. V ta namen mora vsaka organizacija : a) razpravljati in rešiti v duhu politične linije partije vprašanja, ki se ji postavljajo ali ki jih iznesejo vodilni organi ; b) preučevati vprašanja nacio. milnega in mednarodnega delavskega gibanja ; c) zainteresirati za te diskusije in študij vse svoje člane. 18. - Diskusije in posebna posvetovanja O vseh partijskih vprašanjih je treba razpravljati in jih rešiti v instancah partijske organizacije : celičnih in sekcijskih plenumih, sestankih vodilnih organov, sestankih aktivistov, kongresih in konferencah. O določenih problemih, ki so posebne važnosti, mora vsak fe. deralni komite ali Centralni ko. mite, predno sklepa, skušati do-biti sodelovanje in spoznati mnenje širšega kroga tovarišev. V ta namen se lahko otvori javna diskusija v partijskem ti. sku ali vpraša za mnenje, na način, ki ho smatran kot najbolj primeren, organizacije in tovariše, ki lahko več prispevajo za razjasnitev problema. O rezultatih te diskusije in posvetovanja je treba poročati federalnemu ali Centralnemu komiteju, predno se dokončno sklepa o problemu v diskusiji. 19. - Komisije za proučevanje, pobude in za delo Z namenom, da se zagotovi čim širša udeležba članov pri sestavljanju problemov partije in uresničevanju njenega delovanja, morajo razni vodilni organi ustanoviti, ko se pokaže potreba ali pa za stalno, komisije za proučevanje, za pobude in za delo. V te komisije je treba pritegniti tudi tovariše, ki niso v vodilnih organih in so še posebno kompetentni za vprašanja, katerim se morajo posvetiti. Te komisije morajo delali pod kontrolo in odgovor, nosijo organov, ki jih imenu-jejo. 20. - Partijski funkcionarji Množični značaj partije in ob. seg nalog, ki jih mora izpolniti, zgodovinska izkušnja, ki je pokazala koristnost in važnost poklicnega revolucionarja, zahtevajo, da določeno število tovarišev posveti vse svoje dejavnosti partijskemu delu v svoj-stvu funkcionarja. Izbira in imenovanje, kot tudi preklic tovarišev funkcionarjev, so v pristojnosti vodilnega komiteja partijske instance v kateri delajo. Vodilni komite je odgovoren za usmeritev in delo aparata, ki ne sme prevzeti mesto rednim vodilnim organom in ne sme omejevati pobude in udeležbe vseh članov pri partijskem delu. 21. - Metoda za izvolitev vodilnih in kontrolnih organov Vodilni in kontrolni organi katere koli partijske instance se izvolijo na posebnih plenumih z neposrednim, poimenskim glasovanjem, na podlagi pravil o katerih bo od časa do časa sklepal plenum. Tajno glasovanje* je obvezno, če ga je o-dobrila vsaj petina udeležencev plenuma. 22. - Volilna komisija Na kongresih sekcije, federacije in na vsedržavnem kongresu se izvoli volilna komisija, ki predlaga način glasovanja, odbira predloge kandidatur in predloži kandidatno listo. Pred. logi volilne komisije so pred glasovanjem podvrženi odobritvi kongresa. • Člani volilne komisije mora. jo biti neoporečno politično resni in preizkušeno predani par. tiji. V. O vodilnih organih 23. - Celični komite Celični nienum izvoli komite in sekretarja. Celični komite sestavljajo trije ali več članov, ki zavzemajo to mesto za dobo enega leta. Komite vodi kolek, tivno delo celice ; kontrolira izvajanje politične linije partije in izvrševanje sklepov celičnega plenuma in višjih organov. Celični komite odgovarja za svoje delovanje prod plenumom celice in višjimi organi. 