Štev. 283. Trst, v četrtek 10. oktobra (912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tuji cb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tozljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. , V edinosti je moč!u NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. Stročnica na. nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" »taae: za oelo leto Kron 5-20, ti pol let« Kron 3 tO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dou) Izdaj telj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODlXA. Lastnik konsorcij li=ta ,Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnKnl račun 5te\>. 841-652. TELEFON It 11-57. BRZOcIflUHE UE5TI. DELEGACIJE. Znamenite besede Krama reve. DUNAJ 9. (Kor.) Pri razpravi o proračunu ministrstva za zunanje zadeve je dvomil del. Krama? o uspešnosti zakasnelega posredovanja velesil na Balkanu, izlasti, ker bi se balkanske države mogle zadovoljiti le z evropskim guvernerjem v Macedoniji in z upravo, ki bi ne b:la nikakor odvisna od Carigrada. Turška zmaga bi bila nevarna, ker bi morala poseči Evropa vmes, da zabrani vzpostavitev turškega goscodstva na Balkanu. Če bi pa zmagali balkanski narodi, pa ne pojmuje govornik, kje naj vzame Evropa moralno pravico, da |im brani pridržati si to, kar so si junaško priborili. Sedanji trenutek je najbolj pripraven, da dokažemo Balkancem svoje simpatije, izlasti, ker imamo na Balkanu trgovsko-politfčne interese. Balkancem ni za pohlep za zemljo v sedanjem boju, ne gre tu za idejo nacijo-ualizma, ampak za idejo civilizacije. Vprašanje je le, če sme Turčija obdržati vlado čez kristjane v Evropi, vlado, ki izključuje radi verskih motivov že naprej enakopravnost. Govornik prosi konečno, da ne pozabimo, da smo tudi mi kristjani in da civilizacija ne bi smela poznati hlapcev in sužnjev. Grof Berchtold o kulturnem protektoratu Avstro-Ogrske v Albamji. DUNAJ 9. (Kor.) Minister za zunanje zadeve grcf Berchtold je odgovoril delegatu Langu o izvrševanju kulturnega protektorata Avstro-Ogrske v Albaniji. Rekel je, da je vestna briga zunanjega ministrstva izvrševanje protektorata. Dasi Je to otežkočeno radi izrednih razmer v Albaniji, vlada vendar ni nikoli opustila, da ne bi preiskala vsakega slučaja, ki se jej je javil in zante vala pri turški vladi resno pojasnila. To se je zgodilo tudi v poslednjem slučaju, ko se je sjcaderski tedi zelo sovražno izrazil o albanskem episkopatu in avstro-ogrski po litiki. Z zadovoljstvom se danes lahko kon statira, da je bil ta visoki uradnik, kajpada šele Da opetovano zahtevo z naše strani pri otomanski vladi, odstavljen in premeščen. — Izvrševanje kulturnega protektorata pa |e zahtevalo, da smo glede Malisorov turški vladi opetovano prijateljsko svetovali in jo posebno opozorili, da je v interesu turške države, da potolaži razburjene Malisore. Minister za zunanje zadeve zamore oovedati, da je turška vlada obljubila Malisorom dalekosežne pravice. So to razne dobrote glede vojne službe in davkov, kakor tudi oziri na krajevne potrebe, ki jih bo uvaže-vala. Da izvede reforme, se napoti že te dei posebno poverjeništvo s Kiacim pašo v Albanijo in bo uredovalo v Skadru. Minister upa, da bodo koncesije, ki jih Je Turčija obljubila, pomirile katoliško ljudstvo. Proti kreditu za vojaštvo. DUNAJ 9. (Izv.) Danes ob 4 popoldne so se zbrali delegati, ki so člani poslanske zbornice, k posvetovanju o vojaškem kreditu. Od vseh strani so ostro poudarjali, da vojea uprava državi zopet nalaga breme, ki PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Kaaver šandor GJalskl. — Prevel A. E. — Povsod, pri vsakem narodu ljubijo svojo rodno, materino besedo, povsod so prvi sinovi naroda pripravljeni umreti za svoj jezik. Ozrite se na katerokoli stran sveta in prepričate se, da govorim resnico. Samo pri nas — je moral zaplakati mlad pesnik, da hcčejo Hrvatje zavreči svoj Jezik; — samo pri nas se more dogoditi, da imamo izrodkov, ki se raje uče tuj jezik in ki so za to, da si v tujem jeziku krojimo pravico. Ali — prepozno so se rodili ! Iz njihovih peklenskih naklepov ne bo nič. Hrvatska se budi iz sna, a ko se prebudi, tedaj zagrmi vsemu svetu : Suum cu que 1 — in bo zahtevala svoje. — Besede mladega doktorja so kar grmele in vsakdo v dvorani je občutil vso moč in silao voljo, ki se je kazala v njegovilh besedah. Ves čas je bil kakor kak nebeščan, ki stoji nad kaosom, da gradi iz nJega svoje svetove. Vsaka kretnja, vsak drhtljaj njegovega glasu, vsak pogled je nosil v sebi nstvarjajočo voljo in dostojanstvo samozavesti, in vso družbo je omamljala ta pojava in nihče se je ni mogel oteti. Vse je bilo tiho, nihče ni niti noge pomeknil, r.iti zmajal z glavo. VeČina ga ni razumela, toda vsi so bili kakor očarani po milini in zvon- ga skoro ni možao nositi. Mnogi govorniki so hudo napadali vojno upravo. Predsednik delegacije Dobernig je na to izjavil, da za sedaj skupna vlada šs ne bo predložila zahteve o novem kreditu. Hrvntsko-slovenska stranka prava. DUNAJ 9. (Kor.) V poslanski zbornici so se zbrali danes predpoldne zastopniki hrvatske stranke prava in slovenske ljudske stranke, da sklenejo kaj definitivnega o skupnem delu Jugoslovanov. Sklenili so ustanoviti novo zvezo, zvano „hrvatsko-slo- venska stranka prava". O seji se je izvedelo edino to, da je Sušteršič otvoril posvetovanje z nagovorom in predlagal, da velijo poslanca dr. Mleta Starčevića za predsednika. Nato so se razgovarjali o mnogih konstitutivnih posameznostih nove zveze, ki objame vse v habsburški monarhiji živeče Slovence in Hrvate. Za voditelje nove stranke sta bila voijena Starčevlč in Šusteršič. O posameznih točkah konference molčijo. Kronanje mikadovo. TOKIO 9. (Kor.) Vladno glasilo lavlja, da se bo vršilo kronanje cesarja 1914. VOJNA NA BALKANU. Tišina pred burjo. - Začetek krvavega plesa. Drobne vojne vesti. BEROLIN 9. (Izv.) Neka tukajšnja banka je bila obveščena, da hitijo srbske čete s podvojeno hltrico na mejo in da bo vojna vsak trenutek napovedana. DUNAJ 9 (Izv.) Raznesle so se vesti, da napovesta Bolgarija in Srbija jutri vojno. BEROLIN 9. (Izv.) „Berliner Lokal-Anzeiger" javlja, da se je bivši Črnogorski poslanik v Carigradu, Plamenac, izrazil, da po določilih balkanske zveze ni potrebno, da bi tudi druge države napovedale vojno. CARIGRAD 9. Srbski, bolgarski in grški zastopniki držav Še niso prejeli nikakih snstrukcij, vendar jih pa pričakujejo v teku dveh dii. DUNAJ 9. (Izv.) Pozno po noči, ob 11 uri, je prišla iz Soluna novica, da so Albanci napadli en Esad-pašln bataljon in ga pobili pri Berani. To vse je v nasprotju z dosedanjim držanjem Aloancev, ki so sklenili Turčijo podpirati. DUNAJ 9. (Izv.) Neka tukajšnja banka je bila zaupno obveščena, da je Turčija proglasila tromesečen moratorij. DUNAJ 9. (Izv.) Danes so se predstavi!! zastopniki bolgarske vojne uprave v vojnem ministrstvu, kjer so se pogajali o nakuou Werndlovih pušk. DUNAJ 9. (Izv.) Tu skoz se je danes peljalo iz Francije 30 aeroplanov za Bolgarijo. BUKAREST 9. (Izv.) Sestavilo se je novo ministrstvo pod predsedništvom Car-oovim. DUNAJ 9. (Izv.) Pri Dalumajbali je baje prišlo do boja med Turki in Bolgari. Nemški listi trosijo v svet