Posamezni izvod 30 grošev, meselna naročnina 1 šiling TEDDIK ZA SLOVEnSKO KOROŠKO I IZ VSEBINE: | POGLED NAZAJ ŠOLSKI ZAKON ... POGREB TATJANE I NAŠA POT V POČITNICE | TJA BOMO NAŠLI POT AMERIŠKA SLOVENKA I PRIMORCI ZA SVOJE... § DAN POJE ■ ■ I3IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 23. VIII. 1946 ŠTEV. 11 V Parizu še zmeraj brez vidnejših uspehov V preteklem tednu so se osnovali odbori, ki bodo obravnavali posamez* ne mirovne pogodbe. Težave so na* stopile pri odborih za Rumunijo, Ma* džarsko in Bolgarijo, ker so Rusi mne* nja, da Francozi sicer v teh odborih lahko sodelujejo, nimajo pa pravice do glasu, ker s temi državami niso bili v vojni. To je enako stališče, kakor je obveljalo pri posvetovanjih zuna* njih ministrov. Stališče jugoslovanskega odposlan* stva do izvajanj italijanskega ministr* skega predsednika de Gasperija smo na kratko prinesli že v zadnji šte* vilki. Molotov je nastop italijan* skega predstavnika označil v uvodu svojega govora, ko je dejal: »Slišali smo de Gasperijev govor k osnutku mirovne pogodbe ž Italijo. Če se v tem govoru resnično zrcali politika nove Italije, potem zasluži silno pozornost za to, kar je bilo vnjem izgovorjenega, pa tudi za to, kar je bilo v njem opu* ščenega. V nobenem primeru pa ni mogoče molčati nad govorom, ki je bil naperjen proti osnutku mirovne pogodbe in skuša sejati dvome.« Mo* lotova izvajanja o Julijski krajini in Trstu prinašamo posebej na drugem mestu. V tej zvezi moramo opozoriti še na izjavo, ki jo je podal vodja jugoslo* vanske delegacije Edvard Kardelj dopisniku uglednega londonskega lista »Times« in kjer je dejal med drugim: »Mi ne moremo sprejeti popolne od* cepitve Trsta od Jugoslavije, vendar smo pripravljeni, kolikor mogoče ustreči željam in dati prizadetemu prebivalstvu popolno samoupravo. Jugoslovani v nobenem primeru ne morejo sprejeti načrta zapadnih sil, ki zamišlja javno upravo, kot je običaj* na v kolonijah ali v odvisnih deželah in ki bi oropala prebivalstvo najosnov* nejših demokratičnih pravic.« V na* daljnjih izvajanjih izraža Kardelj za* čudenje nad tem, da hočejo Združeni narodi postaviti v Trstu guvernerja, ko bi vendar zadoščal stalni zastopnik Združenih narodov, ki bi pazil na to, da se ne bi kršila načela uprave. »Mne* nja smo,« tako je nadaljeval Kardelj, »da je treba dati vso oblast in upravo v roke krajevni skupščini, ki iz svoje srede izvoli izvršilne organe ih ti no* "borba primorskih Slovencev Primorski Slovenci so razdob je med obema svetovnima vojnama preživeli pod podobnim nasiljem kakor koroški Slovenci. Čeprav je bil položaj obeh zatiranih slovenskih skupin v marši* čem drugačen, so bistvene osnove ven* darle enake: Obe skupini je ločila dr* žavna meja od narodovega jedra, obe skupini sta bili žrtvi imperialističnega pohlepa sosedov in obema je končno fašizem napisal smrtno obsodbo, V obeh se je po trpkih izkušnjah pretek* losti rodilo neovrgljivo spoznanje, da je samo v združitvi z narodno celoto jamstvo za resnično svobodo in ena* kopravnost. Že leta 1939 je Sperans zapisal, da je dokončna osvoboditev in zedinjenje slovenskega naroda dosegljiva samo z borbo celotnega naroda kakor vsake* ga dela posebej. Dogodki zadnjih let so to spozna* nje v polni meri potrdili. Slovenski narod si je v neizprosnem boju z zu* nanjim in notranjim sovražnikom pri* boril svobodo in samostojnost. Primorski Slovenci so v tem boju prispevali lep delež k skupni zavezni* ški zmagi in pri tem utrpeli strašne iz* gube: 72.000 borcev se je borilo v Ju* Iijski kra jini, 42.000'padlih in ubitih za njeno osvoboditev, 95.000 internira* nih, nad 19.000 zgradb požganih ali porušenih do tal, poleg tega blizu 17 tisoč zgradb poškodovanih — to so številke, ki bi delale čast velikemu na* rodu in ne samo milijonski peščici, ko* likor šteje prebivalstvo vse Julijske krajine s Trstom in z Italijani vred. Te številke zgovorno pričajo o veli* čini žrtev primorskih Slovencev. Slovenski narod ima nesrečo, da se je v vsej svoji mahjnosti trenutno zna* šel na robu območja reakcionarnih sil, ki si skušajo za vsako ceno zagotoviti še nekaj postojank, ki jih je bilo de* ležno slovensko ljudstvo. Temu se tu* di ne smemo čuditi, kajti sile reakcije so bile vse čase pripravljene brezvest* no kupčevati s človeško krvjo in s pra* vicami malih in nezaščitenih, samo če so s takim ravnanjem lahko zadostili svojim nenasitnim interesom. Po vseh naravnih in človeških po* stavah bi se zdelo samo po sebi ra* zumljivo, da so si Primorci s svojim bojem in s tako težkimi žrtvami pri* borili pravico do svobode. Toda sve* tovni reakciji to ni všeč, ker vidi v združitvi naprednih sil ogrožanje svo* jih interesov. Za vsako ceno hoče po* daljšati trpljenje primorskih Sloven* cev in jim okrniti njihove pravice, če* prav so prelili zanje potoke krvi svo* jih najboljših sinov in hčera. Kl jub nakanam reakcije pa borbeni duh primorskih Slovencev ni popustil niti za trenutek. Njihova borba za pravice in dokončno osvoboditev se nadaljuje brez prestanka. Človek do* biva’ celo vtis, da odločnost in neomaj* nost hoteja po zedinjenju z narodno celoto z vsakim dnem bolj naraščata. Kakor se je slovenski narod v svoji borbi proti navidezno nepremagljivim sovražnikom naslanjal na ostale jugo* slovanske narode, na Sovjetsko zvezo in demokratične množice vsega sveta, prav tako se danes primorski Sloven* ci v svojem boju naslanjajo na iste na* predne sile. Na ozemlju Julijske kra* jine se bojuje boj za pravico, človeč* nost, svobodo in napredek z najbolj temnimi in najbolj zaostalimi silami vsega sveta: z ostanki fašizma, z An* dersovimi agenti svetovne reakcije, z jugoslovanskimi izdajalci, zlasti pa s slovenskimi emigranti. Ti so se v naj* težjih dneh slovenskega naroda pro* sijo vso odgovornost. Poleg tega mi* slimo, da bo morala imeti Jugoslavija stalnega delegata, ki bo branil in za* stopal njene pravice.« Zelo zanimiva je bila debata o vpra* šanju, ali naj se dovoli Avstriji, da pred konferenco pove svoje stališče do njene meje nasproti Italiji. Avstrij« ski poslanik je tozadevno prošnjo pre* dal že 9. avgusta, vendar je bila po pr« vih razgovorih zavrnjena. Pozneje je britansko poslanstvo ponovno sproži* lo to vprašanje, prav tako so ameri* ški predstavniki podprli stališče, da naj bi Avstrija obrazložila svoje gle* danje pred konferenco. Sovjetski za* stopnik Višinski je v daljšem raz* glabljanju pojasnil, zakaj se sovjetska delegacija ne more strinjati s povabi* lom Avstrije. Višinski je opozoril na moskovsko izjavo iz leta 1943, ki ugo* tavlja, da je Avstrija soodgovorna za vojno proti Združenim narodom na strani Nemčije. »Ta odgovornost,« tako je nadaljeval Višinski, »se pove* ča še s tem, da je Avstrija do zadnjih Vprašanje K dardanelskemu vprašanju, ki je danes spet v središču mednarodnega zanimanja, piše sotrudnica »Pravde« Sergijeva v mednarodnem pregledu: »Spomenica, ki jo je Sovjetska zveza predala Turčiji, je našla s svojo za* htevo po spremenitvi montreuškega sporazuma o Dardanelah v vseh deže* lah močan odmev. Temu se ni ravno čuditi, če pomislimo, da se s to spo* menico načenja vprašanje, ki je za utrditev mednarodne varnosti največ* jega pomena. Že dolgo je od tega, kar se je po* kazala potreba po spremembi vladavi* ne nad črnomorskimi ožinami. Pred* vsem zadnja vojna je dokazala, da montreuški sporazum nikakor ne jam* či varnosti črnomorskim državam. So* vražne vojne ladje so plule neovirano skozi Dardanele in dospele v Črno morje. Dardanele so izkoristili za voj* ne operacije proti Sovjetski zvezi in zaveznikom. Potsdamska konferenca treh velesil je priznala potrebo po spremembi vladavine nad Dardanela* enotnost, ki traja tudi danes in se je celo poglobila. Prav tako je neomajno strnjeno v boju vse slovensko in hr* vatsko ljudstvo Julijske krajine, ki s tem izvršuje svojo visoko politično zrelost. Tudi ogromna večina primor* ske duhovščine koraka tesno poveza* na z ljudstvom v boj za njegove pra« vice. Primorsko ljudstvo je v dneh borbe skovalo tako trdno enotnost, da je ne morejo porušiti ne spletke na* zadnjaštva in ne prišepetavanja izda* jalskih emigrantov, ki skušajo zlivati svoj strup tam, kamor še ne seže roka ljudske pravice. Iz dneva v dan primorsko ljudstvo pred vsem svetom manifestira svojo neomajno voljo po združitvi z matič* nim narodom. V svesti si svojih pra* vic ne klone pred nobenim nasiljem, ker se dobro zaveda, da bo samo z vztrajno in odločno borbo končno do* seglo svoje pravice in svobodo. Kakor koli bi se zdele sile reakcije še vedno močne, mora biti vsakomur jasno, da se po vseh naravnih zakonih življenja za trajno nikdar ne more uveljaviti tisto, kar je zgrajeno na dni Hitlerjeve Nemčije vztrajala na njeni strani. Čeprav je bilo v moskov* ski izjavi izrecno poudarjeno, da se bo pri dokončnem urejevanju brezpo* gojno upoštevalo, kaj je sama dopri* nesla k osvoboditvi, Avstrija v resnici ni storila ničesar, kar bi se moglo srna* trati kot njen delež v velikem osvobo* dilnem bo ju Združenih narodov proti Hitlerjevi Nemčiji. Avstrija se poteguje za nova ozem* lja. Toda vprašam, kot plačilo — za kaj? Za kakšne napore v boju demo* kratičnih dežel proti Hitlerjevi Nem* čiji naj bo nagrajena? Takih njenih naporov ni bilo. To je najbrž tudi upo* števal svet zunanjih ministrov, ki je avstrijske zahteve odklonil.« Pozneje je prišlo do glasovanja, ki je ugodilo avstrijski prošnji. V sploš* nem pa prevladuje prepričanje, da av* stri j sk o stališče ne bo imelo nobenega vpliva na sklepe. Na predlog sovjetske delegacije je bilo pozneje soglasno povabljeno na konferenco tudi zastopstvo Irana. Dardanel mi. Glavno načelo sovjetskega pred* loga je, da se sporazumejo o obrambi Dardanel črnomorske sile same. Upra* vičenost in tehtnost te zahteve je jas* na. Glede Dardanel mora veljati isto načelo, kakršno velja glede Sueza in Panamskega kanala, ki sta za medna* rodno plovbo neprimerno večjega po* mena kakor Dardanele, ki ležijo sa* mo v območju črnomorskih sil.