. Kupujte ifiJNE BONDEI Buy ftSUMpg Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni volume EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI,—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 17, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 62 ameriške podmornice po- rucs: še greznile 4 japonske ladje ®tnl Med Pogreznjenimi ladjami so japonski TU- Ruski komunike silec, en transportni parnik in dva tovorna parnika. 'OJE NADALJNIH LADIJ PA SO PODMORNICE POŠKODOVALE Washington, ig. poroča o srditi obrambni bitki pod Harkovom.— Nemčija izgubila v treh mesecih milijon mož. jj io. marca.n "anški Department na-iiCe J:da So ameriške podmor-%cifil zadnJih operacij na taislT Pogreznile nekega j a-„,«a rušilca in troie na- "IjnihT Iusuca m troje bilP !avjj'tri druge ladje pa 4reP2°nSk0dOVane- šilec Jene ladje so bile: en lilt, e' en velik trgovski par-< en vellk transportni par- .Nhi 1 srednjevelik tanker ter ^etku (e.n tovorni parnik. vojne pogreznjenih /On . Ml Dosle" .Jctponskih ladij ^ZiuJm6 bil° na Pacifiku po-^ je KM 138 ladi-'> 23 nadalj-^38 najbrže pogreznje- Zave2nav?oškodova»ih. •oftibard' • bombniki so z°Pet Vili; japonske pozicije Xih vndi "a srednJ'ih So-8o Se' . ameriški bombni- 2icije llnili S tega P°leta na (analu ' so najbliže Guadal-j . Kateri se nahaja zdaj v hiranje japonskega Glavni ,konv°}<* Vja sJan generala MacAr-fca A^straliji, sreda, 17. Hevr ■Bombardiran in ob- S j n P° ameriških bomb-Hi b°jnih letalih, je bil 11H konvoj' obstoječ in bpv^j' Prisiljen, obrniti % >ezati nazaj, odkoder ^ —"J, uurvwuci je ^onvoj je bil po vsej •oe ocenjen °CJU. v Dobo na Vse JE DRAŽJE in wAs dražje ^;«INGT0N, 16. marca. >iCa r8. perkin,s delavska \ J je Rjavila, da s "1 Ocj !e feK~ede Januarja e«n0 Je za 5 so se zi-pa do podražila po- Procentov. Poseb- ' 8vežY ^dražil° sveže sadje Menjava. S,Bic°st zapadne Po » lnarca- - Rus" r°ča, da je izjavil ne- l jetnik, da je bila te dni preme-2rdanciJ'e. kjer so nem-V«. ^ m ^nogo prešibke, S oba°gle upreti invaziji v i H »fegJ* Rjavil, da je ' Polk regiment, to je > 25°? 32°- divizije, do 3o ----- EKSEKUCIJE V AVSTRIJI STOCKHOLM, švedska, 15. marca. — V časopisju, ki je prispelo iz Avstrije, je javljeno, da so Nemci usmrtili sedem Avstrijcev, ki so bili obd<$lženi organiziranja skupin, lčatere so dinamitirale železniške vlake, barake in mostove, nadaljnih deset, med katerimi je bila ena ženska, pa so usmrtili zaradi izdaje. Po vsej Avstriji se širijo z veliko naglico antinacijske organizacije. Časopisje dalje poroča, da se po vsej Avstriji širi letake, na katerih se ščuva naciste proti Hitlerju in njegovim oprodnom. Današnji sovjetski komunike naznanja, da je ruska armada potisnila Nemce nazaj na fronti zapadno Moskve, kjer se je privalila v bližino 50 milj do jSmoljenska, glavne nemške baze. Tekom( svojega navala je zavzela ruska armada mnogo obljudenih krajev. Pod Harkovom so Rusi zdaj v veliki defenzivni bitki proti močnim silam nemških tankov in motorizirani pehoti. Pri zavzeju kraja Holm-Žir-kovskega so Rusi zajeli 42 nemških tankov, 10 težkih topov, 60 strojnic in drug material ter pobili 1,000 nemških častnikov in mož. Moskovski radio je v svoji oddaji, naslovljeni na Nemčijo, izjavil: V treh mesecih sovjetske ofenzive je izgubila vaša grmada milijon mož, od katerih jih je 300,000 ujetnikov. Francoska častnika Na levi je kapitan Perzo, poveljnik francoske križarke Fan-tasque, poleg njega pa stoji kapitan Sala, poveljnik; križarke Terrible, ki sta nedavno priplula s svojima križarkama iz Dakar ja v Ameriko. milj dolgo o- rJetie 1°: Na tej črti so bi-■ t^iin 6 p0 eno milj° 30^ VvSaki točki bi" th- mož z dvema stroj- iS Pa zna! t m Cohen- k> ima H X ve kovino na 662 E. \žlUc0 raj z£°daj zjutraj ^ihrvi3.? moral ustaviti fiC* Pred rdečo sig-E- 49th St. in Slovenski katoliški duhovnik, dr. Metod Mikuš pravi, da je Mihajlovič izdajalec Značilen govor, ki ga je imel po radiu "Svobodna Jugo- slavija" dr. Metod Mikuš, duhovnik rimsko-katoliške župnije v Ljubljani in kaplan Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije ter partizanskih odredov Slovenije. MOSKVA, 15. marca. — Katoliški slovenski duhovnik iz Ljubljane, dr. Metod Mikuš, je imel po radiu "Svobodna Jugoslavija" govor, v katerem je na-zval Mihajloviča Judeža Iškari-jota ter pozval katolike vsega sveta, da podprejo borbo Osvobodilne fronte. Govor, ki ga je imel dr. Mikuš s svojega mesta med partizani, kjer opravlja kot njihov vojaški kaplan službo duhovnega pastirstva, je imel naslov: "Katoličanom vsega sveta." Borba reakcionarjev ob strani okupatorjev "Skoro že dve leti se narodna vojska Jugoslavije hrabro in uspešno bori proti okupatorskim silam," je rekel dr. Mikuš v svojem govoru. "Kljub nezaslišanemu trpljenju in mukam, slovenski narod še vedno živi. Nesreča, beda in zlonamere so dovedle do situarcije, ko so nekateri zapeljani ljudje postali žrtve protinarodnih, reakcionarnih elementov in taka zavedeni se bore ob strani okupatorjev. Borba izdajic ob strani okupatorjev "V Sloveniji, kjer se je narod solidarno boril nad leto dni proti okupatorskim silam, je kriminalna banda Draže Mihajloviča tudi izvajala izdajniška dela. In tako se mali, toda junaški S 4V lu l^'UI * 'da je zapeljal tam' $78 dvorišče- kJ'er ''h*. "TVj % u na t aj Pa Je skočil VW8>Ul , .neki r°Par> ki it l«ti tr' a t,, skočil na truk % ki ima tudi *%tei-SICer na Tayl or o te em je ponovil isto r 8a oropal za $70. 1 utkov pozneje pa skočil ki uspelo, zavesti del katoliške duhovščine. "Vse to se dogaja pod praporom antikomunizma in često tudi v imenu kralja Kristusa. S sovražnikovim orožjem po bratih "Vse to delajo ti ljudje z o-rožjem, ki so ga dobili od okupatorjev, in tudi v uniformah o-kupatorjev z drzno trditvijo, da so oni jugoslovanska redna armada. "Toda ves svet naj ve, da so ti reakcionarji zasadili nož v hrbet lastnega naroda; dočim se naš narod junaško upira o-kupatorskim silam, pomagajo ti ljudje sovražniku, da ostane naš narod še nadalje v suženjstvu. Vero hočejo vpreči v službo okupatorjev "Naj ves svet ve o satanskih prizadevanjih teh reakcionarjev, ki hočejo vpreči katoliško vero v službo okupatorjev. "Naj ves svet ve, da je jugoslovanska vlada v Londonu dobro obveščena o vsem, kar se tukaj dogaja, toda ta: vlada na vse to molči in vzdržuje v svojih vrstah Judeža Iškarijota, Dražo Mihajloviča. Borba je pravična in odgovarja katoliški moralnosti "Naj ves svet ve, da ne bodo niti muke niti smrt ločile kato liških Slovencev od njihovih slovenski narod danes bori na bratov komunistov in ostalih dveh frontah — proti okupa- S svobodoborcev. Mi smo iz dna torskim silam in proti lastnim srca prepričani, da osvobodilna (Nadaljevanje na 2. strani) Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! zapeljanim bratom Spet stara pesem: "Vera je v nevarnosti"! "Ker se v osvobodilni borbi v Sloveniji s katoličani ramo ob rami bore tudi komunisti in drugi svobodo ljubeči Slovenci, j V zadnje slovo so okupatorji in reakcijonarni j članice društva Carniola elementi dvignili krik in vik, s Hive št. 403 T. M. so prošene, katerim žele zavesti narod, češ, da pridejo nocoj ob 7:30 uri v da ta borba ogrožava katoliško, Zakrajškov pogrebni zavod, da vero. Z vporabo take hudičeve!se poslove od pokojne sestre metode je našim neprijateljem | Agnes Dežman. Naši fantje-vojaki A A Dne 8. marca je odšel k vojakom Daniel S. Chesnik, sin Mr. in Mrs. Frank Chesnik, 5709 Prosser Ave. Njegov naslov je: A C V-5, U.S.N.R., C.A.A. Training Center, Whitman College, Tyman House, Wallu. W-alla, .Wash, ^ * Poznana trgovca Mr. in Mrs. Blaž Boldan, 14401 Thames Ave., imata pri vojakih sina Jo-sepha. Njegov naslov je: Radio Technician U. S. Naval Armory, Chicago, 111. Sledeči fantje iz newburske in collinwoodske naselbine so bili zadnjo soboto pozvani v vojaško službo. Nekateri so takoj odšli na svoja mesta, drugi so si pa vzeli teden dni dopusta: Anthony Godec, 3579 E. 82 St., John Bacik, 9513 Prince Ave., Robert Rebic, 9621 Aetna Ave., Anton Kocjancic, 10422 Reno Ave., Benedict Hrovat, 3614 E. 82 St., Robert Zeleznik. 