novico, da so bili Črnogorci pri Karakolu tepeni. Avstrija ne kani mobilizirati. DUNAJ 9. (hv.) V krogih delegatov se Je širila danes govorica, da se začne po sklepu delegacijskega zasedanja z oficijelno mobilizacijo. Dobro poučeni politični krogi tudi zatrjujejo, da bode avstrijska vojska takoj zasedla deželo, če bi srbski ali črnogorski polki prestopili novopazarsko mejo. Mi smo se pa informirali na pristojnem oficijelnem mestu in zatrdilo se nam je, da sedaj za to ni nobenega vzroka in da se misli k večjemu na zvišano mirovno stanje armade. kosti njegovega glasu, njegovi lepi postavi, njegovem dostojanstvenem nastopu in vsi so slutili, da jim govori o nečem, kar je veliko, krasno in slavno. In govoril je vedno dalje. V vznešenih, krilatih besedah |im je risal bodočnost in takoj potem začel, kakor kak odvetnik, jasno in razločno razlagati, kaj je tukaj napraviti, da se narod povzdigne in domači jezik vzgoji, da pride zaželjena boljša bodočnost. Ko je pripomnil, da mora v Zagrebu izhajati časopis v hrvatskem jeziku — se je zazdelo to nekaterim prava utopija, neumnost, in za treno tek Je izginil čar, ki je dotlej osvajal vse družbo. Na marsikaterem licu^ je zaigra i porogljiv, neverjeten posmeh. Še več, ne kateri so celo začeli misliti, ali ni morda ta človek dunajski agent, odkoder je še za Napoleonovega časa prišel predlog, da bi se izdajal hrvatski časnik. A ko je še pripomnil, da se ustanovi v Zagrebu učene društvo, ki bo imelo nalogo, da proučuje narodovo preteklost, domači jezik in sploh vse znanosti — tedaj 10 se nekateri začel' smejati skoraj na glas in soditi o mladeniču, da ni trezen in resen. In najbrž ne b> bil preprečil njegov nenavadni glas in izredni način govora, da ne bi se bil kdc oglasil proti njemu, da mu ni le glasno in živahno pritrjeval grof Janko Dralkovle ir odobraval vseh teh načrtov. Spoštovanje napram staremu velikašu je zadrževalo vsa kogar, da se nI upiral. V gruči mladih liudi in duhovnikov pa je izbruhnilo navdušenje in s ponosom je bilo čuti, kako so slavili mladce70 ime. Bojkot avstroogrskega blaga. BELGRAD 9. (Izv.) Tukaj se je razvila akcija, ki si Je stavila za cilj, da organizira bojkot avstroogerskega blaga, če bi se tro-zveza postavila sovražno proti stremljenju bakanskih slovanskih držav. Voditelji boj-kotnega gibanja so se obrnili tudi v Sofijo, da pridobijo i tamkajšnje kroge za svoj načrt. Srbija proti Sazonovu. BELGRAD 9. (Izv.) Včerajšnja izjava Sazonova je napravila v tukajšnjih krogih mu?en utis. Časniki se obračajo s srdom proti ruski politiki in apelirajo na rusko javnost, da se ne istoveti z mišljenjem ruske vlade. Veliko zadoščenje je izzval glas, da je stališče Sazonova omajano in da stopi že v najkrajšem času v ozadje. (V pozni uri smo dobili poročilo, da je Sazonov že odstopil. Op. ured.) Bolgarske čete v Macedoniji. SOFIJA 9 (Izv.) Iz Macedonije se javlja, da so se organizirale bolgarske bande; ki razvijajo živahno delovanje. Vodijo jih aktivni bolgarski ofeirji. N;ihov pojav Je zelo nevaren, ker so že sedaj razstrelile več važnih mostov kljub vestni straži. Ruski prostovoljci. BELGRAD 9. (Izv.) Arhimandrit Mihajlo Javlja, da se je v Moskvi javilo krog 20.000 ruskih prostovoljcev za Srbijo. Njikova oprema je že dovršena in v kratkem se podajo v Srbijo. Narod v Stari Srbiji. BELGRAD 9. (Izv.) Kristjaasko prebivalstvo v Stari Srbiji se uztrajno organizira v onih krajih, kjer je v večini, da se tako uspešno obrani pred nasihtvi Turkov. Iz onih krajev pa, kjer je bilo že sedaj v manjšin?, pa beži v gore, da se zaščiti pred grozodejstvi. Bolgarska municjja na Ogrskem. BFLGRAD 9. (Izv.) O u;odi prevoza vojne municije, ki je bila po raznih poročilih zaplenjena in zadržana od ogerske vlade, se sedaj od informirane strani poroča, da ni bila namenjena srbskim vojnim svrham nego Bolgariji. Pobunjen narod. BELGRAD 9. (Izv.) 04 meje Je prišla vest, da se je prebivalstvo Nove varoši Ko je pozneje šel Gaj z Draškovicem v spremstvu več mladih ljudi proti gledališki ulici, se mu je videlo, da je zelo zadovoljen s svojim uspehom: — Ne razumejo še — vsega! Marsikomu so bile moje besede prave „village d' Espagne". — Ali vendar — videl sem, kako jih je dlrnii spomin na staro slavo, na lepoto jezika. — A — spe še, globoko spe! — je rekel žalostno mladi pravnik Derkos, krasen po svoji vnanjosti, še lepši po svojem umu in srcu. — Če ne bi spali, bi b:li moraii vzdigniti vas in presvetlega gospada grofa na rame in tako priti do banskega dvoiC3, oa potem zahtevati sabor kraljevine, ki bi moral izvesti vse, kar ste razlagali. — Počasi, počasi, amicel — ga je prekinil Gaj Derkosa. — Veliko je, da so nas poslušali, še več pa, da nas slišali. Od iutri dalje se bo širil po vsej domovini glas, da so ljudje, ki hočejo povzdigniti svoj materin jezik. Dosti je, da se ve to. V tem glasu bo toliko bajne moči, da pridobimo jojutršnjem stotine in stotine privržencev, po enem letu pa vsako pošteno hrvatsko dušo 1 — je navdušeno klical Gaj in v glasu mu je bilo nekaj preroške gotovosti, s katero je prepričal vse, da se izpolnijo njegove besede. — Valde bene! To ml je všeč, da tako govori mlad človek — je pritrdil DraŠkovič, pospešivši nekoliko svojo šepavo hojo, ker |e moral hiteti, da pravočasno pride na oder k škofu. Mladina ga je spremila do stanovanja, potem pa krenila k Derkosu, ki jim Je iz v Novem Pazarju pobunilo, oblasti pre-gna?o, se organiziralo in si ustrojilo lastno vlado (?) Srbski prostovoljci. BELGRAD 9. (Izv.) V nedeljo se vrši zadnja seja skupščine, pri kateri bodo rešili vprašanje vojaškega kredita in druge predloge. Potem odrinejo vsi poslanci, ki so zaio obvezani, k vojakom. Poslanec Dragović pa je že odložil svoj mandat in odšel pod zastavo. — Srbskih prostovoljcev ste celi dve diviziji. Vodila |ih bodeta poslanca Prota G;urlć in Rafajovič. Srbi ne morejo več nazaj. BELGRAL 9. (Izv.) Ministerskega predsednika PdŠića je vprašal korespondent „Slavije", kako upliva poizkus rusko-avstrlj-ske demarše na dogodke. Pašič Je označil vse prizadevanje za mir kot brezpreduelno. Ni je več vlade, ki bi mo^Ia misliti na to, da narod razoroži in potolaži. Oblast čez dogodke je sedaj v rokah one narodne mase, ki se je začela gibati. Veliki trenutek ko vodi nagon do razvozlanja zamotljajev, je prišel. Bistvo zakona o vilajetih. CARIGRAD 9. (Kor.) Zakon o vilajetih iz leta 18S0 dovoljuje vse ustavne svoboščine, izlasti pa svobodo pouka in tska. Zakon obeta tudi, da bo imenovan nemo-hamedanski guverner povsod tam, kler večina prebivalstva ni moslemitska. Razven tega pa mora biti guvernerjev pomočnik mohamedan, če ni mohamedan — guverner In narobe. Uradni jezik Je turški; zakoni pa bodo razglašeni v turškem in v glavnem deželnem Jeziku. Valiji, ki bodo imenovani za dobo pet let, si izbirajo uradnike in predlagajo generalnemu svetu preračun za ves vilajet. Generalni svet tvorijo virillsti In od valija izbrani člani, ki izhajajo vedno iz sredine občinskih svetovalcev, voljenih v tajnih volitvah. Troškov za armado in floto, civilno listo in dohodkov od carin in pošte ni v proračunu za vilajete. Prebitek dohodkov v vilajetih pripada do 85°/0 držav ni blagajni, ostalih 