« PROCES PROTI VOJNIM ZLO* ČINCEM V LJUBLJANI Pretekli ponedeljek se je začel v Ljubljani pred vojnim sodiščem pro* ces proti glavnim vojnim zločincem Slovenije. Na zatočni klopi so nemški SS*geperal Rosener, bivši general ju* goslovanske vojske Leon Rupnik, nek* danji ljubljanski policijski ravnatelj in gestapovski vohun Hacin, bivši mini* ster jugoslovanske begunske vlade v Londonu dr. Miha Krek in ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. prevari in stoletnih krivicah, na trhlih temeljih izkoriščanja posameznikov in celih ljudstev, temveč da morajo navsezadnje nujno zmagati tiste mla* de sile, ki črpajo svojo moč iz borbe za pravico in enakopravnost, za svo* bodo in napredek. Primorski Slovenci so našli pravilen odgovor na dve, glavni vprašanji, ki se postavljata vsakemu zatiranemu naro* du: 1. Svobodo si je mogoče priboriti le z neomajno odločnim bojem, in 2. če naj bo svoboda resnična in trajna, po* tem morejo biti zavezniki v boju samo napredne sile, ki jim svoboda in enakopravnost ljudstev pomenita osnove, na katerih je šele mogoče zgraditi zdravo družbeno skupnost. Upoštevanje teh spoznanj jamči, da bodo uspehi osvobodilnega boja ostali trajni. Hrepenenje po svobodi je zajelo vse primorsko ljudstvo. Ali si je mogoče predstavljati, da bi se moglo trajno vzdržati nasilje in krivica proti tako globoko zasidranemu vseljudskemu gibanju in proti pravici, ki ima poleg tega še tako mogočne zaveznike?, dali za nekaj Judeževih grošev ali za druge ugodnosti najprej fašističnim in nacističnim krvnikom, da so name« sto njih opravljali posle priganjačev. Ko pa se je ta »delodajalec« zrušil pod udarci naprednega sveta, so se isti pri* ganjači in izdajalci lastnega naroda udinjali svetovni reakciji, da bi še en* krat skočili svojemu narodu za hrbet. Slep bi moral biti, kdor bi še do danes ne uvidel umazane vloge, ki so jo spet pripravljeni odigrati ti nekdanji faši* stični hlapci, tokrat kot plačanci sve* tovne reakcije. Danes, ko je vsakemu jasno, da je samo z zedinjenjem slo* venskega naroda zagotovljena pravica in svoboda vsem njegovim delom, da* nes, ko gre boAa za pravice primor* skega ljudstva, ki je toliko pretrpelo ir* tako ogromno žrtvovalo v boju za skupno stvar, v teh usodnih trenutkih se je slovenska emigracija udinjala svetovni reakciji, ki hoče naš narod ogoljufati za njegove najsvetejše pra* vice. Že v oboroženem boju je primorsko ljudstvo sklenilo z iskrenimi in pošte* □imi italijanskimi antifašisti bratsko Molotov v Parizu: MINULI SO ČASI, KO SO DELILI SLOVANSKE DEŽELE... Na izvajanja italijanskega ministr* skega predsednika de Gasperija na mi* rovni konferenci je odgovoril v dalj« šem govoru zunanji minister SZ Mo« lotov. Obravnaval je tudi vprašanje Trsta in Julijske krajine. V tej zvezi je dejal med drugim: »Slišali ste, da se je gospod de Ga« speri v svojem govoru omejil na to, da je zagovarjal italijanske pravice do zapadnega dela Julijske krajine in Tr» sta. Razpihal je vse strasti okoli tega vprašanja in s tem pokazal, kako da« leč so zunanjepolitične težnje današ« njih italijanskih politikov od resnično demokratične zunanje politike. Kakor se je fašistična Italija krče« vito oklepala slovanskega ozemlja Ju« lijske krajine in poskušala prodreti še dalje proti vzhodu, tako je voditelj italijanske delegacije na tej konferen« ci pravilno sklepal, da teh osvajalnih namer trenutno ni mogoče spraviti v sklad z dejanskimi možnostmi. Le ta« ko je mogoče pojasniti, da ni zahteval kar cele Julijske krajine, temveč se omejil le na njen zapadni del vključ« no vso zapadno istrsko obalo z naj« važnejšimi mesti in lukami istrskega polotoka. Govoril je v imenu nove Ita« lije, zagovarjal pa je težnje stare im« perialistične Italije in s tem dokazal, da se nova italijanska vlada le težko usmerja na pot resnično nove in res« nično demokratične zunanje politike. Istrski polotok in mesto Trst do konca zadnje svetovne vojne nista ni« koli pripadala Italiji. Pri razdelitvi ple« na po zlomu avstro«ogrske monarhije je Italija prejela istrski polotok, če« prav so bili prebivalci v pretežni ve* čini Slovenci in Hrvatje. Na ta način so napravili veliko krivico Jugoslaviji, od katere so odtrgali ozemlje z doma* čim slovenskim prebivalstvom in ga dodelili brez vsakega vzroka Italiji. Če je Istra s svojim slovanskim pre* bivalstvom ryed vojno vzdihovala pod jarmom avstro*ogrske monarhije, je Jjj, VESTI IZ spostva nad celotnim istrskim poloto* kom. Ta politika se prav v ničemer ne razlikuje z nemško politiko »Drang nad Osten«, s politiko osvajanja slo* vanskega ozemlja. Zgodovina nas uči, kako se je Nemčija skušala razširiti proti vzhodu na ta način, da je osva* jala slovanske dežele in slovansko pre* bivalstvo germanizirala. Avstro*ogr* ska monarhija je pri osvajanju Slovan* skih dežel zasledovala isto politiko in fašistična Italija v tem pogledu tudi ni hotela zaostajati. Po osvojitvi Istre je fašistična Italija skupno z Nemčijo porabila to ozemlje kot izhodišče za napad na Jugoslavijo. Taka so dejstva. Voditelj italijanske delegacije ni ve« del ničesar boljšega, kakor da je za* hteval, če že ne cele Istre, vsaj njen najvažnejši del — to je vso zapadno istrsko obalo. Zahteve po zapadni Istri in po Trstu so tvorile jedro njegovega govora. Ne moremo pa priznavati, da bi te zahteve predstavljale glas nove demo* kratične Italije. Ravno nasprotno: Vse to je samo ponavljanje starih osvajal* nih stremljenj Italije po tujih deželah in to po deželah, ki jih naseljujejo Slovani. Držati se starega in zagovar* jati imperialistične tradicije nikakor ne pomeni, korakati z novim časom. Minuli so časi, ko so evropske sile lah* ko delile slovanske dežele, minuli so časi, ko so slovanske dežele ječale pod jarmom zapadnih in vzhodnih osva* jalcev. Kakor znano, so slovanske de* žele danes našle svoje mesto med za* vezniškimi državami in po vseh slo* vanskih državah se izgrajuje življenje na naprednih, demokratičnih osnovah. Jugoslaviji pripada med slovanski* mi in neslovanskimi državami častno mesto heroičnega borca v protihitlcr* jev.ski zvezi, pri čemer je morala, ka* kor znano, prenašati izredno težko breme nemške in italijanske okupaci* je. V borbi proti našemu skupnemu SLOVENIJE VELIKE MANIFESTACIJE PREBI* VALSTVA JULIJSKE KRAJINE ZA JUGOSLAVIJO Kakor poroča TASS iz Trsta, je po* vzročil govor italijanskega ministrske« ga predsednika de Gasperija, ki ga je imel na zasedanju mirovne konferen« ce v Parizu, med prebivalstvom Julij* ske krajine veliko razburjenje. Po vseh večjih središčih, posebno v za* padnem delu Julijske krajine, prireja ljudstvo protestna zborovanja. Na njih obsojajo deset tisoči in deset ti* soči zločinsko italijansko imperiali* stično politiko in odločno zahtevajo dokončno združitev vse Julijske kra* jine z Jugoslavijo. Na glavnem trgu v Tržiču se je zbralo v preteklem tednu nad 20.000 ljudi. Nosili so velike, s cvetjem okra* šene slike maršala Tita in Kardelja ter transparente z napisi: »Nočemo Ita* lije, hočemo Jugoslavijo!« Udeležen« ci tega zborovanja so sprejeli soglas* no in z velikim navdušenjem resolu* cijo, v kateri zahtevajo, da naj mi* rovna konferenca izpolni željo veli* kanske večine prebivalstva teh krajev in jih združi z njihovimi brati v Ju* goslaviji. Tudi v Krminu so bile velike mani« festacije in množično zborovanje. Go* vorniški oder je bil okrašen z jugo* slovanskimi zastavami in slikami mar* šala Tita in Garibaldija. Na zborova* n ju bi moral govoriti slovenski duhov* nik Ferjančič, kar pa je preprečil ita* lijanski škof Margotti, ki je znan za* govornik fašistične miselnosti in de* janj. Duhovnik Ferjančič je poslal pis* mo, ki je bilo potem prečitano na zbo* rovanju in v katerem je poudaril: »Mi Primorski Slovenci imamo sa* mo eno vročo žel jo in ta'je: postati državljani republike Jugoslavije, ker po prvi svetovni vojni, prišla pod ja, sovražniku je d^l^aoSromncžrb ^ • nJ ta naiin aafiotovljem: C!" r• resnična svoboda, kruh in delo!« lijanske oblasti na vse mogoče načine trudile, da bi pomnožile italijanski del tržaškega prebivalstva in tako izkori* stile glavno mesto Istre kakor tudi druga mesta za utrditev svojega go* TEŽKI NEMIRI V INDIJI Kakor poroča Reuter, trajajo v Kal* kuti še vedno težki nemiri. Ogromne množice demonstrantov so napadle večje število zgradb v središču mesta. Policija je z orožjem nastopila proti množicam, ki so manifestirale za enot« nost Hindov in Muslimanov v boju za neodvisno Indijo. Vnele so sc težke m krvave borbe, ki so zahtevale po do* sedanjih še nepopolnih poročilih ne* kaj nad 2000 mrtvih in 3000 ranjenih. V boju proti indijskim množicam so nastopili tudi oklopni oddelki. Nad Kalkuto neprenehoma krožijo britan*1 ska vojna letala. Predsednik indijskega narodnega kongresa Nehru je izjavil v Delhi* ju, da je vodja indijskih muslimanov D 2 i n a odklonil njegov predlog za skupno sestavo začasne indijske vla* de. Nehru je zaradi tega sklenil sesta* viti indijsko vlado brez Muslimanske ^Nadalje je Nehru izjavil, da ostane indijski podkralj W a w e 11 sicer 5e vedno na čelu države, vendar bo vsak njegov priziv proti sklepom indijske vlade povzročil resne neprijetnosti. PROTI FAŠISTIČNEMU NASILJU V GRČIJI Pri gradnji železniške proge Brčko* Banoviči, ki jo s prostovoljnim delom gradi samo mladina, sodelujejo skupi* ne demokratične mladine mnogih de« žel, med njimi tud mladina iz Grčije. V preteklem tednu je priredila sku* pina grške mladine veliko zborovanje v znak protesta proti fašistično*mo< narhističnemu nasilju v Grčiji. Zbo« rovanja se je udeležilo 29.000 mladih Jugoslovanov ter skupine bolgarske, poljske, češkoslovaške, rumunske, ma* džarske in albanske mladine. Na zbo* rovanju, ki se je razvilo v mogočno ga dvoma, da so jugoslovanske zahte* ve po Istri s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom prav tako utemeljene, kakor so zahteve Italije po Istri ali njenem delu neutemeljene.« manifestacijo za priznanje demokra* tičnih pravic grškemu ljudstvu, so sklenili resolucijo sledeče vsebine: »Kakor pod nemško okupacijo, tako se tudi danes vrše krvave vojaške ope* racije z uporabo tankov, topov in le* tal proti brezmočnemu grškemu ljud« stvu. Pridružujemo se odločnemu pro« testu vseh svetovnih demokratičnih sil proti nasilju, ki se izvaja v Grčiji. Zahtevamo izpolnitev sklepov krim* ske konference in priznanje najosnov* nejših demokratičnih pravic grškemu narodu. Zahtevamo takojšen umik angleških zasedbenih enot iz Grčije in progla* si^ev splošne amnestije za vse politič* ne jetnike. Odločno vztrajamo pri zahtevi, da se omogoči grškemu narodu svobod* no izražanje njegove volje. Grški na* rod je upravičen sam odločati o svoji usodi!