24. - Kongres in komite sekcije Kongres sekcije sestavljajo delegati, ki so bili izvoljeni v celicah v razmerju s številom vpisanih in po pravilih, ki jih določi federalni komite. Za sekcije, ki niso še razdeljene na celice, še kongres nadomesti s splošnim plenumom vseh vpisanih. Člani odstopajočega komiteja, če niso delegati, se udeležijo kongresa brez pravice do glaso-vanja. Kongres skliče sekcij skl komite vsaj enkrat na leto, da s«’ razpravlja o poročilu delovanja sekeijskega komiteja, nadzornega odbora in preglednikov računov sekcije, o nalogah dela in drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu ; skliče se lahko tudi izredni kongres in to na podlagi sklepa federalnega komiteja ali na zahtevo tretjine vpisanih. Kongres izvoli koit i-lj, kontrolni odbor in preglede, v alce računov sekcije. Sekci jski komite sestavlja pet ali več čl a. nov. Slednji imenuje svojega sekretarja, razdeli naloge, deluje kolektivno in je odgovoren za usmeritev in delo komunistov sekcije. Kontrolira delo. vanje celic, tovarniških komite, jev in komitejev v podjetjih, izvršitev sklepov kongresov ih višjih organov, po katerih navdihuje svoje sklepe in delovanje. Sekcijski komite odgovarja za svoje delo pred sekci jski m kongresom in pred federalnim komitejem. V teku zasedanja kongresa vrši funkcijo sekeijskega komiteja predsedstvo. 25. - Kongres federacije in federalni komite Kongres federacije sestavljajo delegati izvoljeni na sekcijskih kongresih v razmerju s šle-vilom vpisanih in na podlagi pravil, ki jih določi federalni komite. Kongres federacije se sestane najmanj vsaka tri leta. Skliče ga federalni komite za razpravo o poročilu delovanja komiteja kot takega, federalne kontrolne komisije, pregledoval, cev računov in o drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Vodstvo partije lahko sklene, da se na dnevni red federalnega kongresa vpišejo določeni argumenti. Člani odstopajočega federalnega komiteja in odstopajoče federalne kontrolne komisije, če niso delegati za kongres federacije, prisostvujejo brez pravice do glasovanja. Izredni kongresi federacije se lahko skličejo na podlagi sklepa vodstva partije in na zahtevo tretjine sekcij ali celic v delokrogu federacije, ki štejejo najmanj tretjino vpisanih. Kongres federacije izvoli federalni komite, federalno kontrolno komisijo in pregledovalce računov. Federalni komite je organ za vodenje delovanja federacije. Na skupnem sestanku s federai, no kontrolno komisijo izvoli iz svoje srede vodilni komite, sekretarja in tajništvo. Vodilni komite vodi federacijo v obdobju med zasedanji federalnega komiteja. Tajništvo skrbi za trajnost delovanja, izvrševanje sklepov federalnega in vodilnega komiteja in reševanje tekočih zadev. Če šteje federalni komite manj kot trideset članov, ni potrebno, da izvoli vodilni komite. V tem primeru izvoli ua skupnem sestanku s federalno kontrolno komisijo samo sekretarja in tajništvo. Federalni komite, tajništvo iu eventuelni vodilni komite delujejo vsak s svoje strani kolektivno. Federalni komite je odgovoren za pravilno izvajanje sklepov kongresa in politične linije partije v svoji organizaciji. V o. ili krajevni tisk, za katerega imenuje glavne urednike in urednike ; kontrolira delovanje vseh nižjih organov, ustanavlja svoje delovne komisije, imenuje odgovorne in člane te komisije ter kontrolira njihovo delo. vanje. Vsaj enkrat na leto mora federalni komite poslušati in razpravljati o poročilu delovanja komunistov, ki so bili izvo. Ijeni za javne funkcije. Federalni komite se mora sestati vsaj enkrat vsak mesec. 