11322 Revere Ave., Louis Rozman, 3515 E. 78 St., Anthony Travnik, 10418 Prince Ave., Anthony Dudich, 9120 Cambridge Ave., Michael Silk, 9806 Dunlap Ave., Joseph Zbasnik, 7819 Aetna Ave., William Ozimek, 3520 E. 110 St., Frank Seme, 3627 E. 80 St., Martin Radovanic, 1009 E. 146 St., John Herbst, 963 E. 141 St., Joe Vulich, 868 E. 140 St., Joseph Samsa, 863 E. 141 St., August Supan, 3518 E. 81 St., Ralph Godec, 3559 E. 80 St., Edward Spehar, 3515 E. 88 St., Ray Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., Edward Skul, 3614 E. 80 St., Andrew Simcic, 10011 Elizabeth Ave., August Mustar, 10416 Prince Ave., Anthony Ru dulph, 3514 E. 88 St., Cecil Re bic, 10101 Dunlap Ave., Edward Pecek, 9425 Benham Ave. Deseta obletnica požiga nemškega Rajhstaga Takrat so hitlerjevski zločinci p r e p o j ili s krvjo Nemčijo, nato pa vso Evropo. MOSKVA, 16. marca. — časopis "Pravda' 'objavlja članek "Hitlerjevi najemniki," v katerem razpravlja o požaru v nemškem Rajhstagu pred desetimi leti. Pravda pravi, da je to ena "najnizkotnejših provoka-cij v zgodovini," ter nadaljuje: "Danes je zelo prilično, obuditi spomin na požar v nemškem Rajhstagu. V berlinskih palačah še vedno žive kriminalci, ki so se udejstvovali že pred desetimi leti. Razlika med tedaj in danes je samo ta, da so ti zločinci danes mnogo bolj nevarni. "Pred desetimi leti so Hitlerjevi kanibali zažgali Rajhstag ter prepojili Nemčijo s krvjo. Šest let pozneje so zažgali ves svet ter prepojili s krvjo vso Evropo. "Hitlerjevska Nemčija smrtno ogroža eksistenco in življenje vsega človeštva. Sedaj pa, ko so začela Nemcem goreti tla pod nogami, so se zopet zatekli k svoji stari metodi potvarjanja dejstev. "Hitlerjevci so zopet privlekli na dan staro strašilo o 'boljše-viški nevarnosti,' ki preti Evropi, to je tisti Evropi, katero so sami poteptali pod svojimi nogami, jo zasužnjili in štrli. "Toda te nove provokacije ne bodo nikogar več prevarile ne ostrašile. Tekom preteklih desetih let so prehodili zločinski Hitlerjevi avanturisti dolgo pot zločinov, toda ta pot se približuje sedaj svojemu koncu. "Berlinski roparji si zaman prizadevajo, kako bi se izmuznili. Nove provokacije jim ne bodo ničesar koristile, in novi triki jih ne bodo rešili. Hitlerjevi najemniki bodo morali položiti račune o vseh svojih zločinih. Ura povračila se naglo približuje!" odločilna županova zmaga v prid davkoplačevalcev Župan Lausche je dokazal davčnemu odboru v Columbusu zmoto njegovih nazorov. PREDLOGA ZA OBDAVČENJE MESTNIH UTILITET PROPADLA COLUMBUS, O., 16. marca. — Clevelandski župan Frank J. Lausche je izvojeval danes tukaj veliko in odločilno zmago. Lausche je nastopil pred davčnim odborom poslanske zbornice, kjer je protestiral proti od-višnim davkom in tako zvanim real estate davkom na plinske in električne utilitete, ki jih lastil je mesto. Odbor je bil pred tednom dni pripravljen, priporočiti predlogo za sprejem, toda je stvar odložil iz spoštovanja do župana, ki je izjavil, da želi zaradi te zadeve osebno nastopiti v Columbusu. Moč Lauschetove osebnosti in njegovih argumentov Preden se je danes zjutraj odbor sestal, se je splošno smatralo, da bodo člani odbora Lauscheta vljudno poslušali, nato pa storili, kar so se bili namenili. Toda ko se je preštelo oddane glasove, je bilo ugotovljeno, da je bila predloga z 12 proti 6 glasom indefinitivno odložena v največje začudenje o-pazovalcev in lobistov. Pozivanje na ljudske pravice Lausche je naglasil, da ima ljudstvo potom konstitucije pravico upravljati in operirati svoje lastne utilitete ali javne naprave. "Ako ste mnenja, da bi mo-j rale vlade plačevati davke za | pravico obrafovanja svojih naprav, potem pojdite v tej smeri do konca. Potem morate obdavčiti tudi javno lastnino, ki se je poslužuje država za prodajo žganja. Dalje bi morali obdavčiti javno lastnino, ki jo lastu-jje zvezna vlada, kakor obdav-] čite povprečnega posestnika." Po županovem utemeljevanju stvari so člani odbora predlogo ' zavrgli. Nemško industrijsko mesto Essen, kjer so veliki Kruhovi arzenali, je v razvalinah Nemško časopisje, ki je prispelo v Švedsko, poroča o strahotah razdejanja. — Posebni vlaki odvažajo begunce, dočim drugi vlaki dovažajo živež. STOCKHOLM, Šverska, 16* marca. — Nemško časopisje, ki je prispelo semkaj, pravi, da je veliko nemška industrijsko mesto Essen, kjer se nahajajo o-gromni Kruppovi arzenali in katerega so ponovno napadli angleški bombniki s 4 in 8-ton-skimi bombami, v razvalinah. Zaposlena štorklja Tetica štorklja je bila zadnje dni zelo aktivna okrog družine dobro poznanega krojača Mr. Frank Spenko, na Calcutta Ave. Zadnji četrtek se je oglasila pri njegovi hčeri, Mrs. Sluga in pustila zalo hčerko, sedaj pa se je oglasila pri sinu Mr. in Mrs. Frank Spenko, 1103 E. 171 St. in pustila krepkega, osem funtov težkega sinčka, prvorojenca. Obe mladi mamici se z novorojenčki nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Čestitamo! Rojenice pri Drenikovih Pretekli petek so se pojavile vile rojenice pri družini Tone in Rose Drenik in pustile v spomin zalo hčerko, prvorojenko. Mamica je hči obče poznane družine Mr. in Mrs. Andrew Jankovich, 692 E. 160 St., oče se pa nahaja pri vojakih in je čita-teljem dobro poznan po svojih dopisih o vojakih. Pred svojim odhodom k vojakom je bil aktiven na kulturnem polju v Col-linwoodu, njegov naslov sedaj je pa: Sgt. Anthony Drenik, Co. "C" Div. Maint. Bn, A.P.O. 254, c/o Postmaster, Los Angeles, Calif. Mati in deklica se nahajate v Glenville bolnišnici ter se dobro počutite. Naše čestitke! Važna seja Nocoj se v sobi št. 1 Slovenskega narodnego doma vrši seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk. Članice, ki še imajo na rokah listke, so prošene, da jih gotovo nocoj vrnejo, ker se bo darila oddalo. Po seji bo pa predaval Mr. Anton Terbovec. Članice in prijateljice so vabljene, da se udeležijo. Pogreb Pogreb pokojne Johanne Turk se vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in inatQ na pokopališče Calvary. Preki sod nad mestom Časopis "Essener National Zeitung" poroča, da je bil nad mestom proglašen preki sod in da so oblasti apelirale na prebivalstvo, naj pomaga vzdržati red. Vse mestne šole so zaprli, posebni vlaki odvažajo iz mesta dnevno tisoče beguncev, dočim dovažajo drugi vlaki v mesto živež. Živilski položaj v Essenu je S predstavo nezadovoljni ljudje razbili gledišče Delavci so zahtevali nazaj vstopnino, nato pa demo-lirali gledišče, v katerem so nastopali slabi igralci. PORTLAND, Me., 16. marca. — V tem kraju je nocoj 3000 vojnih delavcev, zaposlenih v tukajšnji ladjedelnici, popolnoma razbilo neko gledišče, ker so bili mnenja, da niso prišli glede zabave na svoj račun in da predstava ni bila vredna vstopnine. Ko so razbili vso opremo v tako obupen, da so oblasti do-! gledališču ter odtrgali sedeže volile prebivalstvu, naj slednje od držajev, so se še zunaj na kupuje in zamenja živila, kjer in kakor more, ne da bi se mu bilo treba ozirati na dosedanje restrikcije in odredbe. Oblasti se boje, da bo nastala v mestu popolna anarhija, plenitev in rop. Glavno razdejanje še ni opisano cesti dve uri pretepali sami med seboj, s policijo, gasilci in z vojaško policijo, ki je bila poklicana na pomoč. Vsa okolica gledišča je bila pokrita z razbitim steklom. Dirindaj je nastal, ko so delavci v gledišču ujezili nad nekaterimi igralci in igralkami, ki Časopisje, ki opisuje straho- so bili menda yse drugo kot te v Essenu, pa je datirano z 9. igralci. Nekateri so vstali ter ! marcem, to je pred zadnjim j Pričeli vpiti, da zahtevajo svo-Ipetkom ponoči, ko je zadala an-1-!0 vstopnino nazaj dočim so gleška zračna sila mestu naj- Pričeli metati na ^ hujši udarec ter vrgla nanj nad Pomete nakar je nastal splošen pretep, tekom katerega je bilo demolirano gledišče. Ka- tisoč ton bomb. Problem delavstva Časopisje naglaša, da je eden najresnejših problemov, kako spraviti delavce nazaj na delo, ker so pretrgane in razdrte vse kor rečeno, se je pretep potem še zunaj nadaljeval. Na operaciji V Huron Rd. bolnišnico se je kumunikacijske in transporta- j podala v svrho operacije dobro cijske zveze. Mnogo tovarn je popolnoma porušenih, med nji- poznana Mrs. J. Medved, iz 14804 Thames Ave. Nahaja se mi tovarne za gradnjo lokomo- v 4. nadstropju v sobi št. 447. 