« AMERIŠKI DUHOVNIK O SOVJETSKI ZVEZI Delegacija ameriškega društva za vojno pomoč Sovjetski zvezi se je po enomesečnem bivanju v Rusiji pred kratkim vrnila spet domov. Dr. New* ton, duhovnik, ki je potoval z delega* cijo, je rekel, da si sovjetsko ljudstvo • želi miru. Povsod so govorili samo o miru. De* legacija se je po Sovjetski zvezi gibala tako svobodno kakor doma. Življenj* ski pogoji ruskega ljudstva so veliko boljši, kakor je pričakdval. JUGOSLAVIJA NUDI MADŽAR* SKI UGODNOSTI Jugoslovanska vlada je sklenila, da podaljša rok za odplačevanje madžar* skih reparacij za osem let. Prvotno je bilo določeno, da plačajo Madžari.voj* no odškodnino v znesku 70 milijonov dolarjev v teku 6 let, LJUDSKA DEMOKRACIJA BO URESNIČILA SEN NAŠEGA LJUDSTVA Pod tem naslovom opisuje in pri* merja »Primorski dnevnik« življenje primorskih Slovencev v coni A, ki je pod upravo angloameriških zasedbe* nih oblasti, z življenjem v coni B, kjer je jugoslovanska uprava prepustila vso oblast primorskemu ljudstvu. V članku piše med drugim: »Plemenito srce, dobra roka in od* ločna volja delovnega ljudstva na eni strani — fašisti z noži, bombami, s kr* voločnostjo v srcu in reakcijo ob stra* ni — na drugi. To je danes podoba, ki vsakemu tujcu, ko prestopi mejo Julijske kra* jine, pade takoj v oči. Svet, ki napre* duje, ki zasleduje svetle cilje člove* čanstva, svet svobode, prostosti, mla* de kulture, ki nam odpira obzorje brez meja, stoji odločno na braniku pribor* jenih pravic, spričo sveta, ki gine, to* ne, in še z zadnjimi močmi hoče za* strupljati svobodno ozračje, ki ga bolj in bolj duši. j šisti so vseh pet in dvajset let samo obljubljali, storili pa nič. Sedaj pa so prebivalci kar sami rešili to vpraša* nje. V kratkem bodo imeli luč in tudi pogonsko silo za mlatev žita in lesno industrijo. V Šebreljah bodo kmalu odprli pro* metu nov most čez Idrijco, ki bo pre« bivalstvu močno olajšal dovoz obno* vitvenega materiala. Zelo živahno je v Spodnji Idriji. Tam vlada veliko razumevanje za ob* novo. Skoraj stoodstotno se udeležuje prebivalstvo udarniškega dela, ki je usmerjeno predvsem na vas Vojsko, ki so jo fašisti popolnoma uničili. Na Vojskem samem je že mesec dni cela mladinska prostovoljna delovna bri* gada. Tu dobi obiskovalec vtis, da smo si z borbo priborili tudi nove ljudi. Iz ruševin hitro rastejo novi domovi, no* va domovanja. Na Lokvah, v Cepovanu, na Banj* šicah se vrstijo delovne čete mladin* cev v pomoči pri obnovi. Na Pivki v postojnskem okraju so že deloma ob« novljene nekatere vasi. V koprskem okraju so vaščani iz vasi Kubed, Gra* dišče, Popctre in Poletiči na zadružni podlagi nažgali 140 ton apna v 6.323 delovnih urah. Udarniki iz Kopra so jim priskočili na pomoč na polju, da so laže delali pri apnenicah. Zdi se, da je udarniško delo naša neusahljiva moč — naše zlato. Nezlomljiva je volja ljudstva v last* no moč, odpornost in življenje. Ne v hinavskem mešetarjenju in zvijačnem politiziranju, v poštenem delu je živ* ljenje, je bodočnost, je svoboda in moč ljudske demokracije.« TAKO DELAJO V SLOVENIJI Dim prihajajočih in odhajajočih lo* komotiv se večno, vije nad strehami velikih delavnic državnih železnic v Mariboru, udarjanje kladiv, klicanje ljudi, brnenje strojev prihaja iz stavb. Kadar si pred vojno hodil med delav« ci, ki so mrki in ozlovoljeni garali za svojimi stroji, si čutil, da te roke vedo, da ne obračajo vzvodov in ne dvigajo težkih kladiv za sebe. Danes pa je vse drugaČ^, na vseh obrazih je zaverova* nost v delo, vse se izvršuje hitro in vendar nekam tako preprosto eno» stavno — kakor je to v vsem našem življenju: nepremagljivi problemi so za slovenskega delavca danes majhni. Koliko milijonov in milijonov dinar* jev, ki so jih prigarale težaške roke, je odhajalo včasih v tujino za pred* mete, ki jih sami niso znali ali pa tudi niso smeli izdelovati. Danes jih kljub porušenim tovarnam, kljub pomanj* kanju surovin, kljub obnovitvenim te* žavam, s katerimi se morajo na vseh koncih in krajih boriti, sami izdeluje* jo. Priznati se mora, da so delavci ma* riborskih železniških delavnic v tem pogledu ustvarili čuda! Treba si je sa* mo pogledati lokomotive, neštetokrat prestreljene, danes pa vlečejo za se* boj verige težko naloženih vagonov in vedno manjše so na stranskih tirih prog kolone vozov, ki čakajo na po* pravilo. Delavci državnih železnic pa ne iz* vršujejo svojega dela mehanično, tem* Ko prestopiš demarkacijsko črto iz cone A v cono B, pa najsi bo to kjer koli v Julijski krajini, te takoj objame . , . . . . čut sproščenosti in veselja ljudstva, ki vec poskušajo postopek izdelave izpo* op ip vcp vrrdo na delo za obnovo no* polniti, olajšati in izdelati stvari, ki i»h se je vse vrglo na delo za obnovo po* rušene dežele. Mi smo imeli to srečo, da smo iz cone A pri Volčah preko* račili blok in se znašli v Tolminu. Z vso okrutnostjo je tu divjal okupator, požigal in moril. Trdo je bilo življenje v tolminskih gorah še v mirnih časih, tako so trdni in odporni naši ljudje. Te ljudi odlikuje še neka druga po* sebnost, vedo, da se sfimo v skupnosti da napredovati. V grlu Baške grape so vaščani s skupnimi napori obnovili že več poslopij. V Nemškem Rutu so na tri požgana poslopja že postavili streš* no ogrodje. Na Šentviškogorski planoti je v pol* nem teku elektrifikacija. Sedaj nape* 1 ju jej o električni tok v šentviško go* to, Polje, Prapetno in druge vasi. Fa* do sedaj še niso izdelovali. Predlogov za izboljšanje delovnega postopka je bilo v zadnjem času toliko, da so de* lavnice ustanovile svojo lastno komi* sijo, ki ima nalogo te predloge prešo* jati. Dosedaj je komisija že presodila iD odobrila mnoge nove izume delav* cev mariborske železniške tovarne, ki olajšujejo delavcem delo, obenem pa za več odstotkov dvigujejo in poce* njujejo proizvodnjo. Tako pomagajo izgrajevati slovcn* ski delavci svojo domovino. Takšen delovni polet je značilen za vsako to* varno in vsako delavnico v novi Ju* goslaviji. Vsakdo vlaga v delo vse sile, ker se zaveda, da s tem utrjuje novo oblast — oblast delovnega ljudstva, POGLED q - . . I PMHPIH I k Ir 1 ll 71 ■nura Zelo pogosto se nam svetuje, naj ne gledamo nazaj, ampak le naprej in da naj pozabimo vse gorje, ki smo ga pre* stali. Ker pa svoje sosede zelo dobro poznamo, nas je skušnja naučila, da moramo gledati tudi nazaj, če hočemo videti malo naprej. Čas, v katerem živimo, je precej po* doben času po prvi svetovni vojni, to* rej času pred plebiscitom, ko smo sli* šali in brali toliko lepih in slovesnih obljub, in obenem času, ki bi naj po* kazal, kako se obljube izvajajo. V spomin mi prihaja soglasna in slovesna obljuba koroškega deželne* ga zbora tik pred plebiscitom. 28. sep* tembra 1920, ki se glasi: »Koroški de* želni zbor izjavlja, da naj velja kot te* meljno načelo bodoče deželne politike — politika sprave in pravičnosti. V ta namen izjavlja v imenu vsega prebi* valstva, ki ga zastopa, da hoče varo* vati jezikovno in narodno posebnost slovenskih rojakov ter skrbeti za nji* hov duševni in gospodarski procvit v isti meri kakor za nemške prebivalce dežele.« Avstrijski zastopnik in ple* hiscitni komisar je v imenu avstrijske vlade podal po plebiscitu podobno iz* javo in jo tudi javno razglasil. Če te* mu dodamo še določbe senžermenske pogodbe o varstvu manjšin v Avstriji, o enakopravnosti, o svobodni upo* rabi slovenskega jezika v zasebnem, poslovnem, verskem, časnikarskem in drugem življenju, o zagotovitvi pouka otrokom manjšine v materinskem je* ziku, potem dobimo približno sliko, kaj vse so nam obljubili. Izvedbo teh obljub o »spravi in pra* vičnosti« smo potem čutili. Kakšno grozovito gonjo so sprožili proti Slo* vencem, ko je odšla plebiscitna komi* sija. Kakor divje zveri so planili na* jeti pretepači na zavedne Slovence. Slovenski izobraženci so izgubili svo* ja mesta in morali so bežati v Jugo* slavijo. Ostala je samo večina sloven* ske duhovščine, toda tudi ta je bila v nevarnosti za golo življenje, bila je premeščena in izpostavljena raznim šikanam. Okrožnica »Heimatdiensta«, v katerem so bile združene vse nem* ške stranke pod vodstvom inž. Schu* myja, krščanskega socialca dr. Reim* prechta in soc. demokrata Laggerja in v katerem jc bil poslovodja Maier* Kaibitsch, je določevala dobesedno: »Načelno na bodo morali biti vsi do* sedaj jugoslovanski (to je slovenski) duhovniki premeščeni s svojih dose* danjih službenih mest.« Vsakogar, ki si je še upal nastopati kot Slovenec, so proglasili za veleizdajalca. Značilno za razmerje Nemcev do Slovencev je dejstvo, da je morala prenehati z na* rodnim delovanjem vsaka slovenska organizacija, ki je delala za časa gla* sovanja, medtem ko je nemška orga* nizacija »Heimatdicnst« ostala. Ta or* ganizacija si je nadela nalogo, da iz* trebi Slovence, za kar naj bi imel po besedah bivšega deželnega glavarja dr. Lemischa nemški narod časa samo še eno generacijo. Ko so nekaj let po* zneje socialni demokrati izstcipili iz »Heimatdiensta«, se je delo za uniče* nje Slovencev nadaljevalo pod ime* nom »Heimatbunda«. Ker pa potujčevanje Slovencev le ni napredovalo dovolj hitro, so v imenu »Heimatbunda« preromali vso Nemci* jo, da bi dobili naseljencev za sloven* sko ozemlje. Kar se je dalo dobiti, ve* lika in mala posestva, vse so vzeli in naselili z rajhovci. Ti niso prejeli sa* mo za začetek velikih podpor, ampak so trajno uživali velike gospodarske ugodnosti, ki so jih jim naklonile vla* da in vladne ustanove. Rajhovci s svojim vodjem Maicr*Kaibitschem, ki je doma iz Dcsenic na Hrvatskem. so postali največji propagandisti nacio* nalnega socializma. Z vztrajnim delom so dosegli, da je postalo nacistično vse, kar se jc prej izneverilo svojemu narodu. Če bi na Slovenskem Koroškem za* res dosledno izvedli čiščenje nacistov, potem bi se mogel vladni aparat na* sloniti le na Slovence. Zato so tudi vplivni možje pod vodstvom namest* nika deželnega glavarja zaprosili pri prosvetnem ministru dr. Hurdesa, naj pri sestavi zakona proti nacistom na Dunaju upoštevajo posebne razmere, ki vladajo na Koroškem. Ko so nas prikl jučili 1. 1938 k Nem* čiji, so nam hoteli zadati zadnji smrt* ni udarec. Maier*Kaibitsch je dobil od Hitlerja nalog: »Napravite mi deželo nemško!« Ves nemški aparat je začel s čudovito doslednostjo delovati v tej smeri. Slovenska govorica je bila prc* povedana celo v družinah. Večer za večerom so prisluškovali celični vodje in njihovi pomagači na oknih, ali star* ši govorijo z otroci nemški ali ne. Ko* gar so zasačili, da ne uboga, jc bil po* klican k vojakom, ali pa so ga drugače kaznovali. Če upoštevamo, da so bili pregnani, zaprti ali izseljeni v glav* nem le funkcionarji slovenskih orga* nizacij, potem dobimo približno sliko, kako močan je bil slovenski živelj pred prihodom Hitlerja kljub trajne* mu preganjanju in zapostavljanju. Vse to omenjam, da bi vas vprašal: Ali bo usoda obljub, ki nam jih da* jejo, boljša od usode obetov iz leta 1920? Ali mislite, da so ukrepi o šol* stvu, ki smo se jih lansko leto prvi hip razveselili, iskreni in trajni? Mi na deželi že sedaj vidimo sabotažo vsega slovenskega pouka, ki jo izvaja nacistično učiteljstvo. Izjeme so silno redke bele vrane. Ali mislite, da .so obljube o vrnitvi slovenskega zadruž* ništva iskrene? Saj vidimo, da nočejo vzpostaviti prejšnjega stanja, ko bi ga lahko, in se lovijo z vsemi mogočimi predpisi in izgovori, pri tem pa jih podpirajo še nerazsodni ljudje. Ali so v Šolska uredba Ob priliki objave novega šolskega za* kona jc napisal dr. Tischler v »Karnt* ner Nachrichten« daljši članek, name« njen nemški javnosti. V njem pravi med drugim, da je glavna naloga za* kona, da odstrani v deželi šovinizem in vsako nestrpnost, »kajti z umori, s smrtnimi obsodbami in z izselitvijo se narodnostni problemi ne dajo reševa* ti. Dogodki med 1942 in 1945 naj nam ostanejo nauk za vse večne čase; to pa se bo zgodilo samo tedaj, če bomo znali iz omenjenih dogodkov napra* viti potrebne sklepe«. Žal jc bil ta opomin slovenskega za* stopnika zaman. Odgovorni ljudje v deželi se iz zadnjih let niso,ničesar na* učili. To nam dokazuje postopanje v zvezi z zakonom o dvojezičnih šolah, ki so ga sumi sklenili 31. 10. 