26. - Vsedržavi kongres Vrhovna instanca parli vsedržavni kongres. Skl* vsaka tri leta Centralni te. Sestavljajo ga delegat* federacij, ki so bili iz vol sorazmerju s številom vp! in na podlagi pravil, ki določil Centralni komite. Člani odstopajočega (• nega komiteja in od stol centralne kontrolne kol če niso delegati za vse kongres, prisostvujejo bn vice do glasovanja. Izredni vsedržavni ko se lahko skličejo na najmanj tretjine p okraj' federacij partije ali na sklepa Centralnega komi*' Kongres razpravlja o p°! delovanja Centralnega ko*1 centralne kontrolne komi' centralnih pregledovalcev nov ter o drugih problem ^ so na dnevnem redu : zač li lično linijo partije ; oc' delovanje organov centi-* * vodstva in vse partije; Centralni komite, cen kontrolno komisijo in cei*1 pregledovalce računov. (I* (loju V teku zasedanja vsed^ ga kongresa vrši p re funkcije in ima oblast G nega komiteja. ^ obde esoma skliče Svetuje Centralni komite je iz’lrašanjil na vsedržavnem kongr# ; 27. - Centralni komite skladu s členi 21 in 22 s1 'njah *0 spio ustne i c) važn lnačaj V»edrž;i a“i Cen: Vodi partijo v obdobju dvema kongresoma, sest»1 ie po pravilih na plenarne®1 danju vsaka dva meseca j1 kokrat na zahtevo najnia11 tj ine svojih članov. Kol®’ je odgovoren za izvajanj' litične linije, ki jo je 2 atae k, vsedržavni kongres. Na bralni nem sestanku s centrale' ''era], trohi o komisijo, izvoli C1’ federa ni komite iz svoje sred* L Vodil stvo, generalnega sekretarja r"il, s govega namestnika in taj11 partije. Vodstvo vodi p®1 obdobju med zasedanji tralnega komiteja. Taj'1 skrbi za trajnost delova®) ‘racija], vrševanje sklepov Centi* "T,.; j(i , komiteja in vodstvo ter z* “lavsl vanje tekočih zadev, de®1 anju komite ustanavlja central'1 lovne komisije, katerim 1 It) naloge, imenuje odgovo: te komisije, vodi centrali (Nudai. i *0 vsed '“babe, “traini Vsedrža ‘Utajo /4. - ] gane tiska in imenuje urednike. 28. - Partijski stalež za člane vodilnih organov Izvoljeni so lahko za čl** ličnega komiteja, sekt') komiteja m pregledoval®1’ nov sekcije tovariši, ki partiji vsaj eno leto ; v sko razsodišče tovariši, k' partiji vsaj dve leti; za federalnega komiteja in fc' ne pregledovalce računu®' riši, ki so v partiji vsaj tr' za člane federalne ko' komisije tovariši, ki so ’ tiji vsaj pet let ; za čla®č tralnega komiteja in ce®1 pregledovalce računov ki so v partiji vsaj o se®’ ^deral M pr ] Ječi h n . s« jih "eji na tg“ kom *Vvni !“ce do fetalni ,1° s P«! '“ega 1 ‘“bolne V posv ‘bedni! FV° fedi Podla: "“bleja 6 komis Ni vod 1,13. „ za člane centralne kont rol"^ misije tovariši, ki so v f °*°vij0 vsaj deset let. ..hbalni 29. - KooptaciJVhrž; V primeru, da ostanejo ' cijskih, federalnih in ce®1' vodilnih organih prosta in ni mogoče čakati na za nove volitve ter v p1' izredne potrebe, se lahk« legne nove tovariše v vod1' gan partije in sicer s k®1' njem, ki ga določi org®' na skupnem sestanku z ®‘‘ fpijočo kontrolno komi-'* V vsakem vodilnem " je lahko kooptiranih tretjina od celotnega -t®'1 nov. O vsaki kooptaciji “■ sklepati vsaj dve tretjin' organa. Vsedrž£ S m Sejo ."“traine ko k'1 '“fe tievni ,r 'si .