1 tiv, ki so do tal pogorele, prav Prijateljice so vabljene, da jo tako tovarne za gradnjo vago-1 obiščejo, mi ji pa želimo sko-nov. J rajanje okrevanje! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 17. marca, H UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" U ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tjy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) _________________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________________________________ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) .........................................._.............................. 2.00 8y Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ______________ Por Half Year — (Za pol leta) _________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) ___________________ ___________________$7.50 ______________ 4.00 _______________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Po*' One Year — (Za celo leto)____________________ Por Half Year — (Za pol leta) .................................................. ...$8.00 .._ 4.50 Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. KAJ SE DOGAJA V SLOVENIJI ii. Z zapiranjem ljudi se nadaljuje. Odvajajo in zapirajo predvsem omladino in dijake. Dne 20. maja so vzeli vse študente iz Jegličevega doma, dne 21. maja vse študente iz Akademskega kolegija. Naslednjega dne so izpustili vse, razen treh, iz Jegličevega doma 6, teden dni pozneje še 3, vse ostale pa so odvedli v internacijo. Ti postopki so povzročili v Ljubljani veliko razburjenje zlasti iz razloga, ker so se ljudje vpraševali, odkod dobivajo Italijani informacije o posameznikih. Zdi se, da je bilo v zadnjem času mnogo naših ljudi denunciranih in izdanih od domačih. V nekaterih prir^erih gre za in-direktno izdajstvo, to je, da se o izvestni stvari tako dolgo govori v javnosti, da pride končno do ušes policije. Nekaj sličnega se je zgodilo v zadevi Jegličevega študen-tovskega doma, o katerem so izvestni katoliški krogi govorili, da je gnezdo levičarstva. Nastopi armade na terenu proti partizanom so pokazali njeno popolno nesposobnost, da bi mogla v deželi narediti mir. Mesto da bi pričeli s čiščenjem osumljenih, so italijanski vojaki navalili na vasi in pričeli s pobijanjem nedolžnih ljudi, ki so ostali doma, trdno prepričani, da se jim ne more nič zgoditi, ker niso ničesar zakrivili. Na ta način se povečujejo vrste partizanov. Danes imajo Italijani svoje posadke samo še v sedežih glavarstev, vse druge posadke so odpoklicali. Na ta način vladajo partizani nad vsem zaledjem in nad vsemi važnimi komunikacijskimi črtami, kjer so neomejeni gospodarji. Kako izgledajo takšni nastopi Italijanov, prikazuje poročilo iz Dobrepolja, ki je priloženo v prepisu z dokumenti, ki jih je izdala Osvobodilna fronta. Nobeno čudo torej ni, da raste v narodu mržnja proti izdajalcem, ki se nad vsakim iztresajo, kdor jim to pusti. Zaradi tega vzbujrjo akcije Osvobodilne fronte vedno VEČJE ODUŠEVLJENJE IN VOLJO ZA SPLOŠEN NAPAD. Na ta način je ogrožena vsa pokrajina. Grozi se z nekakim strašnim čiščenjem terena, katero bodo morali opraviti izredno divji odredi. (To so torej tisti "strahotni zločini" partizanov, o katerih govori neprestano tukajšnji slovenski klerikalen tisk, ki prikazuje partizane kot razbojnike in divje zveri. V tem svojem poročilu vladi pa sam izvestitelj, ki ishaja iz klerikalnih vrst, priznava, da je to posledica ljudske jeze, ki hoče kaznovati izdajalce svojega naroda. Da partizani ne postopajo pri tem z Rokavicami/ na rokah, je verjetno in razumljivo. Opomba uredništva.) V Ljubljani se odigravajo atentati sredi belega dne; na ulicah je oboroženo vojaštvo, da često ni mogoče pasirati. II. DOMAČE PRILIKE Tudi domače prilike so se v zadnjem času zelo iz-premenile. Potrebno je, iznesti obe akciji za osvoboditev: Osvobodilno fronto in Slovensko zavezo. 1. Osvobodilna fronta: Že prej smo poročali o posameznih oboroženih spopadih na raznih mestih. Te akcije so se pretvorile v sistematično napadanje in osvajanje terena, v proglaševanje slovenskih zveznih republik, itd. Partizanski odredi Osvobodi ne fronte imajo v svoji oblasti večji del terena od Novega mesta proti Sv. Križu na Krki in proti Škocijanu, večji del Kočevskega sreza proti Dobrepolju in skoraj do Grosuplja. Partizani so tudi v Notranjski osvojili velik del terena ter proglasili osvobojenje. Po vseh teh krajih zbirajo moške za armado ter jih odvajajo v šume, če treba tudi s silo. Ti odredi so različni po posameznih krajih, kar je odvisno od voditeljev kakor tudi od ljudstva. V mnogih odredih so brezposelnsži in pokvarjena mladina, ki še ni dosegla 20. leta starosti. Med njimi so .. pravi žločinski tipi in komunisti iz španske civilne vojne..." (Narekovaji naši.) Zato ni čudno, ako se med njimi pojavljajo znaki pravih roparskih band, ki imajo malo osvobodilnih idej pred očmi. Na ta način-postaja tudi vodstvo bolj krvoželjno. (Dokaz, da so to "krvave in roparske bande," je dan torej s tem, ker so se mnogi izmed njih borili za svobodo španskega ljudstva proti španskemu, nemškemu in italijanskemu fašizmu... Op. uredništva.) (Dalje jutri.) UREDNIKOVA POŠTA Poročilo Rdečega križa v 23. okrožju Cleveland, Ohio, — Dva tedna je že poteklo, odkar so začele naše žene in možje v tem okraju pobirati prostovoljne prispevke za Rdeči križ. Vsak nabiralec ali nabiralka je dobil svojo sekcijo za obiskati. Ko pridejo k vaši hiši, sprejmite jih in podajte jim vaš dar, ker Rdeči križ, v imenu vseh trpečih, vas prosi, da darujete kolikor je pač vam mogoče. Vsak, ki daruje en dolar ali več dobi člansko karto, Rdeč križ, ki ga lahko pritisnite na okno, in Rdeč križ, ki ga pripnete na obleko, da vsak vidi, da ste darovali za vojni fond. Po mojem prepričanju in gotovo tudi po vašem, je Rdeči križ najbolj humanitarna organizacija na svetu, ker naloga te Matere sveta je velika — pomaga vsem tistim, ki so v potrebi ; olajša bolečine našim fan-tom-vojakom, ko nekateri tako strašno trpijo na vojnih frontah, mogoče med njimi je tudi vaš sin, brat, soprog ali prijatelj ; ona rešuje njih življenja in gre kamor je poklicana in ne glede, ali si bel ali črn, ali si to ali ono, ona podaja pomoč. Torej, naša je dolžnost, da darujemo, vsak, bodi si mož, žena ali otrok, da more ta naša mati Rdečega križa izvrševati svojo veliko nalogo. Ako vas še niso obiskali sledeči navedeni nabiralci, se vas prosi, da oddaste vaš dar pri North American banki, Slovenski Dobrodelni Zvezi, žele in nnovi ali pri tajniku Slovenskega narodnega doma na-St. Clair :\ve. Sledijo imena naših delavcev za Rdeči križ: John Gornik, John Tavčar, Anton Grdina, L. žele, John Simoncic st., Anna Skuly, Anna Rode, Mary