15% pa ostane vilajetu zt javna dela ia učne svrhe. Poročilo evropske komisije za Iztočno Rumelijo, ki Je zakonu priklopljeno, pa pravi, da bo rtJ-manska vlada izvedla omejitev vilajetov in mutesarifiikov, kakor zahtevajo razmere. Vojno gibanje v Turčiji. CARIGRAD 9. (Kor.) Radi proglašenja obsednega stanja se niso mogli vršiti za danes napovedani meetingl. CARIGRAD 9. (Kor.) Mfnisterstvo za notrajne zadeve Javlja uradno, d t koraka general Esad paša proti Skadru (Sku.ari.) Voditelji malisorskih čet so mu obljLb'li zvestobo. Zapljenjena srbska municija. CARIGRAD 9. (Kor.) Glasi se, da je vse v SkoplJu zaplenjene srbske municije 52 topov in 36 000 kanonskih krogelj, ki so prikladne tudi za turške topove. Razven tega so Turki zasegli mnogo Šrapnelov. Bolgarski skeptiki. SOFIJA 9. (Kor) Bolg. Tel. Ag. javlja : Ministerski svet je razpravljal o obvestilu, danem včeraj od ruskega :n avstro- rokoplsa prečital svojo krasno latinsko pesem : „Genius patriae super dcrmientlbus filiis". Vsi so bili neizmerno navdušeni po lepoti pesmi in Ivan Kotromanić je v svojem vzhičenju nekolikokrat objel mladega pesnika. — Bog sam je z nami! — je vzklikal zmagoslavno. — Kdo pošilja domovini take glasnike — je hotel, da se naša domovina v resnici prebudi v novo bujno življenje! In srca mladine so drhtela domovinska ljubezni ia silne nadeje, njihove duše so pa čakale trenotka, da morajo v boj za dom in rod — na delo I Zdavnaj je že minil čas obeda, ko so še vedno sedeli skupaj v skromni sobici mladega pesnika, še vedno v svoj*h slovesnih opravah, s kalpaki na glavi in sabljo ob boku. Kcvali so načrte o izdajanju časnika, s Čimer so spajali najlepše upanje, dogovarjali so se, kaj bo delal kdo, izmenjavali misli, v katerem narečju bodo pisali. Mlada lica so jim gorela navdušenosti in nad vso družbo je plaval duh blaženstva, iskrile se iskre delotvorne sile. Iz vsake besede je odsevala ljubezen do domovine in milega naroda. Že so žarki popoldanskega solnca navpično padali na lesena tla in gole stene v sobici, a še vedno je donela mlada, navdušena beseda zbranih mladcev. V svetem, velikem, pravem apostolskem navdušenju se Je vsak čas združila vsa družba v skupnem objemu in vsaka usta so blaženo že stotič ponavljala čarobni besedi: narodnost in svoboda! (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 283 ogerskega poslanika ministru za zunajse zadeve Gcšovu. Ministersfci svet je konstatira', da ni v tem obvestilu onega, česar je bilo pričakovati, namreč natančne izjave garcncij; za Turčiji predlagane reforme. Radi tega hoče ministrski svet, predao se odloči, slišati menenje iz Belegagrada in Aten. Bolgarska in srbska sredstva. PARIZ 9. (Kor.) „Temps" piše o finančnih razmerah Bolgarije in Srbije sledeča: Onih 100 milijonov v zlatu, ki jih poseduje Bolgarija deloma v gotovini, deloma pa v obiiki inozemskih trat v narodni banki, ne moremo prav za prav smatrati za denar, s kojim bi se moglo razpolagati; kajti, če bi vlada ta fond odtegnila njegovemu pravemu namenu, bi povzročila s tem hudo krizo v deželi. Srbija pa ima v Parizu Se menda 30 milijonov kot ostanek posojila iz 1. 1900. Črnogorski kralj svojemu narodu. CETINJE 9. (Kor.) Kralj |e imel včeraj na ljudstvo, ki je prišlo pred konak, kjer je priredilo kralju ovacijo in klcalo: Smrt zatiralcem naših bratov, sledeči nagovor: Sedaj na noge bratje 1 Potegnite iz nožnic meče, ki so toliko let počivati! Naj se za-blišče in proslavite ponosno junaško ime, ki ste si ga pridobili, pokažite svetu, da Črnogorski sokoli ostanejo mirni, dokler morejo, ko se pa kdo dotakne njihovih pravic, se dvignejo kakor en sam mož proti edinemu sovražniku, ter se znajo boriti kakor leti. Orožje v roke torej, bratje! Zaupajte svojemu kralju in svoji vladi, ter kličite z menoj: Živel kralj! Živilo edinstvo slovanskih narodov! Šole v vsej Črnigori so zaprte, sodnije ne poslujejo več, enako tudi ne banke in dfL-gi državni uradi, izvzemši pošte in brzojav. Zakasnela intervencija velesil. ATENE 9. (At. Ag.) Zastopnika Rusije in Avstroogrske sta storila sinoči pri turški vladi dogovorjeni korak. PARIZ 9. (Kor.) Ruski in avstrijski zastopnik sta posredovala na Cetinju ob 11. predpoldne. AH že ob 9 in pol je bil dobil otonianski zastopnik od vlade svoje listine, vsled česar je vlada lahko izjavila, da so poizkusi tujih vlad zakasneli. Pripomnila je še, da mora zgrabiti za orožje, ker niso uspela njena dvomesečna prizadevanja pri turški vladi. _ Difficile est, saiyram non seribere! Minule nedelje se je vi šil v veliki d vorani „Narodnega doma" javen shod političnega društva „Edinost", ki mu je bil — kakor sta naglašala dr. Wilfan in dr. Rybaf — namen, da poda naše pol. vodstvo javnosti nekak pregled in račun o svojem delovanju v minolem letu ter da naši tržaški slovenski Javnosti da priliko, da izreče o tem delovanju svoje kritike, pomisleke, nasvete in ako se komu zdi potrebno, tudi — graje. Zelja našega političnega vodsta je bila, da bi se bil čul na tem shodu „glas ljudstva", da bi se bili prijavili k besedi oni gospodje, ki za hrbtom kakega urednika ali pa okoli kake gostilniške ali kavarniške mize „modrujejo" in kritikujejo delovanje političnega društva. A'i vsi so prihajali, njih pa ni bilo — namreč naše — inteligence 1 Prihajali so — kakor po navadi — naši priprosti, a politično in narodno-zavedni delavci in uslužbenci ter pazljivo sledili izvajanjem govornikov. Pogrešali pa smo popolnoma naše „nadebudne" mladine, tudi naših visokošolcev, ki so vendar vsakemu narodu nekak — spiritus agens et movens. Ni jih bilo, čeprav ni bilo ob tisti uri nobene „žalovalne* odhodnlce. Hm — slabo vreme!! V Trstu imamo — hvala Bogu — že celo četo mladih uarodnih doktorjev, odvetniških koncipijentov, ki se — pardon, bi se morali zanimati za politično delovanja in se je tudi aktivno udeleževati. Ali na nedeljskem shodu smo opazili — dva cela (dra. Klsovca in d.ra Čoka.) Oh, to slabo vreme!! Ako se ne motimo, imamo — dvakrat hvala B3gu! — v Trstu že kakih Šestnajst slovanskih odvetnikov in zagovornikov, ki so pač eo ipso poklicani v to, da ne le slede, temveč tudi po svojih močeh sodelujejo na našem politično-narcdnem polju na tej prevažni postojanki. — Na nedeljskem shodu pa smo opazili na odru: d.ra Rybara, d.ra Wilfana in d.ra Slavlka, mej občinstvom pa d.ra Gregorina. Kje so bili vsi dru^i? Zakaj jih n! bilo? Mraz, burja, dež ! No, videli smo na shodu može v revnih jopičih; pa ni bilo — vsaj kronika ne ve nič povedati o tem — nikogar konec. Učiteljski stan. Je najbolj idealen stan, vsaj govori se tako. Vzgojitelji mladine za sledujejo pač povsod z največjim zanimanjem narodno-politlčno gibanje. V Trstu imamo — to moramo priznati — tudi na-rodtrh in izvrstirh učiteljev. Ali na shodu minule nedelje si zaman napenjal oči, da bi bil kje mej poslušalci uzrl kakega. Je-li morda tudi tu vzrok — slabo vreme? Kaj še! Idealizem naj bi poznal — mraz in slabo vreme ? Naši denarni zavodi so nam v ponos! Tako se piše in govori. In res — kar s posebnim zadovoljstvom beležimo — je zaposlenih v teh zavodih že mnogo naših mladih in idealnih bančnih in poscjilničnlh uradnikov. Tudi teh poslednjih — posebno še onih, ki