1945, ki pa ga niso nikoli v resnici izvajali. Za* to je Slovenska prosvetna zveza ob koncu šolskega leta poslala prosvetne* mu ministrstvu na Dunaju protest, ▼ katerem ugotavlja med drugim: Ured* ba o dvojezičnih šolah je bila sicer ob* javljena, v resnici pa se je po pred* piših poučevalo samo v neznatnem de* lu šol, medtem ko so vse druge ostale nemške po ustroju in duhu. Celo ve* že obsodili germanizacijo? Ali mislite, da nas bodo pustili narodno živeti, ko še niso s prstom ganili, da bi popra* vili narodno škodo, ki so jo napravili s Siidmarko, z gospodarskim zapo* stavljanjem, z nacionalnim socializ* mom, z goljufivimi ljudskimi štetji itd.? Ali ste brali samo eno odredbo, da se mora duhovna škoda nad našimi najmlajšimi, ki se niso smeli učiti slo* venski, popraviti z enako odločnimi ukrepi? Itd. itd.? Vse to so neizpodbitna dejstva, ki nam potrjujejo eno veliko spoznanje: Dokler bo vladala v Avstriji in na Ko* roškem taka miselnost, ne bomo mogli priznavati nobene razlike med vele* nemštvom prve republike, ki je A v* strijo nujno pripeljalo v objem naciz* ma, in med sedanjimi prizadevanji, ki hočejo zabrisati vsako krivdo, ne da bi skušala popraviti storjene krivice. Kdor ne priznava zločinov in jih ne skuša pošteno popraviti, dokazuje, da je suženj enake miselnosti in da bo ob prvi priložnosti zagrešil iste zločine, ki jih hoče sedaj s prevaro zakriti. Za nas Slovence pa sledi iz tega spo* znanja neizprosna zahteva, da ne sme* mo niti za trenutek prenehati s svojo borbo proti ostankom nacizma, ki sc jc samo potuhnil, v resnici pa pod mehkim kožuhom čaka na priložnost, da bi nam zadal smrtni udarec. V svo* ji borbi danes nismo več osamljeni, ves miroljubni svet, ki zares iskreno hrepeni po miru, nam bo v našem boju za pravico stal ob strani. Toda tudi sami moramo biti neizprosni in ne* utrudno zahtevati svojo pravico, do* kler nam ne bo zagotovljena za trajno. C. P. - politična igra ronauk, ki se mora po uredbi pouče* vati izključno le v materinščini, so predavali na celi vrsti šol samo v nem* škem jeziku.A^ preteklem letu se novi šolski zakon v 22 šolah sploh ni izva* jal, v 42 samo deloma in le v desetih kolikor toliko v smislu predpisov. Da bi se natisnile prepotrebne šol* ske knjige za dvojezične šole, je sku* pina slovenskih učiteljev sporazumno sestavila čitanke in jih že lansko je* sen predložila deželni šolski oblasti v odobritev. Naletele pa so na odločen odpor deželnega šolskega sveta. Tako je izšel prvi del slovenske začetnice šele na izrecno zahtevo britanskega šolskega oddelka. Deželni šolski svet je v aprilu 1946 posebni skupini solni* kov uradno poveril nalogo, da pripri* vi slovenske šolske knjige. Toda do danes čakamo zastonj na sadove deia teh šolnikov in bomo čakali tudi še v bodoče, r, tem je deželni šolski svet zavlekel izdajo prepotrebnih sloven* skih učnih knjig na nedoločen čas. V svojem odloku od 5. junija 1946. štev. 6771*46, pa celo izrecno ugotavlja, da je po njegovem mnenju vsaka nadal j* nja obdelava slovenske začetnice »Mi otroci« nepotrebna. Na ta način se je K nepojasnjenemu umoru Malke Oiaze Kakor poroča Tiskovna služba OF, je Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško naslovil na Britansko civilno upravo v Celovcu protestno pismo. V njem zahteva pojasnilo k dogodku v Železni Kapli, katerega žrtev je posta* la koroška Slovenka Amalija Oraže. Iz vsebine tega pisma objavljamo: Dne 9. t. m. je bila ob 22. uri na cc* sti v Železni Kapli ustreljena Amalija Oraže iz Lobnika. Ustrelil jo je angle* ški vojak, pripadnik britanske zased* bene posadke v omenjenem kraju. Amalija Oraže je'umrla naslednje* ga dne ob 4. zjutraj na posledicah ran, I izkrvavljcnja in nezadostne zdravni* Iške pomoči. Tamkajšnji organi niso I poskrbeli za njen pravočasni prevoz H v bolnišnico. Ta dogodek je močno vznemiril vse m slovensko protifašistično prebivalstvo. I Vznemirjenje je upravičeno tembolj, Iker je bila tov. Amalija Oraže funk* | cionarka OF in se je dve leti aktivno E borila proti nemškemu fašizmu. Arna* I lija Oraže izvira iz znane slovensko I protifašistične družine, katera je pod I nacizmom pretrpela težka preganja* nja. Prebivalstvu je nerazumljivo to neodgovorno dejanje pripadnika za* vezniške armade. Prav tako je slovensko ljudstvo ogorčeno nad skrajno brezbrižnostjo zdravnika dr. Karla Kreulitscha (ki je bil od 20. 5. 1939 vodja SA*oddelka in član NSDAP od 1. 1. 1940) in zaradi tega, ker ni bilo na razpolago nobene* ga prevoznega sredstva za pravočasen prevoz ranjenke v bolnišnico. Osvobodilna fronta pričakuje, da bo Britanska civilna uprava ukrenila vse potrebno, da se ta slučaj čimprej raz* išče in pojasni.« oooooooooooooooooo deželnemu šolskemu svetu posrečilo, da je popolnoma ukinil prizadevanja slovenskih učiteljev. To se ni zgodilo samo na ta način, da najsposobnejši med njimi niso bili več upoštevani, deželni šolski svet se jc posluževal tu* di raznih ukrepov. 'Pako so med dru* gimi že v teku šolskega leta odpustili učitelja Pečariča iz St. Lenarta pri sedmih studencih, onemogočili nad* učitelja Kogelnika Karla v Vodičji va* si, za dalj časa razrešili službe zasluž* nega nadučitelja Aichholzerja v Lo* čah, premestili nadučitelja Lumbarja Gabrijela iz Podgorij, prav tako šol* skega vodjo Krajcarja Janeža iz Vo* grč v nemški del dežele, zagrozili nad* učitelju Jenku Metodu iz Kotmarc va* si kakor tudi nadučitelju Korenu Ja* nezu iz Št. Petra na Vašinjah s preme* stitvijo v nemški kraj in končno pri* silno upokojili ravnatelja Fr. Legata. Z 31. julijem 1946 pa je koroška dc* želna vlada odpustila brez odpovedi veliko število učiteljev, ki so obvla* dali slovenski jezik. Z odpustitvijo slovenskih učiteljev in s tem, da je preprečila izdajo slovenskih učnih knjig, je koroška deželna vlada v no* vem šolskemu letu onemogočila izva* janje novega šolskega zakona. Svojih učiteljev namreč po zaslugi Hcimat* bunda že od 20. leta nimamo, vse do* segljive slovenske knjige pa so naci* stični mogotci leta 1938 in pozneje uni* čili. Tudi predvideni učiteljski tečaji za pouk na dvojezičnih šolah se niso izvedli, prav tako se na učiteljišču ni poučevala v zakonu predvidena meto* dika za tuje jezike. Navsezadnje pa je bilo tudi name* ščanje slovertskih učiteljev nepostav* no, ker bi moral po šolski uredbi pri nastavitvah sodelovati slovenski za* stopnik. Z 8. julijem je deželni šolski svet razpisal mesta inšpektorjev za dvoje* žične šolske okraje, ne da bi zahteval učne usposobljenosti za pouk na dvo* jezičnih šolah, kakor to določa nova šolska uredba. Protest se konča s sledečo važno ugotovitvijo: »Šolske razmere, ki vladajo na juž* nem Koroškem, kričeče nasprotujejo besedilu in duhu šolske uredbe, ki jo je koroška deželna vlada odobrila s soglasnim sklepom 31. oktobra 1945. (Nadaljevanje na 4. strani) 2ihpolje n Košuto v ozadju m -——— WcA mm- ess §p A e* . » POGREB TOVARIŠICE TATJANE Basa« »llllllllllll!ll!lll!lllllll!lllllllll>llllllllllll!llllinilll!lllllllllll!llll!llllll!ll!!lll!lllll!llll!lllllllllll!l!llll!llllll!lllllll|l!lll||l!||!||ltl Oton Zupančič; “SF* B — - - - — — B • umi 4' O i-----—k------- 1 KOROŠKA V BORBI Tam onkraj Drave ... Zbrali smo se sami smeli in krepki fantje. Ta je bil doma iz Pliberka, oni iz Roža, tretji celo iz Žile. Vse pa je prevevala zavest, da hočejo vreči s sebe tiranijo hitlerjevskega jarma, ki jih je stiskala že od dvajsetega leta. Za komandirja so izbrali tov. Boja. Ta je bil širokopleč in odločen kmečki fant. Že dve leti je bil junaški osvo* bodilni borec in si je pridobil mnogo izkušenj. »Tam onkraj Dravce, tam že od nekdaj žive naši ljudje, tja bomo šli in' jih vzdramili. Da se bo zopet raz* legala slovenska pesem, da bo zažive* la slovenska beseda, da bo koroški fant spet svobodno klical svojo deč* vo, da bo delavec in kmet zadihal lep* še življenje in da bo iz Korošcev pa* dla mora hitlerijahskega in gestapov* skega biča...!« Tako so čutili vsi in se niso bali mrzlih valov deroče Dra* ve, ne zahrbtnih gestapovskih in po* licijskih svinčenk, ne nočnih maršev in lakote. In šli so čez Dravo ... Prestrašeno so jih gledali kmetje, ko so se oglašali pri njih. »Oče, saj smo Slovenci in Hitlerja hočemo vreči!« so govorili ljudem. Komisar Polde jim je pravil, kako pro* pada Hitlerjeva armada, kako je na frontah. Ljudje so strmeli in počasi za* čeli verjeti. »Pa so nam razlagali Parteigenos* sen, da so že uničili sovražnika in da Sv nemške čete le pomikajo nazaj na pravične meje svojega rajha!« so spo« četka ugovarjali ljudje. Kajti glas Svo« bodne Jugoslavije, londonskega in mo* skovskega radia je le malo prodrl čez Dravo, zastraženo s patrolami, motor* nimi čolni in izvidniškimi letali. In kraj Drave je bila Landwache, žan* darmerija, »Parteigenossen«, Gestapo in drugega nič. Ničesar drugega, niti najmanjšega glasu osvobodilne borbe, kvečjemu daljen in boleč spomin na koroške borce pred plebiscitom. Komandir Boj pa jim je pravil o Ti* tovi armadi, o borbah po vsem Bal* kanu, prav tja do koroške Drave. Ljudje so strmeli, ponekod jih ob* jemali in jim nosili jedi. »O, saj smo Slovenci!« so se pridu* šali očanci. Samo ti kljukasti hudiči so nam izpili skoro vso slovensko kri!« Tako se je dramil počasi kot kralj Matjaž uporni in po svobodi hrepe* neči duh Slovencev onkraj Drave. Na* ši fantje pa so hodili neumorno od hi* še do hiše, od kmeta ob Dravi do po* slednjega drvarja tam na Svinjski pla* nini. In prihajali so k ljudem kot pti* ce lastavice, ki naznanjajo pomlad. To je bilo pred meseci... Danes pa pojejo mašince in grme minometi onkraj Drave. Butasti Šva* bi pa vozijo mrliče v dolino. Ne gre jim v glavo, da se je našel nekdo in vdrl v ra jh, v n jihovo svetišče. Saj ko* roški fantje onkraj Drave si lahko šte* jejo v čast, da izmed vseh evropskih partizanov bijejo osvobodilni boj naj* globlje v rajhu. Komandirju Boju pa se vedno jav* Ijajo novi tovariši. Pa tudi čez Dravo prihajajo. Boj sam pa vdira v ruske in poljske »lagerje« in osvobaja slo* vanske tovariše. Ob cestah od Djekš do Velikovca in tja do Grebinja, od Šmarjete do Vol* šperka in še dalje leže požgani tele* fonski drogovi. Na vrhu Svinjske pla* nine žalostno strme v zrak požgani ostanki nrotiletalskega opazovalnega stolpa. Drugje spet zleti vlak v zrak ali v prepad. Po cesti med Volšper* In Sli so čez Dravo.., kom in Štajersko peljejo štirje avto* mobili polni municije in orožja. Že je užgal komandir Boj c svojimi po njih. Dvajset mrtvih policajev je obležalo, nad 30 na jih je bilo ranjenih. Boj pa veselo meče zaboje z avtomobilov. Nato zaplemene z visokim plamenom. Nemci so besni. Iz Celovca privlečejo policijo in SS*ovce. Z mitraljezi in mi* nometi. Boj pa jih počaka v zasedi in užge po njih, da jih je takoj minilo veselje preganjati »bandite«, In zopet drugič. Dve sto petdeset metrov dolgo zasedo jim je pripravil komandir Boj. Prpti jutru se je nale* telo vanjo 200 landvahovcev, SS*ov* cev in policajev. Boj jih je pozdravil z brzim ognjem iz vsega orožja, kar ga premorejo njegovi fantje. Takoj jih je obležalo precej, Nato pa so ju* rišali policaji. »Trmoglavci! Kar daj* te!