Te-kavcic, Mary Makovec, Mery Stanonilc, Marie Orazem, Sophie Orazem, Prances Zugel, Pavla Zigman, Mary Zalokar, Mari-janca Kuhar, Frances Okorn, Cecilija Subelj, Anna Tomsic, Mary Peterka, Mrs. Wotowa, Mrs. Victor Drobnic, Mrs. Edvard Kovacic, Frances Ponik-var, Mrs. Max, Mrs. Rossman, Mrs. Stanley Tanski, Mrs. Tait, Mrs. Brody, Mrs. Julia Pirc, Mrs. Frances Erzen in podpisana. Dve naše pridne in zavedne ";cne so mi že izročile $243.90, in to so Ana Skuly in Ana Rode. Po $5.00 ali več so darova-'i sledeči posamezniki in društva : Slovenska dobrodelna zveza $100.00, Emerich Krizman $25. Po $10: Ameriška Domovina, Dr. št. 22 S. D. Z., Dr. št. 2 Svob. Slovenke SDZ, Dr. št. 17 Fiance Prešeren SDZ, Mr. Joseph Zalokar, Race Dairy, Mrs. Frances Knaus. Po $5.00: "Enakopravnost", Janko N. Rogelj, Mrs. Ana Až-man, Anton J. Terbovec, Christ The King št. 226 KSKJ, Frank In Albina Vesel, Mike Jalovec, Molly Zupančič, Mr. in Mrs. Spehek E. 61 St., Grdina Shop, Joe Pečjak E. 63 St., Caroline Modic in Reband Rebuilding Co. Hvala vsem, ki ste količkaj darovali za Rdeči križ, in od časa do časa vam poročam dalje. Za Rdeč! križ Josie Zakrajšek, Načelnica A. R. K. v 23 vardi. Moje misli Cleveland, Ohio. — Vsak dan gredo moje misli naprej. Ko či-tam različne slovenske liste, mi pride na misel kako nekateri duhovniki pišejo v listih, ki so .njih pajdaši in listi pa pajdaši stare nazadnjaške avstrijske politike. Imamo tukaj v naši novi demokratični domovini tudi izobražene Slovence kot so: Etbin Kristan, Father Zakrajšek in Louis Adamič in še mnogo drugih. Vsi si prizadevajo kako bi prišli na pravo stališče v po vojni združene Slovenije. Vprašal bi nekatere duhovnike zakaj delajb in hujskajo po listih tukajšnje Slovence, ki so jim podvrženi, hoteč iz dobro rojenega deteta ustvariti nezaželjeno delo prihodnjosti. Zakaj tako? Možje so bili z večino oddanih glasov izvoljeni na cleveland-skem Slovenskem kongresu vršiti to delo in vem, da so željni in zmožni istega vršiti. Kristanu kot delavskemu voditelju pod staro Avstrijo, je dobro znano kako in kaj bi bilo najbolje. Pater Zakrajšek je bil priča grozodejstvu v starem kraju. Videl je kako so delali s Slovenci, in te svoje doživljaje je opisal v knjigi "Ko smo šli v morje bridkosti." Louis Adamič si je pa s svojimi knjigami in pisateljevanjem pridobil splošno priznanje in upoštevanje posebno pri odličnih vladnih krogih v Wash-ingtonu, je bil on tisti, ki jim je odpiral pota do posameznih vladnih mož, ki nas zastopajo v naši republiki Ameriki. Želel bi, da bi naši izvoljeni možje" skupno delovali za ustanovitev evropske republike, v kateri bi bila tudi rešena naša Slovenija izpod treh jarmov. A-meriška slovenska duhovščina bi morala kazati pot k pravemu napredku. Vem, da je in da bo slovenska duhovščina željna od Slovencev darovanega ameriškega dolarja, ker brez njega ne mors živeti. Torej, skupaj pa ne razdor. Drugič pridejo moje misli še na dan. Pozdrav vsem čitate-ljem tega lista! John Markich. Naib Sadova sodba Slovenski katoliški duhovnik pravi, da je Mihaj-lovič izdajalec (Nnclaljevanle s 1. strani) ; borba, ki jo vodimo za pravično stvar, odgovarja zahtevam katoliške moralnosti. "Mi smo uverjeni, da bomo imeli tudi v bodočnosti zajamčeno popolno svobodo vesti in verskih nazorov. Oči katoličanov so uprte proti vzhodu "Naj ves svet ve, da so oči slovenskih katoličanov uprte j proti Vzhodu, proti velikemu geniju, ki se bori za bodočo srečo potlačenih, posebno malih narodov, Stalinu in nepremagljivi rdeči armadi. "Živela naša skupna borba iskrenih katolikov proti poganskemu fašizmu in nacizmu! "Naj bo ideja Kristusa kralja ideja velike neumrljive ljubezni in bratske vzajemnosti resnično veajena v naša srca!i (Podpis): Metod Mikuš, doktor bogoslovja in duhovnik rimsko - katoliške župnije v Ljubljani, kaplan glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske Jugoslavije in partizansjkih od-i redov Slovenije. To se je pripetilo v Dagesta-nu v Kavkaškem gorovju. Rusi so se takrat srdito borili z gorskimi plemeni, ki so carju napovedali vojno pod vodstvom Ima-na Šamila. Ob gorskih obronkih med Kavkazom in Kaspiš-kim morjem so postavili Rusi trdnjavo Grozni, iz katere so pešiljali od časa do časa kazenske ekspedicijc v gorovje. Življenje v trdnjavi je bilo pusto in dolgočasno, mladi oficirji niso vedeli kaj početi. Med njimi je bilo več romantikov, ki so si celo privoščili kak pustolovski izlet v gore. Kavkazijski Mjuridi so prežali za vsakim kamnom, lovili ruske oficirje in jih na nečloveški način morili v gorskih vaseh. Nekega dne je stopil iz trd-njeve mlad oficir. Ker je bilo samolastno zapuščanje trdnjave prepovedano, je storil to na lastno odgovornost in brez spremstva. Le malo se je oddaljil od trdnjave, pa mu je že prižvižgala krogla mimo ušes, zanjka mu je padla okrog vratu, bil je ujet. Z ujetimi oficirji Mjuridi niso ravno najlepše postopali. Če so bili bogati, so zahtevali od njih odkupnino, če ne, pa so jim staknili oči, odrezali nos in u-šesa, nato jih pa še za glavo prikrajšali. Tudi ta mladi oficir je bil potomec revne pleme-nitaške rodbine, bil je Rus in kristjan ter ni smel pričakovati nobene milosti. Kako« po navadi, so tudi tega oficirja privlekli k Naib Sadu, ki je s koranom in mečem obvladoval pokrajino okoli ruske trdnjave Grozni. Naib Sado je bil velikaš, potomec velikega borca za svobodo Mausara. Bil je pobožen, bojevit, učen in je užival ugled zelo modrega moža. V svojem življenju še ni oprostil nobenega Ru^a, ki so ga privedli predenj. Gotovo je že davno zaslužil deveta Mohamedova nebesa, toliko jih je dal pomoriti. Mjuridi, ki so mu pripeljali ujetnika, so pokleknili predenj in zahtevali svoje plačilo: dvajset zlatnikov ali tiesno roko ujetnikovo. Tudi to je bila sveta tradicija, kajti desno roko so pribili na hišni prag v ponos cele rodbine. Nikdar še ni Naib take prošnje odbil. Tudi tokrat ni bilo kaj drugega pričakovati. Dvignil se je, nekoliko začuden opazoval ujetnika, se obrnil proti Meki, molil nato pa spregovoril dostojanstveno, kakor se spodobi učenemu guvernerju svetega Imana: "Alah bo poplačal pravoverne, ki so v sveti vojni ujeli sovražnike. Danes pa o-znanjam: ta desna roka ne bo odsekana, teh oči ne bomo staknili. Zelo pobožen in Bogu dopa-dljiv je mož, ki stoji pred menoj. Jaz, Naib Sado, vnuk Sultana Mansura, to čutim in izjavljam, da so te moje besede v skladu s koranom. Peljite tega neverni ka pred vrata never -nikove trdnjave Grozni, osvobodite ga vezi in Alah vam bo poplačal." Po postavi bi moral biti sedaj Naib sam kaznovan. Toda ugled Mansurovega vnuka je zmagal. Ujetnika so peljali do trdnjavskih vrat in ga osvobodili. Vrnil se je nazaj k svojemu regimentu na varno. Nikdar ni nikomur pripovedoval o svoji pustolovščini. To je bila edina Naibova prošnja, ko ga je osvobodil. — Mladi oficir je obljubo drža^ Svojo zamudo je opravičeval s slabimi potmi, na katerih se je izgubil. Do sive starosti pa si je dopisoval s pobožnim upornikom Naib Sadom. Ime mladega oficirja je bilo poročnik grof Lev Tolstoj, — razprostira brez konca. Ta» Nard pa se piše Naibov vnuk, pia so okrvavljena in ki je sedaj v Carigradu in je toplo spomladansko solnce sf povedal to zgodbo. IVAN CANKAR: Pobrafimi VM nanje, ali ne ganejo se. ■ kadar se mi je tako sanjaj* mi je zdelo, da so ti bledioW ki več ne gledajo in več hajo čisto enaki drug , toliko jasnejše, kar je: s , da z očmi, ki nikoli ne J stopim na cesto, se mi nosijo ljudje očitno zn; ^ vsi enako — kakor žebelj> ^ divom v čelo zabit. Kdo ve> da ima vsakdo med nji*"1 ^ je posebne skrbi, še s ^ sebno življenje tam kje g kakor nosi vsaki suknjo in svoj klobuk, ^ menje pa jih druži in bra ^ da ni nobene skrivnosti ® ^ mi. Ena sama misel }e< , težka in grenka. Vse J , hanje, vsaka beseda in v' rak se ravna po neizp1 kazih te misli; njeni ^ Časih morda poskušajo, ' otresli tega strašnega ^ ( stva; ali ne da se, nom trepalnice ne; se . se razodeva, še v vinski še v pohotni kvanti- ^ upira tej misli, kdor bi or o*?, sužnji pobegniti kam vstran pod solnce, tisti je hina • v ^ koj se mu na očeh 111 .j* pozna, da je hinavec. ^ so odprta srca in žalos ^ liva v žalost, groza v Srečaš tujca iz daljnih J nič ti ni tujega v je tebi, brat moj?" & $ij» višž in že te je sram VP - ko & Ali ura pride nekoč, j pri srca topel spomladi ter, ko si bodo obrazi ^ veselju, ne v bridk°s|''s bodo ljudje pozdravljaj.