“držav, hvalni 0l 'k. 80. - Pokrajin5' partijski svet v V vsaki pokrajini a® ustanovi pokrajinski P' A;l> svet. Slednji ima posv" et«' d*1 pravico in se mora set , podlagi sklepa federai "b mileja, da razpravlja 0 njih problemih : a) volilnem program® , ke splošne politične in 1 volitve ; b) vsedržavnih ka',lČ kot je mesec tiska, ob®8 izkaznic itd. c) važnih problemih ga in krajevnega značaj^ Pokrajinski partijski s -It«1 zema svoj položaj isto ‘h fi “fs°d {Nadaljevanje na 3. s®k( fedi "h ®ent Sek' \lvf:dc %Lcent i>ka Jih ;avi Skl Nadaljevanje statuta Komunistične partije Italije ralni legal vol 111 vp I. ki mite. ga odstol ko< C.et j bralni komite. Imenuje ga D bralni komite s številom čla-ilvi ki jih določi navedeni ko-Za pokrajinski partijski se lahko imenujejo tovariši, imajo naslednje pogoje : a) priznano politično veljavo v sed’ dolge izkušnje borb v vrstah !,rP irtije in demokratičnem deškem gibanju ; r) imajo vodilna mesta v sin. :j kalnih, zadružnih, športnih, )( ?vedrilnih, ženskih in mladih organizacijah itd. : ' ) imajo važne javne, politi« 1,1 in upravne funkcije; (i) zavzemajo vidnejše polo-b na področju svojega pokli-kulture, znanosti in uinet- >ti ; ifl e) so sekretarji važnih sekcij rf vehe. pokrajinskem partijskem °hi so s polno pravico člani na okraj1 na p1 komi1' o p° a koi' komi? alcev )blein : zaci cent tije; cen1 n cen 'V. vsedd preds< ist D ujma1’ Kole' ralo0 etk i’ retar)’’ "nih n taj" i pn> lan ji a»i n ter rim (Nadaljevanje z 2. strani) dorai nega komiteja in fede- ne kontrolne komisije. L - Vsedržavni svet ^ obdobju med dvema k on-esoina Centralni komite lah-skliče vsedržavni svet, da se 'svetuje s partijo o naslednjih je izdrašanjih : migri a) vsedržavnih volilnih kam. 22 f'jinjah lobju sestol|ie irucO1 M splošnih problemih politi. usmeritve in akeije; c) važnih vprašanjih splošne. tnačaja. Vsedržavni svet sestavljajo ajanj' "ni Centralnega komiteja, cen. je 2 alue kontrolne komisije in '■i pralni pregledovalci računov, o° ' -ralni sekretarji', predsedni-C 1 federalnih kontrolnih komi- Vodilni komiteji parlamen- skupin in delegacija "Italnega komiteja ZKMI. "halni komite lahko povabi Vsedržavni svet tudi tovariše, r’l‘ ‘Utajo vodilne funkcije v fe- i‘arijah, ki imajo važne javne .eiitr* 'akcije ali vidnejše funkcije v “Vskem in demokratičnem gi. Ce»1 anju. n trak' ;ovoi n trak,j nje M - Federalna konferenca ìe h v ia čl»1 5ek<''f val1'1' , ki . v i ši, ki ; z» in ff' inoVi aj h1 “‘letalna konferenca je se-n“k predstavnikov sekcij ob. /'““ih na področju federacije, ' s° jih določili sekcijski ko-"“j* na podlagi pravil federalna komiteja. dnevni red federalne konfe. "‘e določi federalni komite. Cralni konferenci prisostvu. s polno pravico člani federa komiteja in federalne aholne komisije. Konferenca a posvetovalni značaj. Samo ‘bednih primerih in na zah-0 federalnega komiteja ter Podlagi sklepa Centralnega '“iteja in centralne kontrol-komisije, konferenca lahko H J vodilne organe federacije. k“"‘ ^ - Vsedržavna konferenca so član1' ce«1' t ov v osel ut i v C1J ne j o 1 cel1*1 ista na k" '»“e , pti .1 jim' ' vi> Vs“drž, avna konferenca je se. !', ("‘“k predstavnikov pokrajin-r°, foderaci j partije, ki jih ““ijo federalni komiteji na ' a8i pravil, katere določi '"talni komite. ■ ^državni konferenci priso-'“Jo s polno pravico člani . I talnega komiteja in cen-kontrolne komisije. ‘‘“'ni red vsedržavne konfe. določi Contraili komite. ‘“drž; avna konferenca ima “Valili značaj. VI. ^ kontrolnih organih k - Kontrolni inrf d organi partije so: I ^ Sekcijsko razsodišče ; ‘tik-, ^“dcralna kontrolna komi. v'e‘l es'»' [ iu'^ kontrolna komi- Cen't.alna s“kcijski pregledovalci ra. ‘sij a; ''Ho 1,cl<:ralni pregledovalci ra- V; ^traini pregledovalci ra. Člani razsodišča ostanejo na svojem položaju za isto dobo kot sekcijski komite in odgovar. j a jo za svoje, delovanje prod sekcijskim kongresom, ki ho sle-dii. Razsodišče ima naslednje naloge ; a) kontrolirati izvajanje statuta, spoštovanje notranje demo. k racij e in partijske discipline s strani komitejev sekcije, celic in posameznih tovarišev ; h) proučiti in rešiti disciplin, ske zadeve, ki jih razsodišču predložijo sekcijski in celični komiteji in posamezni tovariši. 