« je vzkliknil Boj in jih še enkrat nažgal. Tokrat jih je obležalo tride* set. Potem pa se jim je Boj spretno umaknil, preden so mogli Nemci do* vleči pojačanja, in se jim smejal z vr* ha svojih osvobojenih hribov. Boj sam ni imel pri vseh teh akcijah niti enega mrtvega ali ranjenega. Tako in podobno se bije komandir Boj. Zdaj požge pri Šmarjeti sovražno kamione, zdaj zopet čisto na drugem koncu potolče nemško kolono. In k jer koli se ustavijo, v katero koli kočo sto* pijo njegovi borci, povsod se ljudje otresajo strahu pred izseljevanjem in še tisočev drugih groženj, s katerimi hočejo Nemci zatreti osvobodilno g ta banje. In ko bo zvedel komandir Boj, da je maršal Tito proglasil, da Koro* ška pripada Sloveniji v združeni Ju* goslaviji, bo zavrisnil od veselja, saj se bo zavedal, da vsi njegovi napori niso bili zaman. Trava na Gosposvetskem polju bo ozelenela, starinski mah bo odpadel s knežjega kamna, Vrbsko jezero bo ve* selo vzvalovilo ir. se ozrlo na svojega soseda Osojčana ter nemega osojske* ga meniha, zvonovi v magdalenski cerkvici bodo zadoneli bolj svečano, Podjuna, Rož in Žila pa bodo odme* vale od praznovanja in »reja« koro* ških dečel in fantov! Kajti pod Peco bo vstal kralj Matjaž. (Iz »Koroška v borbi« štev. 2) AMERIŠKA SLOVENKA OB VRNITVI V DOMOVINO Znana slovenska javna delavka Ma* ry Celarčeva iz Waukegana (Združe* ne države Amerike) je prva slovenska Američanka, ki je prišla obiskat Slo* venijo, da spozna delo ljudskih obla* sti in stremljenje slovenskega ljudstva k boljšemu življenju. O svojih vtisih ob prihodu v domovino je napisala sledeča opazovanja: »Moje hrepenenje, videti našo osvo* bojeno domovino, je bilo tako močno, da se nisem ustrašila napornega poto* vanja in klevetniške propagande naših nasprotnikov. Po 20dnevni mučni vož* nji sem se izkrcala v nekem južno*ita* lijanskem pristanišču. Pristanišče sa* mo je napravilo name porazen vtis. Ko sem hodila po ulicah pristaniškega mesta, katere sc ne morejo več ime* novati ulice, sem zdvomila, da bi iz teh ruševin še kdaj mogla vstati nova Italija. Pozneje, ko sem imela prilož* nost opazovati italijanski narod, so se moji dvomi izpremenili naravnost v prepričanje. Večina je popolnoma apatična, cele množice brezposelnih se zaganjajo v vsakega tujca in imaš vtis, da so vsi, vse sami berači. Ko ti pa po* gled obstane na izumetničenem okusu našemljenih bogatih meščank, pa se jasno zaveš prepada, ki zija med raz* redi. V osrčju Italije, na vožnji proti moji domovini, sem radostno ostrmela nad pojavljajočimi se slikami srpa in kladiva, peterokrake zvezde in pogo* stimi napisi: »Evviva Stalin, evviva Tito!« Moj vtis o beračih italijanske* ga naroda je dobil nove, ostrejše obli* ke in pravičnejšo sodbo. Vse te brez* poselne množice si žele svobode, pra* vičnih voditeljev in kruha. Na vožnji od Milana v severni Italiji in naprej proti naši meji že skoraj ni bilo po* slopja, na katerem se ne bi izražala volja vsega poštenega delovnega ljud* stva. Po vsej Julijski krajini sta izraz in volja ljudstva ista kakor v severni Italiji, z edino razliko, da je izražena v naši slovenski besedi, kar je bilo meni v posebno zadoščenje. Vožnja z avtobusom se je končala v Trstu, v našem Trstu. Prvič po dolgih letih mrzle tujine sem stopila na slo* vensko zemljo, s krvjo posvečeno. Moja usta so ostala nema. Dolgo, dol* go so se mi vrstile v glavi slika za sli* ko, spomini, počenši s požigom Na* rodnega doma v Trstu in nato nepre* gledna veriga trpljenja našega tepta* nega, a jeklenega in nezlomljivega pri* morskega ljudstva — do vstajenja in osvoboditve. Z grenkobo v srcu sem se zavedala, da morajo stopati naši he* rojski primorski bratje ponosno zrav* nani v novo borbo za ponovno osvo* boditev in trajno svobodo. Kako brez* pomembni so mi bili vsi ostali vtisi na teh tlehl Vsak tujec je bil v mojih očeh »slepec«. Četudi bi hodili ti hlad* ni tujci z debelo obvezo na očeh, bi jim moralo biti vse tako jasno, tako otroško preprosto. — Občudovala sem te »slepce«: kako, da jim po vseh za* konih narave ne odpadejo krinke z obrazov, da bi spregledali vse ostudne laži pokvarjene, mednarodne reakci* je? Bilo mi je v veliko uteho videti vse žive plamenice, ki so prižgane v srcih tržaških in primorskih borcev, katere bodo gorele do končne osvo* boditve vsega teptanega in zatiranega ljudstva Julijske krajine. Presrečna bi bila, če bi mogla deliti vse tople in svetle občutke, ki sem jih občutila ob prihodu na slovenska tla, z mnogimi rojaki, ki so tako daleč od rodne domovine in čutijo z našim ljudstvom. Kako ponosna bi bila, če bi mogla predočiti vsemu svetu tisto veliko, jasno razliko med drugimi na* rodi Evrope in našim narodom. Za* vest, da pripadam temu herojskemu narodu, me navdaja s ponosom. Na vožnji po Notranjskem do naše Ljub* Ijane mi je, ob pogledu na obnovljena poslopja srce prekipevalo od radosti, oči pa so se mi neprenehoma solzile ob mislih, kako veliko gorje je bilo prizadeto našim ljudem po fašistih in nacistih. Ta naš teptani, tisočletja za* ttirani narod se je s pridnostjo svojih rok in s poštenostjo v srcu že dvignil iz ruševin. Zaenkrat imam samo ve* liko željo, da bi svojim rojakom v tu* jini čimprej razgalila strupene laži o naši domovini, ki jim jih vsiljujejo plačana mednarodna reakcija in tiste podle prodane duše, ki so okrvavlje* nih rok zbežale pred pravico v tujino. Že dva tedna obiskujem po deželi ro* jake in sorodnike svojih znancev. Vsak stik, vsak razgovor z mojim na* rodom mi odpira novo obzorje in bo* gati moje znanje. Štiri dolga leta so poskušali našim ljudem umetno iz* premeniti notranjost. Veliko so na* redili škode, vsaj začasno, a en sam pogled v pravi notranji obraz našega podeželja ti da zadoščenje, da je naše preprosto slovensko ljudstvo ostalo zvesto samemu sebi. Globoko spošto* vanje do premnogih svetlih zgledov naj prevzame še tiste neverne Toma* že, ki še danes radi prisluhnejo lažni propagandi in domačim Judežem v tujini. Res svetel zgled bodi 83 letni star* ček M. K. z Vrhnike, ki je kljub svo* jim visokim letom sam vzdrževal tri otročičke, katerih očka je bil med par* tizani, a mati, kot delavska sužnja v Nemčiji. Starček se je zavzel zanje, ne kot sorodnik. Človečanski čut, da se zavzame za sirote, mu je vlival moč, da jih je ohranil pri življenju. Ko sem omenila, da mi je znano, da je bil že pred 50 leti napreden socialist, mi je ponosno povedal, da je sedaj že dol* go komunist. Pričel mi je pripovedo* vati, kako krasna bo bodočnost naše* ga naroda, kako se vse obnavlja in razvija samo za napredek in bodoč* nost. Ta primer požrtvovalnosti in ne* sebičnosti naj odpre še zadnje zakrk* njeno srce doma in v tujini. Bodoč* nost je naša. Ni mi žal za dolgo :n neprijetno vožnjo, ker sem pri sreča* nju takih plemenitih src v domovini najbogateje nagrajena. Ob zaključku naglašaro spričo stvarnih izkušen j, da si bomo Ameriko, tisto »bajno Arne* riko« ustvarili tudi v novi Jugoslaviji s pridnim delom in slogo. Tujina je mrzla, zasluženih dolarjev pa se drži krvavi znoj naših delavcev. M. C.« IZ SOVJETSKE ZVEZE KMET TERENTIJ MALIČEV Nekega januarskega dne leta 1941 je bila v okrogli sejni dvorani Kme* tijskega ministrstva Sovjetske zveze redna seja sveta. Minister in njegovi namestniki ter voditelji različnih od* borov, vidni predstavniki znanosti so z velikim zanimanjem poslušali preda* vanje. Govornik je mirno in počasi pripovedoval o svojem delu. Napravil je vtis človeka, ki je zelo samozavesten in resen. To je bil kmet Terentij Maljcev, upravnik zadruž. laboratorija »Prisega Leninu« v Šandrinskem okrožju Kur* ganske oblasti. Poročal je o uspehih svojega raziskovalnega in selekcijske* ga (izbirnega, op. ur.) dela. Pač ni imel vsak kmet*zadrugar te časti, da bi govoril pred svetom Zvez* nega ministrstva. Svojčas je veliki ruski učenjak K. Timirjazov sanjal takole: »Če bi imeli desetine in stotine vzor* nih njiv v vsakem okraju, bi naš kmet marsikaj vedel. Rastlina sama bi ga naučila, kaj mora storiti v vsakem po* sameznem primeru.« Jasno je, da bi bila ta želja v raz* merah stare Rusije neuresničljiva. Še* le po mnogih letih, po zmagi Oktobr* ske revolucije in po zmagi zadružne ureditve je veliki reformator L Miču* rin lahko proglasil geslo:- »Vsak kmet mora imeti kos vzor* nega polja!« Laboratorij, ki ga je ustanovil Malj* cev v zadrugi »Prisega Leninu«, je po* kazal, kako je treba organizirati vzor* na polja, ki je o njih mislil Timirja* zov, in izvesti delo; o katerem je go* voril Mičurin. Maljcev se je bavil s takim delom že tedaj, ko še ni bil v zadrugi. Še brati je komaj znal, pa je že z velikim zanimanjem spremljal literaturo o kmetijstvu, dopisoval z vzornimi po* stajami in instituti, delal nove poizku* se in se naposled prepričal, da je za takšno delo premalo imeti majhno osebno gospodarstvo. Ko je stopil v zadrugo, je ustanovil poljedelski laboratorij. Čez nekaj let je izšel v vseh kmetijskih listih nje* gov članek: »Kaj je mogoče napraviti iz 100 gramov semena.« Povedal je, kako je nabavil pšenico »cezium« za svojo zadrugo. Maljcev je tedaj dobil od instituta za gojenje rastlin v Le* ningradu 100 gramov semenja, da bi delal poizkuse. Maljcev je nenavadno hitro pomnožil to količino. Leta 1937 je dalo njegovo zadružno gospodar* stvo državi 8 tisoč stotov prvovrstne pšenice »cezium«. Razen tega je bilo na sto tisoče hektarov zemlje bližnjih gospodarstev posejanih s semenom te pšenice. Maljcev zelo mnogo dela, da bi iz* boljšal kakovost zemlje in se trudi, da bi povsod uvedel pravilen način seja* n j a — kolobarjenje. Na seji sveta Zveznega ministrstva leta 1941 je Maljcev govoril o tem. da so bile v posameznih letih na tisoče vrst rastlin v preiskavi na vzornih za* družnih posestvih. Maljcev je svoj laboratorij organi* ziral prav tako dobro, kakor so bili organizirani laboratoriji, ki so jih vo« dili strokovnjaki. Uspehi so se kmalu pokazali. Posebno vrsto pšenice »lju* tenscens 956«, ki jo sejejo okrog Ura* la, je vzgojil Maljcev, vzgojil je tudi vrste krompirja »Čipeva« in »Varba«. Maljcev se ni bavil samo s praktič* nimi deli. Mnogo je bral Darvvina, Ti* mirjazeva, Wiliamsa, Mičurina in Li* senka. Prav tako je neprenehoma bral kmetijske in filozofske časopise. V njegovi osebni knjižnici najdeš nekaj stotin knjig. Z letom 1934 je začel Maljcev sa* mostojno selekcijsko delo. Med vojno je vse sile posvetil temu, da bi dosegel velik pridelek ne le v svojem zadruž* nem gospodarstvu, temveč tudi na vsem južnem Uralu. Delovno ljudstvo v šandrinskem okrožju je izvolilo Maljceva za po* slanca v Vrhovni svet Sovjetske zveze. Kmet je postal državnik. Dvignila ga je njegova sposobnost in delo. I. H. PRIMORCI ZA SVOJE PRAVICE Strašne zločine in krivice so priza* dejali Italijani Slovencem in Hrvatom •Julijske krajine vse od leta 1918. Glo* boka pregraja zločinstev in nasilij je delila italijanski na eni in slovenski in hrvatski narod na drugi strani. Za* to je poleg zmage nad fašizmom in priborjene svobode ena največjih pri* dobitev narodno osvobodilne borbe italijansko»slovensko bratstvo. Že v prvih letih druge svetovne vojne so se redki italijanski posamezniki odlo* čili za borbo proti fašizmu in stopili med slovenske in hrvatske borce, ki