so malo časa v Trstu — dolžnost bi bila, da bi se zanimali za naše javno politično gibanje in se temu gibanju po danih močeh tu i aktivno pridruževali, kakor to delajo njih italijanski in nemiki kolegi po drugih slovenskih kronovinah. Nismo se pa mnogo zmotili, ako rečemo, nedelje nismo opazili mraz, dež! Eh, izgo- da na shodu minole — nobenega! Burja, vorov — na vatle I Nadalje imamo v Trstu — Bog bodi zshvaljen 1 — tudi že lepo Število zavednih slovanskih državnih uradnikov. Tudi tem bi bilo le v čast, ako bi se vsaj deloma tako zanimali za naše bitje in žitje, kakor se njih tovariši Italijani in Nemci. — Na naših shodih je državni uradnik — izvzemši vladnega komisarja — skoraj bela vrana! Isto, kakor uradnikom, velja tudi našim trgovcem, mej katerimi pa je — to moramo priznati — častnih izjem. Posebno smo pa pričakovali na nedeljskem shodu onih urnebesno „pametnih" in „modrih* političnih kritikastrov, ki na uprav amerikanski način prodajajo svojo politično „modrost" kot anonimni dopisniki kakega, nad vso „božjo voljo" potrpežljivega lista. Koliko bi lahko koristili narodu ti „modrijani", ako bi na javnih shodih svojo pamet in nazore stresli med ljudstvo, povedali svoje menenje, izrekli kritike in pred ložili načrte, po katerih bi našega sovraž nika najprej štrli v prah. Koliko hvaležnosti bi si lahko pridobili od strani zatiranega naroda ! AH tega ti novodobni „odrešeniki" ne store, kajti napadati izza plota in metati kamen ter skrivati roko za hrbet: to je — varnejše in komodnejŠe, ali častno — čujte o gospoda ! — to delo ni!! Kar smo napisali tu na račun teh in onih, ne velja samo za prilike „slabega vremena", marveč se to dogaja dosledno: naša inteligenca se odlikuje vsikdar na naših shodih s svojo — abstinenco. To vse se dogaja po veČini le iz malomarnosti. Deseta ura je za nje — prezgodnja, a enajsta — prepozna. Pomagaj si! Brez mene opravijo v6e eno. To je navaden izgovor. Drugi naj delajo in se trudijo 1 Mi bomo pa komodno ploskali, če bo uspehov in kritizirali, če bodo — neuspehi. — Na tak način ne bo nikako Čudo, če bomo gojili, oziroma, že gojimo do narodno-zavednega delavca večje spoštovanje, nego pa do narodno-indolentnega inteligenta. Napisali smo te vrstice: sine ira et studio! Daleč proč Je bil od nas namen, da bi hotel koga žaliti. Toda to |e prežalosten kapital v zgodovini našega sedanjega razvoja da bi mo^li Še dalje molčati o njem. __X-\-Y. Pazin in pripravnica za učiteljišče. (Dopis.) Na prvi pogled se dozdeva geografska lega istrskega, s treh strani po morju pristopnega polotoka zavidljiva; ali, ako natančneje presojamo njegovo lego, opažamo, da je Istra potisnjena v morje, izločena od prometnih emporijev, ki severno od nje globlje zasezajo v evropsko celino in tvorijo gospodarsko težišče za ves jug. Imamo tu Trst in Reko; prvi dominira nad vso severno Istro do Umaga, Buzeta in Podgrada, a Reka razprostira svojo uplivno sfero preko Kvarnera in Uburnije, ki Je z naravnim zidom — Učko — oddeljena od južne Istre. Del polotoka južno od Vodnjana kakor vso ozko zapadno obalo moramo prepustiti interesni sferi Pule, Rovinja in Poreča, a ostala srednja Istra bi bila odvisna od Pazina, ki se pa, kakor sploh nobeno istrsko mesto, ne povspne do gospodarskega emporija. Istra je premajhna, da bi mogla sama zase tvoriti gospodarsko uvaževanja vredno celoto, aii za srednjo in del dolnje Istre je Pazin gospodarsko središče: tu Je naravno križišče vseh večjih cest za Trst, Poreč, Pulo, Labinj, Reko in Buzet. Pred tridesetimi leti Je bil Pazin na potu gospodarskega propadanja (kakor druga celinska istrska mesta), z nekaj trgovcev in obrtnikov, ki so živeli od hrvatske okolice. Ali po otvoritvi državne železnice Divača—Pu!a pričela Je za Pazin nova era: trgovina z vinom je obogatela nekaj trgovcev in v mestu se |e pričelo novo življenje. Ko je leta 1886. prešla občina v hrvatske roke, je pričelo meščanstvo sovražiti našega kmeta, ker niso v njem, do tedaj na vseh poljih zatiranem trpinu, hoteli videti sebi enakopravnega državljana in med italijanske vrste Je prešlo več hrvatskih družin, ki no postale pozneje kot dobri trgovci temeli pazinskega itslijanstva. Bcrsa, ki Jo je bil hrvatski kmet, ni bila samo narodna, ampak tudi so cijalna, gospodarska. Da se kmet osvobodi ne le naredno, ampak tudi materijalno, osnovala se je leta 1896. „Posojilnica", ki Jef Je sledilo leta 1900 tudi gospodarsko društvo. Z ustanovitvijo hrvatske gimnazije leta 1899. so bili Italijani poraženi na polju narodnega boja; gospodarski boj se pa bije nadalje in od njegovega izida je odvisen tudi vspeh nacijonalne zmage. Končna zmaga bi morala biti naša, kajti naš živeli dovaža mestu novih sil. Leta 1890. je imel Pazin !e 1792 duš, a leta 1910. so jih našteli 2793, med katerimi je bilo !e 1100 Italijanov. Kakor vsako razvijajoče se mesto, tako mora tudi Pazin svoj naraščaj iskati v priseljevanju: med tem, ko se ljudstvo v pszinskem okraju pomnožuje v 10 letih za 6 9%. pomnožilo se je v Pazinu v 20 letih za 56%. In v resnici je 31 46% pazinskega prebivalstva rojenega izven pazinske občine: od teh jih odoada na Slovane 21-78% in na Italijane 968%- Hrvatski živelj napreduje v Pazinu mirno ali konstantno in od volje vodilnih faktorjev Je odvisna popolna zmaga. Tudi na šolskem polju moramo zabeležiti napredek: otroški vrtec je prenapolnjen, ljudska šola se razvija na obče zadovoljstvo; v I. gimnazijski razred je vstopilo letos 54 učencev, — za naše razmere lepo število; le s pripravnico za učiteljišče ne more in niti ni zadovoljen noben pošteno misleč Hrvat. Že v „Edinosti" od 17. septembra t. 1. je bilo dokazano s številkami, da ona ne vrši svoje naloge, da je v Pazinu nepotrebna! Mesto bi ne izgubilo ž njo ničesar. Sinovom našega naroda pa je na razpolaganje za pripravljanje za učiteljišče hrvatska gimnazija. Ne samo, da pazinska pripravnica ne izpolnjuje niti z daleka zahtev, ki jih v njo stavlja narod in država, ampak ona Je eden izmed najdražjih učnih zavodov v Avstriji splch. Država troši na leto za enega učitelja v IX. činovnem razredu, za kateheta in druge pDtrebščine preko K 4000— in občina plačuje letne stanarine K 400— torej skupno se izdaja na leto K 4400-—. Ako pomislimo, da je po statistiki, objavljeni že v „Edinosti", ta pripravnica dala učiteljišču v petih letih le 24 učencev torej povprečno 5 na leto, stane en učenec pszinske pripravnice državo K 800-— in občino K 80— torej skupno K 880*— letno. Tu pa niso vštete podpore, ki jih dobivajo dijaki. Ni-H to ogromna svota? I Ne proti Pazinu in ne proti hrvatstvu Pazina, ki bi se mu s premestitvijo ne skrivil niti las na g'avi, ampak za celokupni hrvatsko-slovenski narod v Istri in v n j e g o v o k o r i s t se mora pripravnica premestiti od tod v Buzet, kjer bo mogla vršiti nalogo in izpolnjevati dolžnosti, ki jih ima do države in do h r v a t s k o - s I o v e n s k e g a naroda v Istri! Naš narod potrebuje šol in učiteljev, zato naj ne bodo one šole, ki smo si jih priborili s težko muko, le za parado, temveč za istinito širjenje izobrazbe med naše dobro ljudstvo. Ne v paradiranju, ampak v smotrenem narodno-gospodarskem in kulturnem resničnem