^ ; jem ovenčani in z. hrat^ bežni. "Kako je tebi, p bO „j) ki si mi bil brat v Morda jih bo še nekaJj.isi;0 kaj, ki bodo dočakal* ^ goslovljeno uro. O. y med njimi tudi ti i*11 Gospodarske re na Hrvas k* BERN, 1. marca |A ^ vi red, katerega osiše^ ^ lja v Evropi, je nap^ fj/l skim deželam neznos« ^ na bremena; Davki so . ^ soki in rastejo s tezk« {J nimi žrtvami na rllS ... P, Papežev L'Oserva tore lj Zdaj so si bili blizu, so se po-|™ * P^ gS&Vj znali do najvišjih celic, kakor da ;ravno ■ kušaJo f ISO ležali nekoč v eni zibki. Kma- .. . J .. „„ie, ceiJ lu so si bili podobni v lica in ce-1 P«r^ansko A , . . . v .. , 1 skočile za vec od „fl p a lo po govorici in hoji; ker srcai . . , i93y' J f., , . ... ■ v primeri z letom ^ ,n fi ,» so bila odprta in so bila eno ter ^ gQ ge išale f f ;so ustvarila le eno podobo Tu- j odstotkov. >oda več»n ^ ,di kadar so se sporekli med ae-l^ jn nosi „aP^ / > boj do hudega so se sporekli daja ,e% blaščenJ^ ■bratje; ni je bilo moči, tudi v w javno gospodaret^ I njih samih ne, ki bi bila mogla1 ! zaloputniti duri, odprte naste-žaj. Če se izlije iz tvojega srca j le ena kaplja v srce človeka, ki igre mimo, ostane tam za zmerom, te za;zmerom druži z njim, i ki je morda že v grobu. Kadar se spomnim nanje, se spomnim na vse, vendarle razločim en sam obraz, ene same oči, slišim I le en glas, ki mi je mil in ljub, kakor je bolesten in poln gren-1 : kobe. Mnogokdaj se mi je sanjalo,' I da vidim brezštevilna mrtva tru- 6016 ST. CLAIR J) pla, nakopičena na poljani, ki se, Tel: ENdicott J Zakrajšek F«^ ■ Home, J»c;/ 17. marca, 1943, ENAKOPRAVNOST ••5TRAN 3. je otrok, v starosti od 5 do 6 let. Govornik na radiu ponovno in nujno opozarja muslimane in hrvaške domobrance, da se dan odločitve približuje in da jih jnora ta dan najti v vrstah jugoslovanske vojske, ki se bori ravno tako za svobodo Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. V popoldanski oddaji je govoril g. Ilija Jukič in dejal med drugim: "Hrvaški pregovor pravi: — Bog ne plača vsak dan, toda | kadar plača, plača bogato. — Hitlerju in Mussoliniju je že začel odplačevati dolg. Naložil je obema strogo kazen, trpljenje, da gledata kako se pred njihovimi očmi podirajo domovi njihovega ljudstva; obsodil je oba, da čakata, kdaj se jima bo tudi streha lastne hiše zrušila na glavo. "Hitler in Mussolini si nadevata krinko rešiteljev kristjan-Istva in civilizacije. A preganjala in obsojala sta vse, kar je najsvetejše vsakemu posamezniku in vsakemu posameznemu narodu. "Na sto tisoče sirot in staršev preliva v Jugoslaviji grenke solze zaradi zločinov, ki so jih zagrešili mrzki okupatorji. Vojaški dogodki v Jugoslaviji Narobe Gost Bele hiše Informacijski urad zedinjenih narodov poroča dne 9. marca o strategičnem položaju in razvo-l ju vojnih dogodkov v Jugoslaviji. Jasno je videti — prav posebno iz vesti, citiranih in sovražnih virov — da sta važnost in upliv jugoslovanskega bojišča na splošni razvoj vojaške j situacije in izoliranih uporov. Jugoslovanski partizani so v|| nekaterih delih ozemlja prevzeli' ' iniciativo in prešli v napad, z namenom, da zmanjšajo pritisk 0sišča na partizanske skupine v vpadni Bosni. Obseg in trdovratnost odpori na katerega so Nemci našteli v teh krajih, sta razvidna 12 dejstva, da napadajoča vojska uporablja letala strmoglav-Ce proti gorskim oporiščem jugoslovanskih partizanov in da So nemški častniki prevzeli poveljstvo nad vsemi ustaškimi si-ami na Hrvaškem, južno od reke Save; vrhu tega so bile Vse ^vaške čete odpoklicane z ruske fronte in poslane v boj Pr°ti partizanom v takozvani neodvisni" hrvaški državi. Uradni nemški časopis "Do-nauzeitung" odkrito izjavlja, da gj a. razvoj položaja v Jugo-aviji o ozki povezanosti stra-®gicnih dogodkov na evrop-i2 ena ^ afriškem bojišču, ter raza; mnenje, da poskušajo u-P°rniške tolpe izkoristiti gigan-cne boje na vzhodu in borbe finskih vojaških sil v Sever-1 Afriki. "Uporniki so zdaj o-Pustili svojo dozdaj izključno J Rižansko taktiko in podreditaSv°j° strategijo načelom ak- cen6ga b°jevanja- Toda Pod" de Kr^l S0 sil° nemške arma" • Nemško poveljstvo je vedno polagalo, in tudi še danes var!, z za(lostnimi rezer- vna 1 Za nu^ne Potrebe in bo v j, središča upora, kakor ono jašk°Sni' likvidiral°- Toda v°- konf 0peraci3e v Bosni še niso Vzelane' Razvijajo se in za-kih aj° značaJ in obseg veli-Vojs-jaških podjetij. Nemška racj. a Je tu zapletena v ope-ske?6' ki nikakor "iso postran-za f p0mena- ali obsega. Gre Črt l[°ko osnovan vojaški na-0(u'0v 1 bo izveden z največjo cnostj0. Nikakor pa ne sme- težkov°mal°VaŽevati °gromnih tiačrt^„ki ovirajo izvedbo tega Bo'- tak0Jl Se ®e vedno nadaljujejo, takoZv Zasedeni Srbiji kakor v državian' "neodvisni" hrvaški ^koH čete morajo po- pi^ ^ v silnem mrazu — 20 sto- ^ot°rih — prenočevati v ce^.^žji so boji v Bosni, toda ^^_vlada nekako približno proščenja smejo izdati le posebni za to določeni nacistični zdravniki. Strašen zločin pa je mobilizacija podjarmljenih narodov. — Nemci zdaj zahtevajo, da suženj umira za gospodarja; to je torej oni novi red, ki bi bil moral po nemških obljubah prinesti srečo trpečemu človeštvu. Hitler je zapovedal Bukarešti, Sofiji, Zagrebu in Bratislavi, da mu dobavijo čim več hrane za topove. Od Laval-a je zahteval 250,000 mož. Pavelič naj bi mu dobavil 10 novih divizij. Tujerodne delavce pa v Nemčiji seveda odpravijo predvsem i v one predele, katere zavezniki najbolj vzdržno in najbolj učin-Srednja na sliki je madame Čiangkajšek, na levi je Mrs. kovito bombardirajo, Roosevelt, na desni pa predsednik Roosevelt. Mali oglasi IZURJENI m Najprej je bil Kitajec tisti, ki je bil ujei. Nato pa so ga zavez-', niški vojaki oprostili, in sedaj je Japonec ujet. Kitajec mu pri-, žiga cigareto. Pripravljanje za bombardiranje ravnotežje med napadajočo nemško in branečimi se partizanskimi silami. Balkan in boji v Se-verni Afriki P. M. prinaša izpod peresa publicista Frederick Kuh-a zanimiv članek o defenzivnih načrtih osišča, ki morda namerava, v slučaju poraza v Severni Afriki, ustanoviti svojo glavno obrambno postojanko na Balkanu: LONDON, 10. marca — Ako bi dogodki prisilili osišče, da u-makne svojo vojsko iz Tunizije, jo bo potegnilo skozi Italijo na jugoslovanska tla. Tako poročajo vesti, ki so jih zavezniške vlade prejele iz Ankare. Poročevalci namigavajo, da bodo nacisti morda izvolili Skoplje v bližini bolgarske meje, za svoj glavni stan. Drugi zopet trde, da se bo nemški glavni stan namestil v Beokradu. Beg iz Tunizi je Odgovorni ameriški častniki so prepričani, da bo osišče v i Tuniziji popolnQma poraženo v i roku od največ dveh mesecev. : Dvomijo pa o tem, da se bo sovražniku posrečilo, prepeljati i znaten del svoje vojske v varno j zatišje Balkana. Že zdaj zavei;-, niki potapljajo vsako tretjo ladjo, ki prevaža čete osišča in njih oskrbo preko sicilske ožine v Severno Afriko. Če pa bi bil sovražnik primo-ran zapustiti Tunis in Bizerto v divjem begu, pa bo imel naj-1 brže strahovite izgube. Zavezniška