so jih bratsko sprejeli. Njihovo sode* lovanje v borbi L* poziv Osvobodilne fronte sta zadostovala, da se slovenski in hrvatski narod ob kapitulaciji Ita* lije, ko je bilo na deset tisoče italijan* skih vojakov razoroženih in so bežali domov, ni maščeval nad četami, ki so še malo prej požigale, morile, ropale. Še več, pomagal jim je celo na begu s hrano in obleko. Preko 200.000 voja* kov je šlo tedaj skozi Julijsko krajino. Ob tej plemenitosti so se zdramile ita* lijanske demokratične množice. Mno* go italijanskega tržaškega in tržiške* ga delavstva je odšlo v partizane, mnogi vojaki bežeče italijanske arma* de so ostali v partizanih. Začeli so se snovati italijanski bataljoni in briga* de. V okviru IX. korpusa Narodno* osvobodilne vojske in Partizanskih odredov se je formirala italijanska di* vizija »Garibaldi Natisone«. V skup* ni borbi, v skupnem trpljenju, v skup* nem prelivanju krvi se je rodilo slo* vensko*italijansko bratstvo. Sloven* sko ljudstvo po vaseh je z enako skrb* jo oskrbovalo italijanske kot sloven* ske edinice. Tudi mestno prebivalstvo je spre* gledalo in ubralo novo pot. Preko od* borov OF in Delavske enotnosti je po* šiljalo svoji vojski zdravila, hrano, ob* leko in druge potrebščine. V Trstu se je začelo najožje sodelovanje med ita* lijanskimi in slovenskimi antifašistič* nimi množicami. Notranji odpor v Tr* stu, ki so se ga udeležili tudi Italijani, je pokrenila in vodila ves čas Koman* da mesta Jugoslovanske armade, ki jo je ilegalno organiziral v Trstu IX. kor* pus Narodno osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. Že v letu 1944 je italijansko ljud* stvo pošiljalo na stotine resolucij mar* šalu Titu in jugoslovanski skupščini. Zavedalo se je namreč globokih de* mokratičnih sprememb v Jugoslaviji glede na enakopravnost vseh narodov in gospodarske stvarnosti, da je nam* reč Trst pod Italijo gospodarsko pro* padel ter da je gospodarsko nujno od* visen od svojega jugoslovanskega za* ledja. Zato je tudi italijansko ljudstvo v teh resolucijah spontano zahtevalo priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Danes je velika večina italijanskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji — in to je ponovno z manifestacijami največjega obsega dokazalo — ker se zaveda, da mu je le v njej zagotovljen primeren gospodarski razvoj in blago* stanje in da mu jugoslovanska ustava jamči spoštovanje narodnih pravic. V teku narodno osvobodilne borbe se je v edinkah narodno osvobodilne vojske v Julijski krajini borilo 72.000 borcev (med njimi tudi žene in mla* dina pod 17. letom). Konec leta 1944 je bilo v Julijski krajini 30.000 borcev. 15.000 borcev, doma iz Julijske kraji* ne, pa se je borilo v vrstah Jugoslo* vanske armade v Jugoslaviji. V tej borbi se je prav za prav bo* rila vsa Julijska krajina, kajti njeno prebivalstvo je bilo stalno izpostav* ljeno »čistkam«, napadom, požigom vasi, odgonu prebivalstva v internaci* jo, streljanjem, obešanjem itd. V teku borbe je bilo — po dosedaj zbranih podatkih — ubitih 42.000 in interniranih 95.480 oseb. Če upošteva* mo, da šteje celotno prebivalstvo Ju* lijske krajine en milijon ljudi in ima od tega samo Trst 300.000 prebivalcev, je razvidno, kako ogromna je bila ude* ležba ljudstva Julijske krajine v bor* bi. Te številke so pravi plebiscit krvi za Jugoslavijo. Razen tega je bilo po* žganih in uničenih 19.357 zgradb, a delno poškodovanih 16.837. Tudi sam Trst je mnogo žrtvoval. Fašistični teror je dosegel svoj višek z ustrelitvijo 72 talcev na Opčinah in z obešen jem 52 talcev v Via Chega v Trstu. V tržaški rižarni so Nemci se* žgali okrog 3000 antifašistov iz vse Ju* lijske krajine. Vse te ogromne žrtve na strani za* veznikov je ljudstvo Julijske krajine doprineslo v veri in z zaupanjem, da se bori zr. priključitev k Jugoslaviji, to je za svojo resnično osvoboditev in srečno bodočnost. Julijsko krajino je osvobodila IV. ar* mija Jugoslovanske armade. Pokrajinski narodnoosvobodilni od* bor za Slovensko Primorje in Trst je s tem podal Medzavezniški komisiji pregled najvažnejših etnografskih, ekonomskih in moralnih razlogov za priključitev Julijske krajine in Trsta k Federativni ljudski republiki Jugo* slaviji. Za nazorneiši prikaz prilaga dve mapi, v katerih so zbrani doku* menti h gornjim razlogom. Pokrajinski narodnoosvobodilni od* bor iznaša v imenu ljudstva Sloven* skega Primorja in Trsta, ki ga pred* stavlja, zahtevo, da se Julijska kra* jina in Trst priključita k FLR Jugo* slaviji v obsegu in na način, kot je to predlagala jugoslovanska vlada na konferenci zunanjih ministrov v Lon* donu. Pokrajinski narodnoosvobodilni od* bor ima polno zaupanje v Medzavez* niško komisijo narodov Združenih dr* žav Amerike, Velike Britanije, Sovjet« ske zveze in Francije, ki se je na njih strani ljudstvo Julijske krajine tako odločno in požrtvovalno borilo. Za* upanje namreč, da se bo po temeljit.5., nepristranski presoji vseh razlogov strinjala v svojem mišljenju z voljo ljudstva Julijske krajine in Trsta in stavila zunanjim ministrom zavezni* ških držav svoj predlog: Vsa Julijska krajina naj se priklju* či Jugoslaviji! Kako sejemo rž, da ji zima čim manj škoduje Brez dvoma spada rž med najvaž* nejše žitarice na Slovenskem Koro* škem. Kljub skrbi, ki jo polaga naš kmet na uspevanje rži, se pogosto do* gaja, da nam jo deloma ali v celoti vzame zima. Da preprečimo škodo, ki jo lahko povzroči zima, moramo upo* števati že pri setvi nekatere okolišči* ne. Vedeti moramo, da zahteva rž do* bro vležano in ne preveč rahlo zemljo. Zato je potrebno, da za rž orjemo in da damo morebitni gnoj že 3 do 4 ted* ne pred setvijo, tako da se zemlja do setve še dovolj vsede. Ker pa tako zgodnje oranje iz go* spodarskih razlogov ni vedno mogoče, moramo v 'primeru, da smo orali tik pred setvijo, doseči primerno struje« nost zemlje na ta način, da pred set* vijo temeljito valjamo. Valjanje sicer ne more nadomestiti naravnega vleža« nja zemlje, vendar je vseeno bolje kot pa setev v svežo zorano rahlo zemljo. Če ni namreč zemlja pred setvijo do* volj strnjena, se prst v jeseni oziroma pozimi napije preveč vode, kar po* vzroča zaradi menjajočega se zmrzo* vanja in taljenja drobljenje podzem* skih rastlinskih delov in rastlina za* mre. »Rrž je vzela zima,« pravimo. Priporoča se, da zemlje sploh ne pre* orjemo, če sejemo rž v krompirišču. To pa samo v tem primeru, če rži ni treba gnojiti s hlevskim gnojem in je krompirišče že od prej dobro pogno* jeno. Če pa gnojimo s hlevskim gno* jem, tega le plitko zaorjimo in po bra* nanju še pred setvijo valjajmo. Tudi pregosta setev lahko povzroči, da nam rž- ne uspeva. Sicer so de jali stari kmetje, ko so sejali: »Eno pest za zimo, eno pest za miši in eno za* me,« vendar poleg tega, da je v današ* njih dneh škoda vsakega zrna, po* vzroča tudi pregosta setev pretanke bilke ali stebla. Da je tako tanko mla* do žito slabotnejše in za zimo občut* ljivejše, je naravno. Močriejšo rast in močnejše vkoreni* njenje, ki povzročata večjo odpornost proti zimi, dosežemo tudi s primerhim gojenjem z umetnimi gnojili. (300 do 500 kg superfosfata ali Tomaževe žlin* dre in 200 do 300 kg kalijeve soli na 1 ha). Vendar umetna gnojila za sedaj še niso dosegljiva. Majhne količine, ki so jih prejeli posamezni gospodarji, so n) šego močitejše rži je dalje važno, da ne sejemo pregloboko. V splošnem rž ne smemo sejati globlje kot 2 cm in zato pravi tudi star pregovor: »Rž pri setvi glej v nebo«. Preden se nam* reč pripravi rastlinica za nadaljnjo nadzemsko rast, ustvarja dvoje vrst koreninic. Prve klične koreninice po* ženejo iz zrna navzdol takoj, istočas* no požene iz zrna navzgor (in sicer še v zemlji) tudi stebeljce, ki ustvari ob prihodu iz zemlje ob prvem kolen* cu venčne korenine, ki so stalne in ki prevzamejo prehrano rastline, dočim klične koreninice s podzemskim ste* beljcem zamrejo. Čim globlje torej pride zrnje v zemljo, tem daljše mo* ra zrasti podzemsko stebeljce, tem več redilnih snovi iz zrna se izrabi za tvorbo podzemskega stebeljca in tem manj snovi ostane za ustvaritev stal* nih venčnih koreninic, tem slabotneje se rastlinica razvije. Če je podzemsko stebeljce zaradi pregloboke setve pre* dolgo, zaradi menjajočega zmrzova* nja in tajanja pozimi in v zgodnji po* mladi lahko zamre še prej, preden zra* štej o stalne venčne korenine. Tudi v tem primeru pravimo, da nam je vze* la rž zima. Da nam lahko slabo vko* reninjena rž ob preostrih zimskih ve* trovih tudi zmrzne, je splošno znano. Hudi škodljivec rži (in tudi drugega žita) je snežna plesen. Ako opazimo na žitu sluzasto pajčevino, ki ob sonč* nem vremenu izgine in zapusti gola mesta, imamo opraviti s snežno ples* ni j o. Proti snežni plesni, kakor tudi proti drugim glivičnim boleznim (snet* javost itd.) priporočam prašenje ozi* roma škropljenje z abavitom ali cere* sanom. Ta sredstva dpbite v svoji Kmetijski zadrugi ali v drogerijah in se izdatek prav gotovo izplača. Navo* dila za uporabo teh sredstev so na vsaki škatlici oziroma stekleničici s praškom. Na splošno velja pravilo: »Kakršna setev, takšna žetev!« K. Nekaj ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ PRAKTIČNIH NASVETOV Bliža se ajdova paša. Čebele mora* mo pripraviti za ajdovo pašo tako, da bomo v ajdo postavili močne družine, ki so v redu zaradi matice. Ajda medi izdatno le v dopoldanskih urah, pa še takrat rado skrajšuje pašo neugodno vreme. Zato lahko kaj prida naberejo le krepke družine. Med ajdovo pašo so čebele močno nagnjene k ropanju. Dolžnost čebelar* ja je, da skrbno prepreči začetek ro* pa. Ko se je ropanje razpaslo, je čebe* lar taka rekoč brez moči. Potlej ne po* maga več veliko niti karbolinej, ne za* piranje, ne polivanje in podobno. NADOMESTEK ZA SLADKOR Iz sladkorne pese napravite sladek sirup, ki popolnoma nadomešča slad* kor za krmljenje čebel, na tale način: Sladkorno peso operemo v vodi in jo temeljito osnažimo, posebno glave ko* Za čebelarje renine. Ostrgano peso zrežemo na ri* bežnu ali na reporeznici na tanke zre* zke, ki jih denemo v kotel ali lonec in zalijemo do polovice z vodo. V 2 do 3 urah je pesa temeljito skuhana, nato jo odcedimd skozi sito. Tropine (pre* ostale zrezke) z batom dobro razmeč* kamo in zalijemo z nekoliko vroče vo* de. Tako dobljeno brozgo pa stisnemo v sadni ali grozdni stiskalnici in dob* ljeni odcedek dodamo prej odlitemu soku. Tekočino precedimo nato skozi gosto ruto iz domačega platna. Prcce* jeni sok potem tako dolgo kuhamo, dokler se popolnoma ne zgosti. Ta sok ima 50 do 60 odstotkov sladkorja, je lepo rjavkaste barve in diši po žga* nem sladkorju. Sirup hranimo v čistih steklenicah, ki na bodo dobro zaprte. Preostale tropine lahko zalijemo z vo* do, pustimo na toplem mestu, da pre* vro, nato pa prekuhamo v žganje. Sve* že tropine radi jedo prašiči in krave. Boj proti mrčesu .namenjene predvsem za zelenjavo. Da moramo sejati rž primerno zgo* daj, sledi že iz tega, da se rž obrašča samo jeseni, medtem ko se ozimna pšenica obrašča in zgoščuje tudi spo* mladi. Zato lahko sejemo pšenico