36. - Federalna kontrolna komisija Federalno kontrolno komisijo izvoli kongres federacije, o-stane na svojem položaju kot federalni komite in odgovarja za svoje delovanje pred kongresom, ki sledi. Komisijo mora sestavljati število članov, ki ne sme hiti višje od polovice članov federalnega komiteja. Iz svoje srede izvoli predsedstve-ni urad, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in tajnik, če ima komisija manj kot deset članov, če pa ima komisija več kot deset članov, sestavljajo predsedstveni urad predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Federalna kontrolna komisija ima naslednje naloge : a) kontrolirati izvajanje statuta, spoštovanje notranje demokracije in partijske discipline s strani vseh instanc in posameznih tovarišev ; h) proučiti in rešiti disciplinske zadeve, ki jih predložijo federalni komite, sekcijski komi. leji in posamezni tovariši ; c) sodelovati s federalnim ko. milvjcin pri vodstvu kadrovskega dela. V primerih predvidenih v statutu se federalna kontrolna komisija sestane skupno s federalnim komitejem za sklepe, ki so skupne pristojnosti. Člani predsedstvenega urada federalne kontrolne komisije pripadajo s polno pravico federalnemu komiteju. Predsednik pripada s polno pravico vodilnemu federalnemu komiteju. 37. - Centralna kontrolna komisija Centralno kontrofno komisijo izvoli vsedržavni kongres, osta-ne na svojem položaju za isto dobo kol Centralni komite in odgovarja za svoje delo vsedržavnemu kongresu, ki ho sledil. Sestavljena mora biti iz števila članov, ki ne sme hiti višje od polovice članov Centralnega ko. miteja. Iz svoje srede izvoli predsednika, dva podpredsed. nika in dva tajnika, ki sestavljajo predsedstveni urad in skr. hijo za nepretrgano delovanje. Centralna kontrolna komisija ima naslednje naloge : a) kontrolirati izvajanje statuta, spoštovanje demokracije v notranjem partijskem življenju, discipline s strani vseh instanc partije in posameznih članov; h) proučiti in rešiti z dokon. čno sodbo disciplinske zadeve, ki jih predloži . Centralni komite ; c) proučiti in rešiti z dokončno sodbo prizive, ki jih predložijo neposredno partijski or gani ali posamezni tovariši ; d) proučiti in rešiti obtožbe, iznesene proti osebni časti in obnašanju članov Centralnega komiteja in centralne kontrolne komisije, sekretarjev federacij, poslancev in senatorjev na polo. žaju ter tovarišev, ki imajo ja-v ne funkcije v vsedržavnem me. t ilu ; e) sodelovati s Centralnim ko. initejcm pri kontroli marksisti, čne-leninistične usmeritve cen. trainili, deželnih in krajevnih partijskih šol, tiska in propagande ; g) pomagati z nasveti in predlogi federalnim kontrolnim komisijam pri njihovem delu, toda brez vmešavanja v njihovo an'1'. Čaj9', d V •* Sekcijsko razsodišče "j,1 k fa' a Sekcija mora imeti svo. 1 j^e z vsaj tremi člani, izvoli sekcijski kongres. delovanje. Centralna kontrolna komisija mora periodično, na podlagi po. sebnih proučitev in poročil, pregledati na plenarnih sestankih razna vprašanja, ki se tičejo demokracije in partijske disci- pline ; kontrolirati s sodelovanjem Centralnega komiteja u-smeritev, uvrstitev in izvrševanje njenih sklepov. O teh vprašanjih sestavi pisane zaključke, ki jih je treba dostaviti Centralnemu komiteju, kateri bo poskrbel za izvajanje. V primerih, ki jih predvideva statut, se centralna kontrolna komisija sesta, ne skupno s Centralnim komite, jem za sklepe, ki so v skupni pristojnosti. Člani predsedstvenega urada centralne kontrolne komisije pripadajo s polno pravico Centralnemu komiteju. Predsednik pripada s polno pravico vodstvu partije. 