bombna letala bodo pre-! ganjala vsa prevozna sredstva j Iz londonske radio oddaje Na sliki vidimo ameriško vojaštvo, ki je pripeljalo bombe za j ameriško letalstvo ter jih zložilo v skladišče na letališčukjer , bodo naložene na velike ameriške bombnike. LONDON, 11. marca (Radio prejemna služba) — London poziva v vseh svojih oddajah delavce v podjarmljenih deže-| lah, naj odklonijo vsako podpiranje nacifašistične vojaške ma-šine. "Na vsak način se upirajte vabilu na odhod v Nemčijo! Oni, ki bodo prisiljeni, da gredo, naj se dobro nauče sabotaže. v V Srbiji nemški teror razsaja kar brez prestanka . . . General Bader je dal ustreliti dr. Milivija Popoviča, 70-letnega svečenika Žarka Miletiča in 7 aktivnih častnikov, osumljenih sodelovanja z partizani. Agenti Gestape so do smrti mučili Ljubo štefanoviča iz Po-žega; nemška policija je depor-tirala majorju Jovanoviču dvo- NEKOLIKO IZURJENI JEKLARSKI OELAVCI Z IZKUŠNJO ALI BREZ se sprejmejo za vojno delo pri Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE. PRILIKA in prav verjetno je, da se bo takrat tudi britanska vojna mornarica pojavila v Sredozemskem morju. Vojaški izvedenci so prepričani, da se bodo nacisti oklepali j tuniške zemlje prav do zadn je-iga trenotka; govorice, da bo Jugoslavija; končni cilj nemškega umika iz Severne Afrike pa se jim tudi zde močno verjetne. Ako bi se "Afrika Korps" pozneje enkrat nastanil v Jugoslaviji, bi se tam nahajal v dobri centralni poziciji. Balkan kot vojaška baza > Nameščen bi bil zelo pripravno za ojačevanje osiščnih divizij na ruskem bojišču. Bil bi v bližini in takoj na 'i razpolago za boj proti ameri-:ško - angleškim četam, ako bi se poskušale izkrcati v Grčiji. Uporabljati bi ga mogli proti jugoslovanskim partizanom, ki se bore proti osišču. Te čete bi predstavljale premično rezervo, ki bi mogla na- stopiti v vseh sektorjih na Balkanu, kjer bi se pojavile osišču sovražne sile. Poročila iz turških virov na-glašajo, da je maršal Rommel osebno prepotoval Jugoslavijo neposredno pred nedavnimi napadi osišča v Tuniziji. To poročilo, ki je dozdaj še nepotrjeno, pravi, da je dvojica italijanskih generalov spremljala nemškega maršala na tem oglednem potovanju na jugoslovanskem o-zemlju. ★ *] WltatlfoM&uyWvtU WAR BOMBS ★ ★ At Midway, in the Coral Sea and from General MacArthur's headquarters in Australia, the Navy patrol bombers are searching out enemy bases, ships and transports and "completing their mission." The Navy Patrol Bomber costs about $750,000. - Londonski radio o nacistični mobilizaciji delavstva LONDON, 2. marca (Radio prejemna služba) — Pretekli teden smo videli, da Nemci zares skušajo mobilizirati vse raz-, položljive ljudi. Tudi v Nemčiji zdaj niti svojim nemškim zdrav-, nikom ne verjamejo več — o- Our factories are turning out hundreds of these bombing ships. Yet it is only through your investment in War Bonds and Stamps you can do your share to help provide patrol twmbers for our rapidly increasing air force. Invest at least ten percent of your income every payday in these Government securities and do your bit to win and shorten the war. Our airmen are depending on your help. V. S. Treasury Department UP THEY GO!—Willing hands load Red Cross comfort supplies for U. S. servicemen aboard an Army transport plane at an airfield "somewhere in Australia." New Vitamin Combination Brings Hope to Childless Homes Nothing equals a baby to bring complete unity and happiness into the home and tie husband and wife together in a stronger bond of enduring love and mutual interest. Divorce is rare in the homes of couples that have children. OSCRAP METAL CONTAIN S QjASTE rubber 5«.? USED fOR PAOOINC hilmit AND ALSO r- ■ nm G 0?®°LIEH RAGS UNlfo,'^ oewovin into your salwase helps mm a* 0*1 I "THAT LITTLE GAME"- ■WIDE AWARF GoESi \ UJVTU TvUS \ GotSS -foo loo one ^OOR Hl&H cM2.C> VS k -TEN SPOT. TboW COfAPt-GTGcy out OFTHIS,- j\HT> SHO'JLD OP. -SHTT-roR OPffNlMG IAKTH A Uo-wo- \AvS (V\Y ThgeE rJ ON SUSPICIONS The Per "Ric.es ~ UJE OOGHTA TAke THE Por AtJo e>oy Votf A Sf T OF FALSEt BRAlffSj IN BRITAIN hoard every bit of "rubbish" around the "" British Government poster shows them how*every scrap of salvage helps the boys on the battlefronts. Unhappy wives, childless due to relieve-able functional weakness may now enjoy the desires and activity of Nature's most wonderfu^ creation—a normal, fully-developed, vigorous woman. A sensational new vitamin treatment specifically for women may be just the thing needed by the childless wife and quickly bring th» happiness of a baby in the home. It is. of course, absolutely harmless. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if you wish to eliminate one of the great cause3 of unhappy marriages, by all means try Perlex for one week. To introduce this new vitamin combination to a million women quickly, the Perlex Company, 314 N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full $2.00 supply for only S1.00 and a few cents postage. Send no money —just your name and address. Perlex comes in a plain wrapper—directions are very simple and no diet or exercise is required. Don't Gamble Cuts, Scratches, Burns Be wise.Guard again3t infections which may "lay you up." Cleanse wound instantly- Then apply effective, inhibitory antiseptic OIL-O-SOL.Used {or ovqr 40 years in thoupancU of factories, garages, industrial first aid stations, fire departments and homes. Pleasant to use. Combats infection; quickly helps relieve pain. Only 50c at your druggist's. Must satisfy you or your money back. Get Mono's OIL-O-SOL today. Relieve Itch Fast orHoneyBack ^Scratching For q. -k relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other annoying skin troubles, use cooling, medicated, liquid D. D. D. PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaseles8 and stainless. Soothes, comfort« and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION. za izkušenega Die Casting strojnega operatorja, da bi se naučil strojnega "Assembly." Hidralična in električna dela. PLAČA NA URO THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE za znotranjo in zunanjo brušenje. THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. U;, TEŽAKI — BRUSAČI LIVARJI — MOLDERJI Plača na uro Veliko nadurnega dela Ne priglasite se če ste ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu. Morate biti ameriški državljan. Crucible Steel Casting Co. W. 84 St. in Almira IŠČE SE \ f ( ^ BENCH & FLOOR DELAVCE, KI IMAJO IZKUŠNJO V SESTAVI, UMERJENJU IN BRUŠENJU TEŽKIH STROJNIH DELOV. THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki u s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling 6517 St. Clair Ave^/ Naprodaj so drva za kurivo. Cena $4.00 za skladovnico. — Pokličite LI. 2067. Poštenemu fantu se odda v najem sobo, s hrano. — Vpraša se na 6604 Schaefer Avenue. iix Lemon Juice at mm m0M 10 reueve RHEOIIATIC P« Money Back—If This Recipe Fails Good news travels fast—many of the thousands of folks who now take lemon juicc tor rheumatic pain—have found that by adding two tafclaapoonfuls of Allenru to one tableEpoonful cf Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches cr.d pains caused by rheumatism, lumbago. It's no c-.irprise either, fnr Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—If it does not help —your money back. What could be fairer? Gi t Allenru today at any live druggist. Only 85 cents—Do it Mow. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI' ANY BOOK ilN PRINT Delivered at vourdoor. WE PAY POSTAGE. Standard Authors, new books, popular editions. Fiction, reference. medical, mechanical, farm, household. children's books 1—ALL AT GUARANTEED SAVINGS. Send card mow—for Clarkson's 1043 Catalog. FREE! JUST OFF THE PRESS To Reader, of Thl« Paper: Write for our great illustrated book catalog. A short cource in literature The buying euiile of 300.000 book lovers. The answer to your readinp problem. CD re — If you write NOW — rn" TODAY! ClARKSON PUBLISHING CO. Dept. NSS-1 1253 So. Wabash Ave., Chicago, Ml. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 57. marca, 1943. P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL ■— No, kaj ne spoznaš stare korenine? — je vprašal prišlec. — Saj ni mogoče! ... to si ti! ... je vzkliknil Slimak prijetno presenečen. — Da, starina ... jaz sem ... Panoufle! Tvoj stari Panoufle. — Jaz sem pa mislil, da si . .. — V Cayenni? Tudi od tam človek lahko pride, kakor vidiš. — Torej ti si, Izidore! Tovariš iz Poissy! Glej ga no, fanta ! Kako sem vesel, da te zopet vidim! Ganljiv je bil prizor, ko sta se stara falota objela. XIII. TRETJI TOLOVAJ Tvrdka "Slimak, Zefyrina in dr." je tako obogatela za novega člana. Slimak ga je rade volje sprejel in Zefyrina ni ugovarjala. Panoufle je dejal zakoncema : — Zdi se mi, da mi ne kaže pokazati se takoj v Parizu, kjer sem še predobro znan. Rad bi poprej malo potoval po Franciji. Kaj če bi potovali skupaj ? Imam ameriške dokumente'in ne bojim se, da bi me prijeli. Za vaju to ne bo slaba kupčija. Pomagal bom vama pri delu, saj sem v takih poslih izkušen. In tako so ostali skupaj. Slimak in Panoufle sta bila itak že stara znanca. Seznanila sta se bila v delavnici kaznilnice v Poissy. Slimak je bil dobil dve leti, pa so mu polovico kazni zaradi lepega vedenja odpustili. Panoufle je pa sedel že tretjič. Ko sta odsedela kazen, sta jo mahnila oba v Pariz, kjer sta se srečala baš, ko je snoval Slimak novo tolovajstvo, ki se pa ni obneslo. Stara žena je začela kričati. Panoufle jo je baje napadel z nožem, bil je aretiran in obsojen na dvajset let težke ječe. — Torej zato ste bili izgnani v Cayenno? — je vprašala Zefyrina radovedno, dočim je voz zapuščal Brest in drdral po cesti. — Da, in celo protizakonito. Od leta 1880. ni dovoljeno pošiljati v Cayenno Francozov, temveč samo Arabce in domačine iz kolonij, ker je podnebje zelo nezdravo. Toda ugnati se nisem dal. Tam sem začel takoj razmišljati, kako bi jo popihal. Bežati je bilo treba skozi pragozd v Brazilijo, druge poti ni bilo. In zasnoval sem sijajen načrt. Puške so imeli vojaki, ki so nas stražili, in treba jim jih je bilo vzeti. Sam tega seveda nisem mogel storiti. Zato sem organiziral splošen punt. In tako sem bil gospodar vseh kaznen-cev, ki so me brezpogojno ubogali. Določili smo noč in poleg teme nam je pomagala še silna nevihta. To vam je bil pokol j . . . pravcata bitka! Toda namestu da bi posegel v bitko, sem jo takoj popihal s petimi tovariši mimo častniške kolibe. Spotoma smo naleteli na nekega Saint-Hyriexa, ki je bil poslan v Cayenno, da bi pregledal kaznilnico. Planili smo nanj in ga ustrelili. Potem smo pa hiteli naprej. — Vseh šest? — Vseh šest! Mohamedanec, star Turek, obsojen zaradi roparskega umora na dosmrtno ječo, zamorec, star krvoločnež iz Orana, iz Alžira, ki je ubijal otroke, star potepuh, ki mu je bilo petdeset let in ki so ga zašili na petindvajset let, kaid iz Alžira, obsojen zaradi roparskega napada, ki je pa bil po njegovem zatrjevanju samo politična osveta, a peti je bil siromak mojega kova, star notar, ki jo je bil popihal z blagajno. Bili smo dobro obroženi, vsak je imel puško 7. bajonetom, en ali dva revolverja in naboje. To naj bi nam služilo za pridobivanje hrane, preganjanja se pa nismo bali. Preden se je zdanilo, smo imeli že lepo število kilometrov poti za seboj. Slučajno sem se ozrl na zamorca in nisem mogel zadržati smeha. Mezinec desne roke je bil vtaknil v uho in brskal je po njem, obenem pa delal take obraze, da bi bil človek počil od smeha. — Kaj ti pa je, mrcina ti črna? — sem ga vprašal. Odgovora ni bilo. Velike bele oči so mu silile na čelo in se neverjetno hitro obračale. Penaste sline so mu tekle iz ust, iz potlačenega nosa mu je pa kapljala rmenkasta tekočina. In neprestano je brskal z mezincem po ušesu. Kar je začel poskakovati >n kričati, a vse njegovo telo se je zvijalo v najsmešnejših krčih. SJednjič je telebnil na tla, iz-tegi" noge in obležal nepremično. Ogledoval je nas in mrmral v svojem žargonu: —Dodu . . . dobri zamorec . . . dodo . . . Ustavili smo se in ga gledali. Stari potepuh, ki se je spoznal na take reči, je dejal: — Ta je že na pragu krtove dežele. Ni vredno puščati mu orožja in streliva. Muha ga je ugonobila. Muha ljudožrka. Ni ga pičila. Siromak najbrž niti vedel ni, da ga je napadla. Včeraj ali predvčerajšnjim mu je zlezla v uho, morda v spanju. V ušesu mu je zlegla jajčeca, potem je pa odletela. Posledica je bila, da so se razlezle ličinke po ušesu in nosu. Sledilo je vnetje možganske mrene. To pa pomeni neizogibno smrt. Zadnjič smo se ozrli na tovariša, ko smo ga bili poprej slekli, in pripravljali smo se pustiti ga tako, ker nismo imeli toliko časa, da bi ga izgubljali s tako neumnostjo, ko je naenkrat prihitela cela armada črnih mravelj, ki so doslovno pokrile njegovo telo. Zamorec je bil sicer v agoniji, vendar se je pa začel s tako vnemo praskati in otepati mravelj, da ga je bilo veselje gledati. — Na svidenje, starina! — smo mu klicali. Jaz sem pa še pripomnil: — Le počasi, dečko, naglica ni nikjer dobra. In krenili smo dalje. Moskiti so nas preganjali in grozno pikali ... To je posebna vrsta ameriških komarjev, imenujejo se maringuini in ti pikajo res grozno. Srečali nismo žive duše, niti domačinov, le mnogo opic, ki se pa niso zmenile za nas. Streljali smo ptice in se z pjimi hranili. Drugi naš tovariš, kaid, je nas zapustil na bregu reke, ki smo jo morali preplavati. Napravili smo si za silo splav ter zložili nanj orožje in strelivo, da bi se nam ne zmočilo. Kaid je skočil v vodo z nekakšnim odporom, vendar je nam pa sledil. Kar je prestrašeno kriknil. Obrnili smo se in zagledali krokodila; široko je odprl žrelo in popadel siromaka za nogo. Seveda naš kaid s tem ni bil zadovoljen; napenjal je vse sile, da bi iztrgal krokodilu nogo iz strašnega žrela, toda mrcina mu jo je prekriznila tako gladko, da bi človek mislil, da ima pred seboj kirurga. In ker je krokodilu ta košček arabske pečenke teknil, se je brž lotil še drugega. Arabec je otepal z rokami po vodi, toda kmalu se je začel s krokodilom vred potapljati in samo krvava voda je še pričala, kaj se je bilo zgodilo vpričo nas. Mi smo jo seveda urno odkurili. — Torej ste bili ostali samo še štirje, — je pripomnila Zefyrina globoko ginjena. — Seveda, — je pritrdil Panoufle, — morali smo dobro paziti, če smo hoteli prinesti iz pragozda celo kožo. — No torej, naš stari potepuh, ki bi bil vendar moral poznati deželo, kjer je tako dolgo živel, je zakrivil neprevidnost, ki jo je drago plačal. Vsako noč smo si napravili krog iz ognja, sredi kroga smo pa ležali, a tisti, ki je bil na vrsti, je moral stati na straži. Tistega večera je stal na straži naš stari tolovaj. Omeniti moram, da smo imeli tistega dne vražje slab obed in da je bilo na ognju toliko žerjavice, da bi se bil imenitno spekel beefsteak. Naša straža je zagledala v gozdu žareče oči, ki so jo nepremično gledale. Nepremagljiva skušnjava se jo je zlotila; zahotelo se ji je malo mesa. Toda namestu da bi ustrelil zverino z mesta, kjer je stal, je stopil iz ognjenega kroga in se ji približal, da bi krogla ne zgrešila. Spložil je in zgrešil; jaguar je pa planil nanj in ni zgrešil. Prebudili smo se in planili pokonci. To vam je bil prizor za bogove! Starec se je branil. Izstrelil je vseh šest nabojev, a zverina mu je ta čas s kremplji parala trebuh. Kri je curjala iz njega kakor bi stiskal gobo. Ko je bil izstrelil že vse naboje, se je začel braniti z bajonetom, toda zaman, bil je premagan in zgrudil se je. Tedaj smo ustrelili vsi hkrati. Jaguar se je prekopicnil in obležal mrtev. Pod njim je pa izdihnil tudi starec. Drugi dan smo imeli za obed kos jaguarjevega hrbta in stegna. To vam je bil obed! — Bili ste samo še trije! — je pripomnil Slimak. — Res je. Potem se ves teden ni pripetilo nič novega. Po svojih računih smo morali biti že zelo blizu izliva Oyapoka, tam, kjer se začenja Brazilija in kjer nas je čakala zlata svoboda. Imeli smo že svoje načrte. Notar se je hotel naseliti v Braziliji in začeti novo življenje, Turek je hotel tudi ostati tam, Oglašajte v - - -Enakopravnosti SPagw from Weekly; rod Amount of Net Victory T« After Deduction of Credit« 1—iuu $12 15 20 30 40 50 60 70 80 90 100 '\l JI A ST"" P* ■d—< m .40; 1 JO 1.40 1.90 2.40 2.90 3.40 3.90 4.40 I Jl; JO m\ I 1.05 1.43 1.80 2.18 2.55 2.93 3.30 .54 .84 11.14 /1.44 , 1.74 2.04! 