po* zneje. Za dobro prezimljen j e in za do* Žitnega molja uničimo s to* plino 50 stopinj Celzija. Žito posta* vimo v peč, potem ko smo vzeli iz nje kruh. Žito, ki je namenjeno za seme, ne smemo segreti nad. 50 stopinj Cel* zija. Zelo dobro sredstvo je tudi oglji* kov žvenlenec. Na 100 kg žita vzame* mo 100 kubičnih centimetrov ogljiko* vega žveplenca, ki ga vlijemo med ži* to, nato pa žito za dve uri pokrijemo s plahto. Po dveh urah moramo žito odkrit), da odstranimo plin. Ker je ogljikov žveplenec eksploziven, ne smemo blizu z ognjem. Žitno shrambo moramo temeljito oprati s kakšnim Poljedelstvo razkuževalnim sredstvom. Na isti na* čin uničujemo tudi žitnega žužka. Zelo uspešno sredstvo za uničeva* nje ščurkov je mešanica dveh de* lov boraksa in enega dela sladkorja. To se potrese po kotih in ob steni, kjer ščurki najraje lazijo. Sladkor jih vabi, boraks pa uničuje. Drugi način je, da v umivalno po* sodo nalijete starega piva, ki silno pri* vablja ščurke. Da bi mogli zlesti va* njo, naslonite nanjo ozke deščice. Ker je posoda gladka, ne bodo mogli iz posode in sc bodo utopili. Žito smo poželi in po večini tudi že omlatili. Sedaj je čas, da ločimo naj* boljše žito za seme ter ga shranimo posebej. Tisti kmetovalci, ki so pri* delali slabo žito, ki ni primerno za se* me, naj takoj poskrbe za zamenjavo, da ne bodo v jeseni, ko je čas setve, ostali brez semenskega žita. Ta mesec bomo tudi posejali praz* na strnišča z rdečo deteljo (inkarnat* ko), če tega že nismo napravili konec meseca julija. Rdeča detelja je v se* danji stiski za krmo dragoceno zgod* nje spomladansko krmilo, ki pride po* sebno prav ravno v času, ko živinorej* cem krme najbolj primanjkuje. Skrajni čas je, da takoj pogledamo, če že nismo, vse nasade krompirja in paradižnika, če se ni morda kje poja* vil koloradski hrošč — krompirjevec. Pregledujmo večkrat in natančno! Sadjarstvo Sad je že močno odpada, zato ga po* hirajmo in odstranjujmo, ker je veči* noma okuženo od zavijača (črva). Od* padlo sadje raznih zrelih sort lahko porabimo za napravo sadjevca za ta* kojšnjo porabo. Ostalo sadje skuhaj* mo in porabimo za krmljenje praši* čev. Po moniliji okuženo gnilo sadje pobirajmo in zakopavajmo v zemljo ali sežigajmo. Kjer so jablane in žlahtne hruške dobro obložene s sadjem, je priporoč« Ijivo še v mesecu avgustu izvršiti zad* nje škropljenje s polodstotno bordo* ško brozgo. Pri prav poznih zimskih vrstah smemo vzeti k temu škropivu še dodatek 250 gramov aresina. Polet« nih vrst ne škropimo več, pri jesen* skih pa, če jih škropimo, ne smemo več dajati aresina. Pri tem škraplje* nju orosimo predvsem plodove, da jih ohranimo škrlupa in jabolčnega zavi* jača. Ne pozabimo na sušenje sadja. Na* mesto za škodljivo žganje, uporabimo vse, kar je količkaj sposobno za su* Senje‘ - n . i , PETLETKA NA LETONSKEM V Letonski Sovjetski Socialistični Republiki se bo proizvodnja industrij* skih izdelkov do leta 1950 povečala v primeri z letom 1940 za 80 odstotkov. V narodno gospodarstvo bosta v pri* hodnjih petih letih vloženi dve mili* jardi rubljev. Obnavlja in razvija sc industrija metalurgije, elektrostrojev, ladjedelništva, lahka industrija, indu* strija za konserviranje rib, industrija papirja in celuloze, poljedelstvo, pred* Prežihov Voranc: S{AjAf { O|R| A [S(T j Af|J|Kjf V Hudabivniki so jo poslušali kot za* maknjeni. Meta jim je govorila dalje: »Z vami je tako: vi niste kakor dru* gi otroci — vi ste samorastniki. Vi se niste odzibali po zibelkah, vaše zibel* ke so razgoni, brazde, žare, kjer vas je žgalo sonce in vas je močil dež. Ob teh zibelkah so vam popevale tutujke in prepelice, svetila vam je strela, bu* dil vas je grom ... Zato ste ko samo* rastniki. Sami ste se izleVili, brez go* je, kot izgubljena samorastna setev v razgonu. Kakor se samorastnik zgra* bi z okolico, tako se morate tudi vi, Hudabivniki, zgrabiti z življenjem. Kjer stojite, poženite korenike. Ne dajte se teptati od drugih, ne prena* šajte ponižno krivic; tudi vi ne priza* devajte nikomur, nobenemu bližnjemu kakih krivic. — Poglejte, mene so po* ložili na marternico, ko še dobro ve* dela nisem, kaj je svet. Mogoče bodo polagali tudi vas. Tedaj stisnite zobe in si mislite, da ste_samorastniki — da ste Hudabivniki. Zdaj, po meni, vas je devet, čez petdeset let vas bo lahko že sto čez sto let vas bo petkrat, de* setkrat toliko. Potem si boste združeni lahko priborili svojo enakopravnost, svoje pravice.. .<* Leto za letom je Meta vlivala otro* kom vero vase in jih učila spoznavati in zaničevati krivico in greh; ta vera se je v njih utrjevala/nosili so jo s seboj po podjunskem produ, po gor* skih koritih, ta vera se je zraščala s tuljenjem vetrov po slemenih, z bu* Čanjem globač, s sanjami polj, zlivala se je s šepetom jezerskih gladin, z neskončnim šumom dravskih valov. Stari Karničnik je nekega dne ne* nadoma umrl. Že dolgo pred smrtjo ga je nekaj tlačilo; bil je molčeč, ta* lovn. Ljudje so si to razlagali s tem, da ga grizejo Hudabivniki. Kar se o njegovem umiranju pripoveduje, ni vse potrjeno. Toda ljudje pravijo, in Ožbej je sam trdil, da ga je oče dal poklicati k sebi, ko je padel. Ko pa je Ožbej prišel, je bil Karničnik že na pol nezavesten. Či&o rahlo je baje še šepetal: »Ožbej, vzemi jo...« Potem je umiral pol ure, nato je ba* je spet zašepetal: »Ožbej... Male Kamice so tvoj uži* tek do tvoje in Metine smrti...« Nato se ni več zavedel in po dve* urnem, težkem umiranju je umrl. Če je na zadnjo uro res tako rekel, je težko dognati, toda kot sem že re* kla, je sam Ožbej tako trdil, ki je bil z ostalimi otroki pri njegovi smrti. Mogoče pa je, da je Ožbej le zato tako govoril, da bi pred Meto in pred nami opral neusmiljenost in trdovratnost svojega očeta. Resnica je, da iz tega ni bilo nikoli nič; Ožbejev brat Vol* benk je dobil vse posestvo z Malimi Karnicami vred. Ožbej je dobil sra* motno majhno doto, od katere so pa odbili to, kar je stari Karničnik polo* žil za prve tri Metine otroke; za ostale se Karničnik ni več brigal. Ožbej je dobil tudi pravico dosmrtnega bivanja na Karnicah, pravico do hrane pri mi« zi, kar pa si vse zapade, če se oženi. Torej je bil še po očetovi smrti pri* vezan na Kamice. Vendar so ljudje mislili, da se bosta Meta in Ožbej le vzela. Ožbej bi lah* ko s preostalo doto kupil majhno kaj* žo. Tako je mislila tudi Meta. Pa tudi iz tega ni bilp nič; Ožbej je po stari navadi odlagal, obljubljal in pil. Mo* goče bi naposled le prišlo do tega, če bi ne bilo druge nesreče. Ožbej je ne* koč spet nekaj dni pil in ko je ponoči hodil proti hudabivški kajži, je štr* bunknil v Zablatniško jezero, od ko* der so ga drugi dan mrtvega potegnili. Na pogreb je šla Meta s sedmimi pankerti. Gal in Gaber sta bila pri sol* datih. Na pogreb so prišle tudi vse Karnice, — prvič in zadnjič sta bili obe veji te družine skupaj. Vsa sose* ska je pridregnila, da bi bila priča te* mu prizoru. Zato je bil pogreb tak, kakršnih je malo v našem kraju. Ož* bejeva smrt ni zravnala prepada med Karničniki in med Hudabivniki; to se je pokazalo že na pogrebu. Obe dru* žini sta bili vsaka zase, nepristopni, hladni; Karničniki so si bili svesti svo* je moči in ugleda — Hudabivniki pa svojih pravic. Sedmero hudabivških samorastnikov je obdalo svojo mater, kot bi jo očitno branili pred ostalim svetom. Po pogrebu je mladi Karničnik ves mrzel stopil k skupini Hudabivnikov. »Sto rajniš je ostalo za Ožbejem Jj» pa nekaj obleke. Jaz pridenem še sam en stotak za otroke in s tem mislim, da so Karnice svojo dolžnost izpolnile. Tukaj so, po ostale stvari pa zaženite koga na Karnice, ker vam bo gotovo vse prav prišlo. Na sedmino pa pri* dite, če hočete.« Samorastniki so pogledali Meto, ta je pogledala njih, nato je mirno rekla: »Karnice naj obdržijo svoj denar, mi ne potrebujemo ničesar od njih!« Vsi pogrebci so videli ta prizor. Mnogi so menili, da imajo Hudabivni* ki prav, ker so odbili tako ponižujočo ponudbo. Hudabivniki se tudi sedmi* ne niso udeležili. Dva rodova sta se ločila za zmeraj... Poharali boste, kaj je bilo s Kami* cami?, Katarina Špuri DAN POJE (Slika iz današnje Slovenije) Nad pšeničnimi njivami poje dan starodavno pesem zorenja. Med Cve* nom, Krapjem in Banovci, nad Kar* bovim: in Babičevimi njivami, nad Sla* vičevim žitom, nad travniki, koder je suša pomorila vso travo. Brezskrbno se oglaša iz nepožete pšenice prepelica in kliče ceno pšeni* ci. Ob žitnih stebelcih neumorno čiri* likajo murni. Iz zemlje puhti vročina. Šepetaje se nagiba klas h klasu. Dolg, vroč julijski dan. Dan žetve. Prišli so žnjeci. Prišli so ob zgod* njem, brezrosnem jutru, ko med nji* vami še ležijo sence. Ni se zasvetila zarja na vzhodu. Veter, ki nalahno pri* pogiba klasje, je suh in topel. Ura je tri, a že so daleč preko njiv zapele kose. Pod pokošene plaste so zdrknili srpi žanjic. Zadišalo je po svežem str* nišču. Z vsake njive po svoje dehti silje; temnozelena koruza, ki se je ovi* ja fižol, krompir, ves v cvetju, kakor da so njive posute s tisočerimi rume* nimi svečkami... Dan je še tih. Med žitnimi stebelci spijo še murni in prepelice, le veter se poigrava s klasjem in z listjem ko* ruze. Kmalu pa se oglasi rahlo, rahlo med njivami, iz žita in pšenice, iz ko* ruze in krompirja — tisoče majhnih nevidnih grl: dan se prebuja. Na vzho* du se je zasvetila zarja — takrat so kose že tope, trudni so hrbti žanjic, roke in noge so opraskane od ostrega klasja, robače pa so se že zdavnaj na* pile potu. | Žanjice so potegnile rute globlje na oči. Desetero rok je potrebnih, pre* den leži snop zložen v križu. Desetero rok od tretje ure zjutraj neutrudno kosi, pobira pokošene plaste in veže snope, jih nosi na kupe in zlaga v križe. Tako žanjemo od pamtiveka. Od pamtiveka s temi golimi rokami, trud* nih životov, do krvi opraskanih nog. Od pamtiveka nam poje dan svojo prastaro pesem — kako dozorevajo drobna zrna v pšeničnih klasih, kako se v koruznih steblih snu je plod, kako zori krompir v izsušeni zemlji, kako žejne brazde pijejo pot naših lic, ka* ko dolgo potuje v julijskem dnevu razbeljeno sonce od jutra proti veče* ru, kako dobra je pogača, namazana s sirom, ko jo držiš v dlani, umazani od potu in klasja... poje nam, ko ob poldanskem počitku ležimo v senci — veter in muhe in murni, čebele in pi* sani čmrlji, kobilice in sto majhnih, neznanih žuželk, skritih v travi, ple* zajočih po dozorelih bilkah, da nabe* rejo medu ali posrkajo zadnjo medico iz ovenelih cvetnih čaš... Vse to se zliva v eno samo, glasno melodijo, ki jo od pamtiveka pojejo vroči julijski dnevi — dnevi žetve. Dva ogromna štrka sta se dvignila s travnika in v krogih vzplaVala nad njivami. Klepetanje njunih kljunov se oglaša kakor klopotec. Voda v črnih prstenih ročkah, postavljenih v senco, se je že zdavnaj segrela. Ne more po* gasiti žeje. Daleč je do vodnjakov s svežo vodo. Daleč je do večera, ko bo šlo sonce na zapad in bodo preko po* košenih postati plezale večerne sen* ce. Takrat bomo še na njivi, odpetih srajc in rokavcev, trudni in žejni, da čimprej pospravimo žetev, ali da