delu ima narod svojo bodočnost! Politično društvo „Edinost" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. oktobra 1912 ob 10 dopoldne v veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. Domače vesti. Imenovanje. Minister za uk in bogo-častje je imenoval za deželnega konserva-torja za Primorsko v centralni komisiji za ohranitev spominkov stavbinskega svetnika v državnem stavbinskem uradu, Ernesta Dejafca. V Trstu, dne 10. oktobra 1912. Je-li sodnija samo za Italijane? Na c. kr. okrajni sodniji imajo vsi uradi samo laška obvestila na vratih. Stranka, ki ne zna laški, mora prositi tega ali onega, da ji tolmači, ali pa po nepotrebnem nadlegovati sodno Gsobje. V uradih za zapuščiaske stvari ima gotovo 50% slovenskih strank opravila ; vendar imajo ti c. kr. uradi na vratih samo laška obvestite, namenjena — strankam 1 Čemu ti privilegiji le za eno narodnost, ko smo tudi rnl državljani, meščani in davkoplačevalci ?! C. kr. sodnije naj bodo pravične vsem enako in naj ne zapostavljajo slovenskih strank, ki imajo tu enase pravice z Italijani. „Žalostne povesti" Je poslal nekdo iz Trsta v socijalnodemokratfčno „Zarjo44 v LJubljano. V resnici so pa te žalostne povesti le konglomerat absurdnosti in neslano* sti, kakoršnih bi človek ne pričakoval iz peresa — resnega človeka. Ce „Edinost" konstatuje italijanski ire-dentizem — torej nekaj, kar faktično je ia Česar Italijani sami ne ta Je —, ki je srdit sovražnik našemu narodu, Je to, po „Zarji" — „umazano-. Sedaj čitajte pozorno nastopno pasaž > v „Zarjinih" „Žalostnih povestih": Ampak ljudje, ki so, kakor tržaški narodnjaki, prepričani, da cesar ne dovoli tržaški občini zgraditi hiše na trgu Ciserma pred „Narodnim domom" iz posebne ljubezni do Slovencev, to ljudstvo pač ni sposobno tolike predrznosti, kolikor je tirja naj-skromnejl politični radikalizem !M Eakrat smo tem ijudem mi šoveni, pre-tiranci, nestrpneži, poiem pa zopet nesposobni tudi za najskromneji radikalizem. Kje je tu resnost ?! Naše ljudstvo da je prepričano, da cesar ne dovoli zidati hiše pred Narodnim domom"! Ta „povest" je tako — oprostite! — neumna, da niti žaljiva ne more biti za naše ljudstvo. Snov za nadaljno svojo „žalostno povest" je vzel dopisnik „Zarje" iz sodne dvorane. Te dni je na razpravi vsled naše pritožbe proti zaplembi „Edinosti" g. dr. Čok vršil dolžnost branitelja, kakor jo vrši vsak branitelj — ne izvzemši socljalnode-mokratičnih — tudi za notorlčnega morilca. Ker Je torej pobijal trditve državnega pravd-nlštva, je s tem s prstom kazal ca osebe, ki goje — tako se izraža „Zarja" — kažnjivo dejanje ! To je seveda denuncijantsko, doilm fe povdarjanje dr.a Čoka, da „Edinost" z onim člankom ni hotela hujskatt proti državi, — grdo klečeplaztvo. Ki pa bi hotel! videti tistega urednica „Zarje", ki bi na zatožai klopi ponosna naglaŠal, da je z inkriminira-nim člankom hotel hujskatt proti državi! Zadnjo svojo „žalostno povest" Je yzel dopisnik „Zarje" iz Pule. Ker ne tajimo, da je večina pripadnikov mornarice glasovala za hrvatskega kandidata — pri čemer pa ne smemo pozabiti, da so ti voliicl po velikem delu Slovani po rojstvu In prepričanju — in ker smo se veselili te volitve kakor zmage naše narodne ideje proti sovražnemu nam italijanskemu iredentizmu, nam očita „Zarja", da vzbujamo — prosimo, ne smejajte se, ker to stoji črno na belem in povsem remo pisano! — pri drugih narod!h mnenje, da smo narod policiotov in vohunov!!! Na take neslanosti naj bi resno odgovarjali?! Če bi to hoteli, bi bilo za ziravo pamet našega ljudstva skoraj še bolj žaljivo, nego je trditev žalostnega povestkarj?, da je naše ljudstvo prepričano, da cesar ne dovoli občini gradnje hiše pred „Narodnim domom". Kdor insinuira našemu ljudstvu tako — neumnost, ta mora biti sam precej . . . . želosten, kakor so žalostne njegove „povesti". Kako dolgo še?! Neki slovenski čr-novojnik je priSel v naše uredništvo In nam pripovedoval: Včeraj predpoludns proti 10 uri sem se pred sta ?il v bi,ši vojašnici v ulici Madonna del Mare, da se zglasim kakor črnovejnik. Poslovala sta d^a civilna uradnika in en občinski redar. Zjlasil seci fe pri uradniku, kije sprejemal črnovojniške knjižice. Govoril sem seveda slovenski, uradnik pa mi Je svoja vprašanja dosledno stavljal v italijanskem Jeziku. In ker sem mu jaz tudi nadalje slovenski odgovarjal, Je za-rohnel n2d mano : češ, da tu se ne uganja nikaka politika! Slednji je nekaj grozil z aretacijo. Tako sem prisiljen povedati ran števiko in stanovanje v italijanskem jeziku. Z drugim Slovencem, ki jc prišel za mano, se je godilo ravnotako. Neki Slovenec pa, k! ni zna! absolutno nič italijanski je moral govoriti — nemški J! In ko sem odšel po hodniku, je priSel za mano osi občinski redar, da vidi da-li morda ne „huj-skam" drugih Slovencev, naj govore slovenski, ali fcakor bi rekli magtstratni gospodje: naj tirajo — politiko. Tako, naš poročevalec. Ali naj zopet ponovimo staro, že stokrat ponavljamo apostrofa na naše vojaške oblasti ? ! Ksko dolgo še bodo dopuščale, da bodo mestni signori označali kakor politiko in grozUi z zaporom, če caš človek, ko plačuje krvni davek In vrši najtežjo državljansko dolžnost, hoče uveljaviti najvišjo človeških pravic do besede v svojem materinem jeziku?! Vojaške oblasti nai si stavijo vprašanje: ali so funkcijo- POZOR!! Križmančič i Muk, trst, ulica tluova 31 Osi zaoednl Slovenci in Slovenke Kupujejo samo V Trstu, dne 10. oktobra 1S12. „EDINOST' št. 283 Stran III. narjl na kontrolnih shodih nameščeni radi vevških obvezancev, ali prihajajo ti posled nji radi uradnikov?! Najlepša in za sovraž-tvo magistratovcev proti našemu narodu značilna je pa ta-le: če na magistratu kdo hoče govoriti slovenski, zanaša politiko, če pa govori nemški, ne uganja politike 11 Da bi bili U srditeži v svoji itaiomaniji vsaj — dosledni!! Vojaško oblast pa vprašamo še enkrat: Kako dolgo še?! Ali nič ne slutijo, da odi) tac^ga divjanja ob takih prilikah pada tudi nanje ?! Profesor zagrebškega vseučilišča dr. pl. Šišić, ki je tudi ogrsko hrvatski državni poslanec, bo prihodnjo nedeljo predaval _ o hrvatsko - madjarskih odnošajlh. Picf. Šišid je odličen parlamentarec in slovi kot predavatelj. Predavanje obeta torej poseben vžitek. Pred izpraševalno komisijo za obč ne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti za učno usposobitev v ponedeljek, dne 4. novembra t. 1. — Dotične prošnje morajo biti v rokah komisije vsaj do konca tega meseca. Mestni svet tržaški bo imel v petek ob 7 zvečer sejo. Na dnevnem redu je med drugimi manj važnimi točkami volitev členov rainih komisij in posojilo za zgradbo novih vojašnic v znesku 6 mliilonov kron. Otvoritev naše šole pri Sv. Jakobu V soboto 12. t. m. se vrši slovesna otpori te v nove šole družbe sv. Cirila in Metoda pr: Sv. Jakobu. Ob 9 je slovesna služb božja v župni cerkvi Sv. Jakoba, ob 9 30 pa se blagoslovi novo šolsko poslopje, ter po!ožj sklepni kamen. Šolska mladina naj se zbere pred 9. uro pred šolskim poslopjem (učenci in učenke prvih razredov le v spremstvu svo jih staršev), od koder odide pod vodstvom uč teljstva v cerkev. Po službi božji se zbere šolska mladina v postrani telovadnici, po vabljeni gostje pa v dvorani, določeni za blagoslovljenje sklepnega kamena. Zaradi ogromnega števila otrok ne bo ta dan šola pristopna širšemu občinstvu, zato so pa povabljeni starši, da si v nedeljo od 10. do 12. predpoldne in od 1. do 3. popoldne ogledajo krasne šolske pro store. Redni pouk se začae v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8 zjutraj. Razpisana služba. Pri poštnem uradu na Žagi pri Bovcu Je razpisana služba poštnega odpravitelja. Plača K 800, uradni pavšal K 175 in služabniški pavšal K 378 Pro šn!e od tekom treh tednov 30. septembra dalje. Ruski kružok ima svojo odboroyo sejo v petek ob 7 zvečer v Slovanski Čl tainici. Slovensko gledališče. Danes zvečer ob 8 30 se ponovi Lebarjeva opereta „GROF LUKSEMBURŠKI«. S to predstavo izgine ta opereta iz večernega repertoarja. Predstava velja za abonente B. Prihodnjo nedeljo se uprizori zvečer Kadlburgova burka „ČRNI MADEŽ«. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer ob 8 „Cavalleria" in „Pagliacci". EDEN. Danes zvečerj zanimiv varlete- program. _ Tržaška mala kronika. 7 rs/, 9. oktobra 1912. Ladja se potopila. Trabakel »S. An-tonio" iz Nerezin na Lošinju je v petek, dne 4. t. m., zvečer odjadral pod poveljstvom kapitana Konstanta Kamalića iz Dajle, kjer Je naložil les, v Benetke. V soboto ob poli 6 zjutraj ga je zagrabil močan grški levan-tinec. Morje je bilo zelo razburkano In les, ki je bil na krovu, je ves zdrknil na eno stran, ladja se je nagnila in končno popolnoma preobrnila in se potopila. Zgodilo se je to kakih 15 milj od Piave. Ladja je imela poleg kapitana še štiri ljudi na krovu, od katerih je utonil 17letni Juri Secchi iz Ne re:in, dočim so se pa ostali rešili v čoln, s katerim so po osemurnem hudem boju z valovi prispeli v Forte Felice, ki je ob vhodu v zaton Chiozzi. Tamkaj so jih sprejeli zelo prijazno in jih oskrbeli tudi z obleko in vsem potrebnim, kajti rešili niso z ladje ničesar. Roparski napad. Kolar Anton Sever, doma iz Litije, stanujoč v ul. del Capitelli št. 4, Je sedel v nedeljo zvečer v gostilni „ala Sardella" v ul. Capitelli, kar sta ga okrog 9 kar nenadoma napadla dva neznanca, ki sta tudi že dalja časa sedela v gostilni. Eden ga je sunil z nogo, drugi pa ga je na vso moč udaril s pestjo po obrazu In mu potem hipoma potegnil iz notranjega žepa listnico, v kateri je imel 90 K. Lopova sta nato pobegnila. Sever je tekel kričeč za njima in kmalu naletel na stražnika. Lopov, ki je izmeknil Severju listnico, se Je prestrašil in je vrgel listnico z vso njeno vsebino na tla ter potem izginil. Policijski komisarijat št. II. je z vso vnemo začel zasledovati roparja ia snoči je bil aretiran 401etni premogar Gregor Kernu, z Sela v Dalmaciji, stanujoč v Skednju št. 40. Policija upa, da v kraikem zasledi tudi drugega roparja. Ulom v Glessichevi trgovini. Varnostna oblast nadaljuje z mrzlično h'trostjo poizvedovanja in preiskavo v zadevi uloma v Glessichevo trgovino in tatvin pri Smo farsu. Aretiranci so bili že večkrat zaslišani. O uspehih teh zaslišavanj seveda ne smemo poročati. Pripominjamo le, da je bil na br zojavno zahtevo tukajšnje policije aretiran v Gradiški neki Gustav Blažon, ki so ga prepeljali potem v Trst. Poizkušen samoumor. Ivan Valenti, kočijaž v „Časa Nazareth", star 15 let, |e snoči ob 8 v samomorilnem namenu iz-pil stekleničico oetove kisline. Storil je to zaradi — nesrečne jubezniin sicer za magdalensko bolnišnico. L udje, ki so slišali njegovo ječanje, so mu prišli na pomoč in so ga prenesli v magdalensko bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, odtam pa so ga prepeljali v glavno bolnišnico. Zaradi vmešavanja v poslovanje var nostne straže je bil aretiran premogar Ivan Antončlč iz Utolf pri Stžani, stanujoč v ul. Molln a vapore št. 4. Javno nasilstvo. Anton Ipavec, star 29 let, iz Vipave, premogar, je bil aretiran * ul Ottaviano Augusto zaradi razsajanja Ko mu je stražnik napovedal aretacijo, se je ustavljal s tako silo, da so ga komaj in komal sDravili v ul. Tigor. Pila, pa nič plačala. V gostilni pri „deteljici" na Belvederju sta bila aretirana 50!etni Tržačan Josfp Roncelf, stanujoč v ul. Riborgo št. 35, in Ignac Serrazzutti, ker sta oopila in pojedla za K 6 30 potem pa rekla, da nimata s čim plačati. Zaradi dežnika Aretiran je bil 291etni brezposelni pri vat J uradnik Ivan Apollonio, ker je ukradel nekemu neznancu dežnik. Apolonio je izgnan iz Prsta. Loterijske številke, izžrebane dne 9 oktobra: Praga 68 7 52 59 76 Lvov 23 82 34 28 26 Porotno sodišče. Predseduje viš -sod. svetnik dr. Andricb, prisednika, dež-sod. svetnik Pachor in sod. dr. Abram; drž. pravdnik dr. Tomičič; branitelja dr. Laneve in dr. Zenaro. Obtoženca : Ivan B i n d e r, rojen 28 marca I. 1875. v Mooskirchenu, pristojen v bt. Johann na Štajerskem, kat, oženjen, pomožni delavec, pismen, predkaznovan, in Ana Schoggler, rojena v Vordern-bergu dne 31. majnika 1882. in pristojna v Gradcu, kat., delavka, pismena, nekaznovana, ki sta obtožena, da sta sporazumno v času od 25. mejnika do 3 julija i. 1912, tu potom oglasa v graški ,Tagespost", pisem in ustmenib izjav, v katerih se je B nder izdajal za strojevodjo državne železnice in obljubo vaš neki Terezi Mayerjevi, da jo poroči, povzročila omenjeni Terezi Meyerjevi škode nad 2000 K in jo skušala zavesti, da poroči že oženjenega in predkaznovanega Človeka, Dri čemer je imela Mayerjeva v resnici škode okrog 3000 K; da je Ivan Binder dne 29. junija I. 1912 tu, Terezo Mayerjevo zapeljal na podlagi neizpolnjene obljube zakona; torej oba hudodelstva goljufije, Ivan Binder pa poleg tega prestopka one-čaščenja na podlagi obljube zakoca. Razprava. Razprava se vrši s pomočjo tolmača, ker sta obtoženca izjavila, da razumeta samo nemški. Obtoženca sta se spoznala v Gradcu in začela lani ljubavno razmerje. Preselila sta se nato v Trsf, kjer je on dobil službo v oljarni v Žavljah. Schogglerjeva mu Je vodila gospodarstvo. Živela sta skromno, in ker Schogglerjevi ni ugajalo tržaško pod nebje, sta želela proč. Tu si Je domislila SchOgglerjeva, da bi si na nepošten način pridobila sredstva za to. Priobčila sta nato oglas v „Tagesposti", da se želi neki strojevodja državne železnice, ki pojde kmalu v pokoj, poročiti. Na ta oglas se je oglasila kuharica Tereza Mayer v Gradcu, nakar se je začelo obojestransko dopisovanje. Binder je pisal pod imenom Ivan Wagner. Meyerjeva je prišla v Trst in živela sta z Binderjem štiri dni skupno v nekem prenočišču. Prinesla je s seboj tudi ves svoj imetek 3000 K. Drugi dan mu ga je že izročila v shrambo! Binder je peti dan rekel, da mora v službo in je odšel, a bilo ga ni več nazaj Msyerjeva je začela vpraševati pri dižavm železnici po wWagnerju", ki pa ga ni bilo Tu je spoznala, da Jo je nekdo goljufal. Ovadila je stvar in Binder in Schogglerjeva sta bila aretirana v Zurichu v Švici. Naši so pri njima še 2000 K in 177 frankov ter nekaj dragocenosti. Schogglerjeva je bila popolnoma spo-razumljena z Binderjem in ga je čakala na kolodvoru, da sta se skupaj odpeljala najprej v Gradec, potem pa v Švico, kjer je takoj zopet uvrstil „ženitbeno ponudbo" v neki Ust in je le aretacija preprečite podobno goljufijo, kakor jo je zakrivil v Trstu. Binder, ki je oženjen in ima tri otroke ter ženo v Gradcu, se priznava le deloma kriv in pravi, d3 je vse to storil le zaradi SchOgglerjeve. Če ne bi bila Mayerjeva Dr. Pecnik |Zfll8(o sodčeKou za ulno (Dr. PETSCHNIGG) Zttl via S. (Merina Ikr \ Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ll1/-—1 in 7—7V, starih, že rabljenih, in novih, iz debelega ===== lesa, z belim železom. == Trst - ulica Padnlna št. 19 - Trst. ***** Uolerlono Pohusta junior ■ 1 je zopet odprl svojo trgov no v ul ponterossd št. 5. PP"* Velika izber srajc, ovratnikov, maušet, ovr;.t-uie, spodnjih hlač, spodnjih srajc, palic In vseh drusih potrebščin za gospode. rcrcorrr: Cene brez vsake konkurence. UMETNI ZOB J S Plombiranj« zouov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik ulloa dalla Caaerma štev. 13, II. n. P BL0 = urar in z*atar = = Trst, ulica Vincefizc Beliin> 31 13 Mijron ;erm it. ittoas vmu] Bo^at isbor u t ▼*ake rrste, fcafco? tud Kfc&no*, prstanov z diju-ssastl is brc« Sij asa a-: tor, žeasks *erlžiee, alai« in «r»brr*c sa inc*».