2.64 # « „ \ »Z2; ) »50 j .78 1.06 1.34 1.62 1.90 2.18 2.46 The credits may be taken currently or after the war. They amount to 40 percent of the tax for married persons, 23 percent for single persons, and 2 percent for each dependent. They may be taken currently and will be based on (a) payments of premiums on life insurance policies in force on September 1, 1942; (b) payments 'jit old debts; (c) net purchase of y«r Bonds, v. 5, Tmnry Dtputmmt Italijanski in nemški ujetniki je. /'>, •lil v Ve-: vrnil v iaz sem Smejoči fantje na levi, so Italijani, ki so jih zajeli Angleži in ki odhajajo vsi srečni v ujetništvo, kajti zanje je vojna končana. Na desni so pa Nemci, ki so tvorili posadko neke podmornice, in ki se tudi ne počutijo baš nesrečne ob misli, da bodo zamenjali svoje nevarno življenje z udobnostjo in zdravo hrano v ujetniškem taboru. kajti v tej deželi človeku ni treba delati, da se preživi; sadje mu namreč samo pada v naročje. Jaz sem pa hotel zopet videti bregove svoje krasne Francije, posebno svoj ljubljeni Pariz. Nekega jutra smo prispeli do velike reke. Bila je reka Oya-pok, meja francoske Guyane. Na drugem bregu je bila naša rešitev. Ničesar več se nam ni bilo treba bati. Bili smo rešeni! Na levi strani se je razprostiralo morje. Toda priti čez reko? Preplavati jo. Na kraju kjer smo stali, namreč ob izlivu, je bila široka pet kilometrov. Kreniti ob reki in iskati pot?i Za nami so bile gore, na njih pa' oddelki vojaštva, ki je stražilo staro, že davno izpraznjeno kaznilnico. že smo si hoteli napraviti splav, ko smo naenkrat zagledali v daljavi majhno ladjo. Ko se je približala brazilski obali in priplula malo višje proti toku ,se je ustavila. Ogledovali smo jo iz svojega skrivališča v grmovju. — Bogme, sem dejal končno, — kaj se nam pa more zgoditi, če se pokažemo? Izključeno je, da bi mikalo kapitana te ladje izpremeniti smer in peljati nas nazaj v Cayenno. Bolj verjetno je, da nas izpusti, čim ladja kje pristane, potem pa že pridemo kam. Kaj mislita, fanta? — Kar se mora zgoditi, se bo zgodilo, — je odgovoril Turek. — Kar je pisano, je pisano. — Jaz se strinjam s teboj, — je odgovoril notar. — Tu he moremo ostati. Pogum velja. Zagledali so nas in prišli po nas. Na krovu smo si pomagali s preizkušeno pravljico o ponesrečenih mornarjih. S kapitanom smo se razumeli tako^dobro, da smo čez pol ure že vedeli, da je morski ropar, da pa oficijelno najema indijske delavce za Brazilijo in. južnoameriške republike; nas je pa najel, da bi dopolnili vrste njegove posadke, ki jih je bila razredčila kolera. Kapitan se je pisal Jonathan Blascow. — Jonathan Blascow? — se je začudil Slimak, — to je vendar ime, ki je na tvojih dokumentih. — Da, Jonathan Blascow . . . rojen v San Franciscu, trgovec. Odkar sem napovedal konkurz in pobegnil v Francijo, primem za vsako pošteno delo, samo da se preživim. Kdo pa more temu ugovarjati? — Seveda nihče . . . Toda kako si to storil ? — Bilo nas je na ladji pet. In enemu se je zahotelo postati kapitan. Domenili smo se in spri se je s kapitanom; obljubili smo mu, da ga bomo podpirali. V hipu, ko je hotel kapitan pognati svojemu podrejenemu kroglo v glavo, sem stopil k njemu in mu z enim udarcem ostre sekire preklal glavo. Tako sem torej podedoval dokumente Jonathana Blascowa PREPREČITE NAVAL — NABAVITE SI 1943 avtno licenco ZGODAJ — URAD JE SEDAJ ODPRT Euclid Body and Fender Repair vogal Abbey Ave. in E. 185 St. nasproti Woolworth's 5 in 10 trgovine PRINESITE VAŠ CERTIFIKAT LASTNIŠTVA, IN TUDI VAŠO 1942 REGISTRACIJSKO KARTO Lee Hassett, Deputy Registrar YOU WOMEN WHO SUFFER FROM HOT FLASHES during 38 to 52 Years 1 of Age! If you—-like so many women between the ages of 38 and 52—suffer from hot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "Irregularities", are blue at times—due to the functional middle age period In a woman's life—start at once— tryv Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's the best known medicine you can buy that's made especially for women. Pinkham's Compound is famous to relieve such distress. Taken regularly r— It helps build up resistance against such symptoms, It also is a fine stomachic tonic! Thousands upon thousands of women — rich and poor alike — have reported benefits. Also beneficial for younger women to help relieve distress of monthly functional disturbances. Follow label directions. V/orth trying! SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' in na ladji sem dobil tudi P0' trebni denar za pot iz Carasasa v Venezueli do Francije. Notar se je raje naselil nezueli, a Turek se je Brazilijo. A jaz . . . jaz raje tu, med svojimi. Vidiš torej, je dejal Panoufle Milčku, ko je bil končal svoje pripovedovanje, — vidiš, k^0 si znajo pogumni fantje vedno in povsod pomagati iz zadrega In Milček je res občudoval tega tolovaja. Tako se je P1"1* druži 1 Slimakovim in Zefyrini® surovostim še en vpliv, mnog0 hujši in nevarnejši. Panoufl°v vpliv, ki je pretil otroku s popolno pokvarjenostjo. v Deček je sicer rad poslu.8«; in ubogal Panoufla, toda tudi ta preizkušeni lopov ga ni m0* gel pripraviti do tega da bi kia" del. : ' — Ne, — je ponavljal Mucek vedno odločno, — krasti Pa nočem. Nikoli, nikoli ne bo® kradel. Zefyrina ga je za take odgovore večkrat neusmiljeno Pie tepla. Tudi Claudinet je * vadno dobil svoj delež. (Dalje prihodnji« Farmers Poultry M®1*®1 Vogal SUPERIOR in E.*"«1 s ' KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcef in priredbe. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladansB11 zastorov in "draperies.' PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mover Se priporoča, da ga V0^ te vsak čas, podnevi ali P noči. Delo garantirano in tra postrežba. Obrnite se^ vstm zaupanjem na starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 If War Savings StaWPj should be lost, stolen, destroyed, can they be placed? j. A. No. They should % kept in a safe pl»ce^r exchanged for *Ve Savings Bonds at earliest opportunity. Q. When do War Saving« B°nd' mature?, j. A. Ten years fro® 1 issue date. Q. Can a Bond be Issued 1» ^ names of two persons 8» .owners? A, Yes, but only uals may be so Corporations, tions, churches, ^ lodges may »ot named as coowner*« Q. What steps should be when a Bond is lost, s'o)e or destroyed? A. The Treasury P?j£n» ment, Division of »fcr and Currency, ^ chandise Mart, ChicWJJ III., should be not"> immediately, refe^ ^ being made to ">® ti ries, year of is»ue» , denomination, <"' ,|,e rial number of-ani« •Bond, and the and address of tn«> istered owner. ^ tions as to quired will then ^ you, ^ Remember—t h« you keep War — up to 10 years, the valuable they beco"*" wSiwi™ t^l.TrH"1*'