od* služimo drago stanovanje, kolač kru* ha, grudo masti, moko... Včeraj in jutri si preko naših utru* jenih hrbtov, podajata roke. Dva žnjcca gresta na Slavičeve nji* ve: oče in sin. Ne gresta peš — pe* ljeta se na traktor ju. Očetovi lasje se srebrno svetijo v opoldanskem soncu. H# ZANIMIVOSTI«! —=X POLJEDELSTVO NA SEVERU Sovjetsko poljedelstvo od leta do leta bolj prodira proti severu. Pričeli so celo z obdelovanjem vedno zmrz* njene zemlje. Kmetom pa pomagajo znanstveniki, ki so vzgojili različne vr* ste zelenjave, krompirja in celo žita* ric, ki so posebno pripravne za sever* ne kraje, ker dozorijo v kratkem ark* tičnem poletjp. Poskusna postaja »Na* rimskaja«, ki leži pri 60 stopinjah se* verne širine in kjer znaša povprečna letna temperatura le 1,5 stopinje nad ničlo, goji in razdeljuje med kmete se* mena severnih vrst zelenjav, pese, fi* žola in krompirja. Pred desetimi leti so prinesli sem zavojček z 200 semeni »Severjanke« iz Leningrada. Sedaj so iz tega pridelali več ton odličnega ark* tičnega žita, s katerim so posejani ob* širni predeli arktične dežele. Tu so razvili tudi dvoje novih vrst žita, ki dajeta 300 centov na ha. Neka druga poskusna postaja na skrajnem severu, »Plarnaja«, je za časa vojne nudila kmetom arktičnih predelov 11 ton se* men različnih letin in 2730 centov krompirja posebnih severnih vrst. Znanstveniki proučujejo posebne na* čine obdelovanja in učinkovitega iz* rahljanja severne zemlje, kjer so sc doslej razprostirale puščobne tundre. Sin je mlad, bil je v šoferski šoli, z mišičastimi rokami drži za volan. V žitu so se igrali viharji, da je po* leglo. Njiva je velika. Nekdaj so trije kosci drug za drugim rezali plaste, pa je trajala žetev pozno v noč. Traktor puha dim in brni. Stroj, ki«ga vleče za seboj in na katerem sedi stari oče, opravlja težko delo koscev in žanjic. Lahko in urno kosi traktorjeva kosa, lahko in urno pobirajo njegove roke pokošene plaste in jih vežejo v snope. Nad Slavičevo njivo pripeva starodav* ni pesmi, ki jo poje vroč julijski dan, traktor pesem novega jutri. Stroj bo kosil in stroj bo nadomestil trudne ža* njice, ki jim zvečer mišice na rokah trepetajo od utrujenosti, stroj dela ur* no in laže ko človek, stroj nas bo od* rešil, tudi nas, ki obdelujemo zemljo. Vroč julijski dan — dan žetve... Sonce je ugasnilo in sence gredo pre* ko postati. A še vedno se oglašajo z njiv kose. Mali zvon v farni cerkvi zvoni zdravamarijo, mrak pada na nji* ve. A še v temi, ko gredo žnjeci v vas, dan poje. Veter šušti v listju koruze, zrak se pomalem ohlaja. Na njivah sa* mevajo križi požete pšenice. Poma* lem prihaja noč in pomalem se bo iz noči porodilo jutro, ko bomo lahko porekli: Tako težko so delali naši sta* ri in tako težko so živeli. Naša žetev pa je čisto drugačna... BOKSIT — BOGASTVO ISTRE Polotok Istra, ki je bil dosedaj od* trgan od prave domovine — Jugosla* vije, je posebno bogat na ležiščih bo* ksita, rudnine, iz katere izdelujejo alu* minij. Kolikšno je naravno bogastvo Istre, nam pričajo številke: leta 1938 je italijanska industrija predelala 360 tisoč ton boksitove rude, od teh je od* padlo 251.000 ton na istrski boksit, kar se približuje celotni proizvodnji pred* vojne Jugoslavije. PENICILIN — ZDRAVILO NOVE VRSTE Penicilin je odkril leta 1929 profesor A. F 1 a m i n g. Pri delu v svojem la* boratoriju je naletel na neko plešem (penicillium), ki je zaustavila razmno* ževanje mikrobov gnojenja. Odkritje se ni uveljavilo vse do druge svetovne vojne. Tedaj so pri* čeli učenjaki podrobno proučevati zdravilno moč omenjene plesni in iz nje rfhpravili novo zdravilo. Sprva so uporabljali penicilin samo za zdrav* ljenje vojakov, sedaj pa prehaja v splošno porabo. Penicilin se je poka* zal kot učinkovito zdravilo pri raznih okužbah in gnojenjih, vnetjih mož* ganske opne (meningitis), pljučnici, vnetjih rebrne mrene, pri spolnih bo* leznih, vnetjih kostnega mozga in sklepov, pri čirih itd. Tudi pri globo* kih ranah, nevarnih opeklinah in pri odprtih zlomih uporabljalo penicilin za omejitev okuženja. Pridobivanje penicilina je precej za* motano, a učenjaki iščejo vedno nove in popolnejše načine. V Sovjetski zve* zi se je znanstvenikom posrečilo pro* izvajanje novega zdravila znatno po* ceniti in poenostaviti, tako da bo kma* lu v večji meri dostopen vsem zdrav* stvenim ustanovam in vsem bolnikom. da&ta i/glfo Dragotin Kette: RIBNIČAN V PEKLU Ribničan pride s »suho robo« v pe* kel. »Preteto je gorko, drv pa gre tu* kaj,« si misli in zakliče: »Rešet, ku* hovnic, skled ... kupite, gospodje pe* klenščki!« Ko ga vragi zagledajo, planejo nanj in ga tirajo pred Luciferja. Tam sredi pekla sedi peklenski kralj v vsem svo* jem veličastvu. Krog in krog pa pla* meni ogenj, duše ječe, vragi škripljejo z zobmi... »Aha, sedaj si pa naš, Ribničan!« reče Lucifer, danes izjemoma dobre volje. »Ne boš je več prodajal ,siihe robe, po svetu. Že vse vemo, koliko kuhalnic si predrago prodal. No, pa naj ti bo. Izvoli sam kazen. To pa ti povem: ogenj mora biti zraven, da žge...« »Gospod Lucifer! Če smem izbirati, prosim pipico in žganje...« »Kakšen ogenj je to? Kje to kaj žge?« »O, gospod Lucifer, saj drugače pa pipica ne gori, če ni ognja, in žganje celo notri žge.« Lucifer se je zasmejal, rekoč: »Pa ti bodi.« In Ribničan se je sprehajal po peklu s pipico v ustih in žganjem v rokah. Bil je dobre volje in je spravil v krat* kem času vse duše v tako dobro voljo, da so skoraj pozabile na trpljenje. Da, kmalu se je vse po peklu smejalo. Lucifer 'pa je zgubančil čelo in de* jal: »To ne gre! Ribničan bi mi še pe* kel spremenil v nebesa.« In poklical je Ribničana k sebi in rekel: »Pojdi mi iz pekla in obljubi, da se nikoli več ne vrneš!« »Kakor zaukažejo, gospod Lucifer,« je dejal Ribničan, oprtal svoja rešeta in odšel iz pekla. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Seharvitzl, Wien XVI., Ottakrin« gerstrasse 83. — Tiska: »Globus«, Zeitungs*, Druck« und Verlagsanstalt G. m. b. H„ Wien I, Fleischmarkt 3—5. Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21«L Odgovorite si lahko kar sami, če pogledate okrog sebe. Jaz vam lahko povem samo tole: Mlada Karničnica je prišla sem nekje od Tinj. Bila je vajena ravnine in se na obirskih bre* govih ni mogla privaditi. Slednjič je le pregovorila moža, da je Karnice prodal in kupil velik gosposki grunt v ravnini blizu celovške ceste. Karnice je kupila graščinska gospoda leta 1875. Karnice so prve v tem kraju prišle v gosposke roke, potem pa je šlo, ko da bi se plaz udrl; v teku treh deset* letij so pokupili grofovska in razna druga gospoda veliko posestev, pred* vsem gorskih, lesnih posestev in ako greste danes od štajerske meje po pla* ninah proti sončnemu zahodu do Bo* rovelj, se vam ni treba bati, da bi mo* rali z gosposkega stopiti na kmečko lastnino. Karničniki’, ki so stoletja obstajali na pobočjih Obirja, so doli na ravnini dogospodarili v najkrajšem času. Mia* da se je rada vozila v Celovec, pravijo da je imela znanje z razno celovško gospodo. Doma pa je šlo vse narobe in preden je minilo petnajst let, je go* spodarstvo prišlo na nič. Sreča le, da je oba gospodarja skoraj hkrati rešila smrt. Ostalo je dvoje otrok, ki sta se izgubila nekje v Celovcu: pravijo, da se tam še zasledi karniško ime, toda ti potomci se pišejo zdaj: Karnitsch* nigg*. In Hudabivniki? Hudabeli šo ostali Hudabeli. Meta ni učakala posebne starosti. Umrla je pri Galu na neki žagi v globoki belan* ski globači. Otroci pa so se razsuli ko mravlje po lesovih, po žagah, po ja* mah in po hubah. Po vseh koritih in bregovih so posejani, od koder tečejo bistre vode proti Dravi. Najprej jih je bilo devet, danes pa raste že četrti rod, kmklu bo peti na vrsti, cela voj* ska, ki oblega, izpodjeda, zasega Kar* niče...« Starkin glas je pogoltnil globok za* mišljen molk. S Košatom sva obne« mela pred veliko silo življenjske mo* či, ki je vrela iz teh posušenih prsi. Bilo je, kakor bi bila čula globoko mo* litev in težko kletev, ki ni prihajala iz teh votlih, brezzobih ust pred nama, temvčč iz osrčja visoke in široke obir* ske gore... Košat se je prvi opogumil in po* baral: »Mati, ali ste tudi vi Hudabivniko* va?...« »Jaz sem hudabivška Nana ...« Ko sva zapuščala majhno gorico karniške kajže, tega ostanka nekdanje karniške mbgote. se je skozi leso vsu* la tropa otrok, ki je prignala majhno čredico s paše. To je bil tretji huda* bivški rod po Nani, otroci grofovske* ga najemnika, na pol drvarja, živeče* ga na Karnicah, pri katerem preživlja najmlajša hči Mete in Ožbeja svoje zadnje ure življenja. Starejši samo* rastniki pa imajo že četrte, morda že pete potomce. Ta rod Se mi je zdel tak, kakor ga je opisovala starka ma* lo poprej; zdrav, lep, samosvoj. Česar stari Karničnik v svoji zagrizenosti ni dovolil, to se je zgodilo čez skoraj šestdeset let; hudabivški rod živi na Karnicah, ne kot lastnik, pač pa kot najemnik zemlje, kot drvar teh črnih lesov. Kot tak je edini pravi lastnik .,, O tem sva razmišljala s Košatom, ko sva ležala na robu slemena, od ko* der se je videlo na Podjuno pod na* ma. Mračno obzorje pčletne noči je ta pogled zmeraj bolj krčilo in kmalu je bila vsa ravnina polna edinstvene, pre* lepe, krasne koroške noči... Počasi se je mrak začel obešati tudi tu zgoraj po lesnatih bregovih. Najprej je na* polnil gozdove same, potem je počasi zalival poseke in pdrival dnevno luč vedno više proti skalam. Tam se je najprej potuhnjeno stiskal med čeri in prepade, od koder se je že mnogo belj črn razbohotil na vse strani in srebal sončne žarke, ki so se krčevito oprijemali sinjih vrhov, dokler jih ni vseh popil... Le Dobrač je še dalje živordeče žarel... Mrak pa ni predolgo kraljeval. Kma* lu je vzšla na vzhodu bleda lunina zarja in prečudna koprena je pokrila deželo. Iz te prelesti so se dvigale po* dobe Dobrača, Pece, Svinje, Golce, ko da bi vstajale iz hladne kopeli neiz* mernega srebrnega tolmuna.,. Nebo te noči se ie sklanjalo brez utripanja nad vso to prelest, kakor se more sklanjati le nebo poletne koroške noči. Nama s Košatom se je najprej zde* lo, da je noč skrivnostno tiha. Toda to je bila zmota. Kmalu sva razločila, kako so šumeli gozdovi okoli Karnic, kako je dihal Obir z enakomernim od* mevom svojih večnih vetrov, kako so pljuskali odmevi dravskih valov, tol* munov, kolovratov sem gor do tega slemena, kako so pod to prečudno ko* preno živela in dihala polja in vasi ob* dravskih logov in dobrav. Nekaj je za* zvonilo, kot bi se slišali glasovi potop* ljenih zvonov iz spečih jezer... Gla* sovi, ki so jih čez dan sprejela vase polja, glasovi žag in tovarn, ki so se čez dan nakopičili v globačah in ko* ritih, so zdaj vriskali in zdihovali iz stisnjene, z nižin pregnane sopare. Ali ni to' dih in stok stoterih, tisoče* rih Hudabivnikov, molitev in kletev, prisega in bojna napoved vseh tistih, ki iščejo vsak svoje lastne Karnice? Da, to je bojni klic črnih kovačnic, prečrnih jam, ožgariih razgonov, stis* njenih zar, zapuščenih globač in ko* pišč... to je bojni klic zavrženega, prekletega rodu..