38. - Sekcijski pregledovalci računov Odbor pregledovalcev raču. nov sekcije sestavljajo trije člani ki jih izvoli sekcijski kongres. Ostanejo na svojem položaju za isto dobo kot sekcij- Barbare. Si gj gres i-rai. RADI oddaje:;: sti. SOBOTA: 12. Življenja „ sode - 13.30 Pestra operni čutil sba - li6. Utrinki iz zna e y d in tehnike - 18. Brahms: I |la tet v f-molu za klavir » , . Fauré: Fantazija za klav;'’ orkester - 19.1-5 Sestanek f' Pu slušalkami - 20.30 Konce baši perne glasbe . 21. Teden 1 ne^t liji - 21.15 Zabavna gla= SJ 22. Operetne melodije - "D Polnočna glasba. p NEDELJa: 9. Kmetijski 'ja s daja - 10. Prenos Sv. ma , U stolnice Sv. Justa - 12. U hom ja za najmlajše - Mirko Ij -g, čič: «Kaj nam pa mor j1 j .j 13.30 Glasba po željah 'D1 Koncert pianista Gab(Te Devetaka - T7. Slovenski t ri - 18. Lalo: Španska s‘ .. nija za violino in orkeS. °Lj.' 19.15 Trst od 1-6.stol. do - $ega leona - 20.30 Verdi: «Oritijev opera v 4 dej. v(|u- PONEDELJEK: 12. Živi 'C in svet . 12.55 Srbske fd jj °m ne pesmi in plesi - 18. 1 1 k< Koncert št. 2 v A-duru - ' in Z začarane police - 19.15 'Vu,. nost in tehnika - 22. B'1 e j lije slovenskih literarni! ; . ' trii OO 1 A U v. ^ U -. u ; -.-»L U vij - 22.15 Brahms: Simi'* št, 1 v c-molu op. 68. TOREK: 12. SredozemsU zave in dežele . 13.30 Cjriy , ■po željah - 18. Haydn: 0 k cert za violino in orkest , _ C-duru - 19.15 Zdravniški °/Q dež - 21. Radijski oder - : ko Majcen: «Dediči nebei'Ofo kraljestva», komedija v 3 SREDA: 12. Iz zgori-'« k zdravilstva - 13.30 Schuri Otroške slike op. 15 - 18. :e r hoven: Godalni kvarteti • Pisani balončki, rad. ted-FOl/, najmlajše . 19.15 Radijska verza - 21. Obletnica led1 ;0/J 22. Italijansko povojno , ® li-šče. ČETRTE,K: 12. Iz krali1 živali - 13.30 Odlomki iz ^ nih koncertov - 18. Sibf Jj, Simfonija št. 5 v Es-d» v 19.15 Sola in dom - 20.3* melodije do melodije - 21-matizirana zgodba - Duili1, veli: «Kateri izmej tret1' «Maroško bodalo» (l.a : ba) - 22. Nove knjige 11 i('Q, daje - 22.15 Vokalni kV'^ PETEK: 12. O vitami» t, 13 30 Glasba po željah Prokolief: Koncert za ) 11 Usi 'ila 9Ua; in orkester št. 3 v C-t3U a8< 18.30 Z začarane police , Radijska univerza - 21.. f HUl' ditve in umetnost v Tr$i 21.15 Velika dela slavnih strov - 22. Velika arheo odkritja. A K I N (K Hi; Opčine > >o id1 ličn Sobota, 22. jun.: «Konje»'8^ puščavi (Il cavaiier6i|; desert.)); barvni fi.n' lumbi -. Nedelja, 23. jun.: «Prodat na» (La donna vend -, barvni film Columbi»-ib Ponedeljek. 24. jun.: s# novi. Torek, 25. jun.: «Mor.sk» šast» (Il mostro dei ri); ii'm Columbia. Sreda, 26. jun.: «Okno n» rišče» (La finestra sD* tile); barvni film * mounth. Četrtek, 27. jun.: se pono' H »Ši« Prosek Sobota, 22. jun.: «Ta»’ Mayumbe»; barvni Lux. Nedelja 23. jun.: se pon» Sreda, 26. jun.: «Z-orr»'1 V nje» (Il sogno di Z1’ film Titanus. Ples v Lonjerju ÌH *i|. Lonjerska mladina P[f jutri, v nedeljo, s pričeti 19.30 tradicionalni ples ,,il s tem. Svira izbran orkester.