<. e«? po konkurentnih P 1*51 ppojiQ splošna delniška družba za i ^ w d Ut/dnd zavarovanje na življenie. Ki edina koleknje police in pisna z narodnim kole>t m CMD, se je peselila v ulico Geppa 15 2 99 Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl gostilno Aiin Merldionale Campo Behedere St. 3 kjer točim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, p;vo prve vrste iz domače tovarne in imam na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Abonnement za kosila In večerje. CENE ZMERNE. — Za obilen obisk se priporoča —^ Leopold Dergan.^J Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. m ia ■■ ■■ ■■■ « Ih ■■ ■■ mmM , I ■■■■■■ I ' »aB1BB11BiB1fa| s .žuristide š&nulc® - Trst vla S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL Odllkouona tovarna ( svetinjo ) cevi In cementnih PloJč, teracou m umetnesa Kamna. :: Sprejem* vsakovrstno delo v cementa. Cene zmerne, delo toČao. ovo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON Št. 14 02.) Prevoz mrlič« v na vse kraje Vozovi z bogato opremo od naj enostavnejših do najlnksurijoznejših. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna po hvala. Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd. Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Vla della Tesa 31. TEL. 14-02 Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov^ J. MRZEK, Opčine št. 170; T. VITEZ v Nabreiinl na trgu pri cerkvi; A. JAM ŠE k, pri Orehu (Noghere); F. BRNET1C v Škednju. Deležnik in npravitelj H. ŠTIBILJ. Anton Pečar Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst — via Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. —.......... Delo točno. - Cene nizke. Albert© Finzi & €.© Trst, ulica Gaetano Donizetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische AUg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele In fine otrobe, oves lil SDČivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in iisorci «e pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. Siraii IV. „EDINOST" št. 283. V Trstu, dne 10. oktobra 1912. odgovorila na oni oelas, pa bi ne bilo vsega tega nič. Denar si je hotel sarro izposoditi, a izročila rou ga je sama, ko je prišla v Trst. Mayerjeva je imela svcj čas znanje z nekim črevljarjem in ni bila devica. Schoggkrjeva je tajila, da bi bila sodelovala pri onem oglasu. Vedela je pač /a stvar, a se ni strinjala žnjo. V preiskavi je povedala ravno nesprotno. Danes splch taji vse in se izgovarja, da pri preiskovalnemu sodniku ni mogla govoriti, kakor bi bila hotela. Priča Tereza Mayer Je izpovedala v smislu obtožnice. Potrdila je, da je izročila Binderju denar, 3000 K, in da se mu Je tudi vdala, to pa samo zato, ker mu je verjela, da jo poroči. Zelo zanimiva so bila pisma, ki Jih Ji je pisal obtoženec. Ko jih je predsednik čital, je bilo mnogo smeha po dvorani. Ostale priče so izpovedale razne manj važne pojasnilne okoliščine. Po kratkem premeru se je nadaljevala razprava. Porotnikom je sodišče stavilo za oba obtoženca glavno vprašanje glede go ljufije, za obtoženca Blnderja pa še posebej glede prestopka onečaščenja na podlagi neizpolnjene obljube. Po govorih državnega pravdnika in obeh braniteljev ter kratkem temeljitem rca-sumeju predsednikovem so porotniki potrdil vsa tri vprašanja, nakar je sodišče izreklo razsedbo, po kateri se obsoja obtoženec Binder v 2ietno ječo, Schogglerjeva pa v 4mesečno. Obema se odšteje 85 dni preiskovalnega zapora. Povrniti morata tudi Škodo oŠkodovanki. RSar. del. ®*-gamza&šj&a Lažnjivcil Socijalni demokratje so rojeni lćžnjivcl. Dan za dnem se lagati, to jt Djihov posel. V zadnjem času ra se lažejo le malo preveč. Dokaz, da jim teče voda v grlo. O zadnjem zborovanju narodnih pekovskih pomočnikov v Nar. del. crg. piše „II Lavoratore", da se zborovanje ni vršilo, ker narodnih pekovskih pomočnikov ni bilo skoraj prav nič, od sklicateljev se pa ni nihče prikazal, da bi otvorli zborovanje. Pravi nadalje, da so prišli skupaj sami so cijaini demokratje in so, ko ni prišel nihče od NDO, zapeli delavsko himno ter nato odšli. „Zarja", ki je menda tudi socialističen list, pa pravi, da to ni res, kar je pisal „II Lavoratore". „Zarja" namreč poroča, d? se je zborovanje vršilo in da je na zboro vanju poročal Brandner, se bavil z delovanjem socljainodemokratičnih poslancev v avstrijskem državnem zboru, namesto da bi govoril o posredovalnici dtla. Mi povemo „Zarji" samo toliko, da Je bil prisiljen Bran-daer odgovarjati na medklice, ne tlčoče se posredovalnice dela, temveč drugih stvari, kakor „Edinosti", „Omnlbusa", slovenskih poslancev, „Nar. doma", krumirstva itd. So cijalni demokratje naj bi se držali predmeta. Torej, vse, kar pišejo v zadnjem času ti listi, jc velika laž. Eden zna bolje lagati, kakor dr„gi. — Pripravljalni cdbor skupine pekovskih pomočnikov NDO vabi pekovske pomočnike, člane NDO in tiste, ki mislijo pristopiti k NDO, na važen sestanek, ki bo danes ob 10 dop. v društveni dvorani NDO ul. Sv. Frančiška. — Zidarska skupina NDO sklicuje za danes ob 6zv. društveni shod v društveni dvorani NDO. Dnevni red: 1) Občni zbor zidarske skupine, 2) Slučajnosti. — Pripravljalni odbor skupine postili Jonov NDO sklicuje za jutri ob 9 zsečer ustanovni cbčni zbor v prostorih konsum-nega društva v Rojanu. Dnevni red: 1. Volitev odbora, 2. Slučajnosti. — Posredovalnica dela NDO. Išče se pekovski pomočnik in mizar. Vstop takoj. Zglasiti se je treba v uradu posredovalnice dela NDO, ul. sv. Frančiška. — Socijalni tečaj NDO. Jutri od 7-8 zvečer dr. Kisvec: Volitve v zavarovalnico zoper nezgode in razsodišča"; od 8—9 zvečer dr. I. M. Čok: „Politične stranke in struje v Trstu". Vstopnina 2 stotinki za osebo. — Skupina NDO „Plavži" v Škednju sklicuje za soboto ob 7 zvečer javen shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. — Plesna šola NDO. Danes ob 8 zvečer plesna Šola v društveni dvorani NDO. ul. sv. Frančiška 2. Vaja traja od 8—10 zvečer. — Z ozirom nate, da se morajo po sklepu centralnega odbora NDO vršiti pred občnim zborom „Nar. del. organizacije" občni zbori vsth skupin NDO, naprošamo vse skupine, da sestavijo kandidatne liste in pripravijo vse potrebno, da se bodo mogli vršiti občni zbori skupin v najkrajšem času. Vesti iz Goriške. Narodna delavska organizacija v Gorici priredi v nedeljo, dne 13 t. m. ob 4 popoldne v prostorih hotela pri „Zlatem Jelenu" II. vinsko trgatev. Med vinsko trgatvijo koncert in potem ples v dvorani. Vstopnina h trgatvi 30 vin., h plesu 7 listkov 1 K, posamezni listki 20 vin. Na sporedu je tudi govor. Govori za- stopoik centrale NDO iz Trsta. — K obilni udeležbi vabi odbor. Bivši vojaški sodnik pred poroto. V ponedeljek Je pričela razprava proti bivšemu majorju-avditorju Frideriku KauŠeku radi fa'zTf kacije podpisov in zlorabe uradne moči. Obtoženec si je namreč v I. 1903 iz-oosodil pri goriški banki „Cooperativa" 4200 K, katere se je zavezal plačati v mesečnih obrokih. Pogodbo z banko sta pod pisala kot poroka stotnik-avditor Fran Janša in polkovnik Vaclav Moravek, in poleg njiju še stotnik-avditor Ryska. Obtoženec Je plačal v mesečnih ob rokih banki le 616 K. Ko ga je banka po novno opominjala, ni bilo o nJem ne duha ne sluha, radi tega je banka tožila Kaušekp in poroka. Oba poroka sta pri civilni raz pravi odločno zanikala, da bi bila kedat podpisala pogodbo, ravnotako je izjavil stotnik Ryska. da tedaj sploh ni bil pri vojaškem sodišču ampak pri vojnem ministrstvu. Obtoženčev oče, oskrbnik Kari Keu šek, Je pisal v juniju I. 1911 iz Ausseeja banki pismo, v katerem Je obljuboval, da on plača sinove dolgove. Izkazalo se Je, pa, da Je obtoženčev oče umrl že I. 1910. Obtoženec pravi, da ni hotel oškodovati banke, da Je imel resen namen plačati vse dolgove v mesečnih obrokih. Oče se je zavezal plačati del njegovega dolga in banka (e sama kriva, ako ni dobila od nJega obljubljenih mesečnih 100 K, ker se je malo pobrigala za takojšnjo plačilo mesečnih obrokov. On je imel prevelike stroške vsled vednega premeščevanja iz kraja v kraj vsled boleznij itd. Osemnajst let Je zvesto služil v c. kr. armadi in je moral zapustiti službo radi dolgov. Zaprli so ga kot najslabšega zločinca in prišel je pred perotnike, ne da bi imel časa, da bi si izbral branitelja. Razprava je trajala pozno v noč. Porotniki so upoštevali njegovo samoobrambo kakor tudi govor njegovega branitelja, sodnika dr. Vincija, in zanikali so predložena J'm vprašanja. Predsednik sodnega dvora grof Coronini je razglasil nato oprostilno razsodbo. Listnica uredništva. Sokol — Prošek: Poslano Izjavo priobčimo jutri. §H Mali oglasi velika množina uporabo, ae preda po ugoehri ceni. Tozadevna pojaanila daje Josip Žiric, Skopo na Krasa. 2172 Ova ovčarska psa sasta, samec io samica, £0 cm visoka, sta se z Opčin neznano kam zatekla. Kdor jo zasledi, izvoli naj ju proti odSsod-nini vrniti na Opčinah, Vi a Hild. 2179 ppnrfo Sa He pOBoda in preša. Naslov rroildjd pove inseratoi odd. Edinosti. 2180 tč n a Be slovenskega jezika za po^uče- IbuC vanje Da dem. Ponudbe ped „Učiteljica" aa inseratoi oddelek Edinosti. 2181 Dve meblirani sobi a tremi Rojan, Vernier 466. takoj 2183 PnliaHaloP isrežban v kravji molži, vdovec I UIJtJUDlt/l/j g ginom ali oženjen, se sprejme takoj. Cosulich, Valdisole, Mali Lcšinj. 2178 86 mladenič, zvest in priden, dprujmtt jestvinBrafee Btrok% 16 do 18 let star, proii dobremu plaČiln. Kje, pove inseratni oddelek Edinosti. 2178 lastni pridelek, približno 60 bi, se ooda v vsaki množk i od 56 1 naprej, dokler je kaj zalege, po primerni ceni. Obrniti se je na leBtnika Emila Cerneta romaj št. 40. 2146 Pl*nrl9 86 8tara dobro vpeljana gostilna. — II Uliti Informacije ulica Kraški teran štev. 2. MaBsimo d'Azeglio 2150 i/niinnua'rneP'i ANTON KEPENŠEK jt IMIJiyUVC4lltbd edina slovenska knjigoveznica v Trstu, alica Cecilia 5t 9. — Izdeluje vst knjigoveška priprosta in fina dela točno in p< konkurenčnih cenah. 1716 JTn+rn&^fo Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. rUlUlJSdlCl delle Poste 10, Gorica, Gosposkt ulica 7. 4449 Anton Krušič, krojaški mojster v Gorici, j tekaliSČe Frana Josip: St. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroj o 3prejema tudi naroČila isven Gorice, Pri naroČili cadostuje prana mera. V zalogi ima raznovrstne blago ter razpošilja uzorce na ogled. Gene zmerne PEKARNA v ul. Giulia št, 92. Vsak dan 3 krat svež kruh s prodajo jestvin in kolonijalnoga blaga. Priporoča se lastnik slavnemu občinstvu v - Trstu in okolici.-- SaBBKKEKSS^BBSBSSS^Sro NUOVO it> JCotel Provinciale (Novi deželni hdtel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. GORILNA 11. D. 0. v Trstu, ulica Carradori St. 18 ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi redno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem čabtl N a razpolago več sob za prenočišče po nizkih cenah. - Piiporoča se za obilen obisk. Velika zaloga dvokoles in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestronov pri J^tje! - Uf Gorica, Stolna nlloa st. 2 in Mehanična delavnloa. — Prodaja na obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oeni. Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA • TRST ulica Barriera vecchfa št. 27 (nasproti lekarni Picciola). — Fotografije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravno iz vršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastei. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. Slovenska šivilja se priporoča cenj, občinsfuu. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št 13, Trsi --pritličje.-- V novem bazarju v ulici Bel ve dere št 7 se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno želozue kuhinjske posode. porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se piiporoča EMIL JA NOVELLI 4LEKS. FKAISC MAYEK - TKS TELEFON 1743. ^ajbo jšl vir za tiobivanje pečeno kav t b S&fceidlei = zobotelmik = «o bo tehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 571 Trst, Plazza C. Goldoui št. U Sfllumerio - Buffet Trst, via Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, crno in belo Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPI>\ Podpisana javljata slavn občinstvu, da sta prevzela : brivriico : gosp. Ljubiča na Opčinah, ter se priporočata za mnogo-brojen obisk. Janko Cabr in JVfiloš Janeš. IG 3EE3E Mehanična kleparska delavnica za kovinske Izdelke Giusto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta.: ladijske svet ljke Posoda in škatlje im bete in kamno-barvne pločevine. — Žlebovi, cevi in zidne obloge iz katerekoli snovi v kosih po dva metra (brez z.vezave). •n=iE Nova pekarna m sMčičan t Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cen], občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino --v steklenicah. ---------—-- Vek. PetrovCič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih ieuljev. Sprejemajo se naroČil« po meri ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turšČice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: 9ves za seme, priprave za hleve Itd. BU;o prve vrst«. Zelo uflodns oent. Giosue Crucciatti vi« Glulln 33. — Telefon 313 X/(V. pipr* Odprla se je nova : 111 lekarna : v Trstu, ulica Industria št. IO. predajalo se bo vedno sveže nMo. Priporoča se za obilen obisk Elizabeta Ivautlc. m V. 2 B-s Sg <0 - >0 ^ S > •a a a^ S Is CA JS INI B