271. nulta. WH WJ^^U^^^M w l^^^^^^k 9m ^^^^^^^a^^^ wgg^ UiJL ML .^^^^^^^^^^^^^^^^k. _^^^^^^^^^^^^^^^K_^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^B^^ ~____^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^fc. „^^^^^^^^»„^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^HMMHMh ^^^^«^^^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^» _____^^_^^^^^ ^^^^_^^^_^^^ ^_—^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^_^^^ . ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ — -■ i^^_ 1^ I MCTI Mi » » • • • • •* I IM BCSVC 0 • * * • *W* *Mm ^^ ^^^j • • • • A #BW^ latoatf v*Wo: petafcitip« pHK mtt Si cafcnrt pa 99 »ta-, a tfvrimt 9» II ********* •* «»*V"L po Ij.1*!1- *"!?* *" »j"^'^ B via Punac vnd 90 vis. Pn vtđpb flBKfclitfi po oogovofiL ■■VMflPHfliV^B USl flft D^KBVABVB HHlfllAflMHlBSV I^Bbh^BSBBJPQbbW HHHB ^B Bk »NB u ANU dostavljen: . ▼ iipi«mtftw pftJGfnaaf «!• teto atprej • . • • K 24*— I ćelo teto aaprej . # . , K J&JHr pol tali 0 • • • • • !*•— I pot Jett m • • • « * *SJE ctlrt lota v • > • • • ^— I cctrt Ibb » • • «*^» • jjw u ncaoc „ ' • • • • *— ■ ■• mcM* » • • • % » rf§ DopM naf te frtnklnja Rokopid m oo mfaja. Cesar Karei svojim narodom. Dunaj, 22. novembra (Kor. ttrađ), Posebna izdaja .Wiener Zeitung* prijavlja sledeče cesarsko lastnoročno pismo: Ljubi dr. p!. KOrber! ' Prevzel sem z današnjim dnem vlado in potrjujem Vas in druge člane avstnjskega mini-strstva na njihovih mestih. Ob enera Vam naročam, razglasiti priloženi oklic Mojim narodom. ■ Dunaj 21. novembra 1916. Karei L r. K6rber L r. A-lojirn. narodom! Ofoboko ginjeni in pretresem stojimo Jaz in Moja hiša, stoje Mo-fi zvesti narodi pred mrtvaškim odroni plemenitega vladarja, čigar rokam Je bila usoda monarhije po-verjena skoro sedem desetletij. Po milosti vsegamogočnega, ki ga Je v zgodnjih mladiostnih le-tih poklicat na prestol, mu }e bila tuđi podvijena sila, da je nemoten In nezlomllen po najhuši človeški boli, do visoke starosti živel samo dolžnostim, ki sta mu je predpiso-vala Njegrov visoki vladarski po-klic in vroča Ijnbezen do Njegovih narodov. Njegova modrost, uvidevnost hi očetovska skrb so ustvarile trajno podlago mirnemu skupnemu življenju in svobodnega razvoja in prtpeljale skoz slabe in dobre dni Avstro - Ogrsko po dolcem in b!a-goslovljenem času miru na vrhu- nec moči. na katerem vodi danes v družbi z zvestimi zavezniki boj s sovražniki vsenaokrog. Njegovo delo je treba nadalje-vati in dokončati. V vihamih časih zavzamem častitljivi presto! Mojih prednikov, ki tni ga je v nezmanišarrem sijaju zapustil Moj presvetli stric. Cilj še ni dosežen. Se ni zlom-ljena blodnja sovraznikov, ki mi-slijo z nadaljujočim se napadom preinoči, da razbiti Mojo monarhijo in premagati njene zaveznike. Vem, da sem edin s Svojimi narodi v neupogljivem sklepu, do-bojevati boj, dokier bo dosežen mir. ki bo zagotovil obstanek Moje monarhije in zajamči! trdne podlace njenega nemotenega razvoja. S ponosnim zaupanjem se za-našam, da. bo Moja junaška bramb- na sila opiraje se na požrtvovalno domoljubje Mojih narodov v zve-stem orožnem bratstvu z zvezni-mi armadami tuđi nadalje z milost-no pomočjo Boga odbijala vse napade sovražnika in provzročila zmagovit konec vojne. Ravno tako -neomajno je Moje zaupanje, da izrde Moja monarhija, katere veljava korenini v neločlji-vi skupnosti usode obeh njenih dr-žav, potrjeni v starih pogodbah in novič potrjeni v sili in nevarnosti, iz vojne ojeklenjena in ojačena na zunaj in na znotraj; da bodo Moji narodi, ki se danes. navdani po misli o skirpnosti in globoki domovinski Ijubezni. s požrtvovalno od-ločnostjo združujejo na odbitje zu-nanjih sovraznikov, delali skupno tuđi pri delu mirne obnovitve in pomlajenja, da pripeljejo obe državi monarhije s pridruženima }i- raa deželama Bosno in Hercegovino v čas notranjega procvita, po-vzdiga in ojačenja. Proseć milosti neba In blagoslova zase in za Mojo hišo in za Moje ljubljene narode, obljubljam prod v$egamogočnim, da bom zvestG oskrboval posest, ki so Mi )o zapustili Moji predniki. S tori ti hočem vse, da čim prej končam strahote in žrtve vojne, da zopet pridobim svojim narodom težko pogrešani blagor miru. Čim to dopuste čast našega orožja, živ-ljenjski pogoji mojih držav in njenih zvestih zaveznikov ter kljubo-valnost naših sovraznikov. Mojim narodom hočem biti pravičen in Ijubezni polni knez. Visoko bom čislal njihove ustavne svoboščine in druge pravice in skrbno čuval enakost pred pravico. Moje neprestano prizadevanje bo, pospeševati nravnf in đuSevid blagor Mojih narodov, Sčititi svch bodo m red v Mojih državah in zagotoviti vsem prkiobitvenim slo^ jem družbe sadove poštenega dela. Kot najdražjo zapnš^tno svoh jih prednikov prevzemani vdanost in iskreno zaupanje, ki vežeta ljudstvo in krono. Ta zat>ostitey naj Mi dia moČ, da izpolnim dolžno-. sti Svojega visokega in težke&ai vla'darskega pokliča. Prešinjen vere v neuničljivd življensko silo Avstro - Ogrske, navdan iskrene ljubezni do Mojih narodov, hočem vse Svoje življe* nje in vso Svojo moč postaviti x službo te visoke naloge. Karei 1. r. Korber I. r. Cesar Karei. Kot zmagovit vojskovodja seda cesar Karei na staroslavni habsburški prestol. V burnem viharju sve-to\Tie vojne prevzame dedšoino svojega blagopokojnega ujca, zaveda-joč se svojih težkih velikih nalog, za-vedajoč pa se tuđi neomajne Ijubezni m zvestobe svojih narodov, ki v teh velikih trenutkih še tesnejše in trdnejše oklepajo prestola, Svojim narodom je poslal mladi cesar v danes razglašenem manifestu pjravi evangelij. Prlsegel jim Je, da hoće izvojevati domovini na boji-ščih časten mir ter ji zagotoviti trd-nc garancije mimega in srečnega razvoja, Povedal jim je na slovesen način in dal cesarsko besedo, da bo na temeljili mirnega so-ž i t J a, ki jih je ustvarila državi modrost in očetovska skrb cesarja Fran-ca Jožefa, skrbel za vsestranskl napredek ki blagobit Avstrije^ Novi cesar je prevzel od svojen veHkega prednika veliko historično misijo, biti državi narodov pravičen in interese vseh vpoštevajoči vladar in z globokoresnrm poudarkom |e y manifestu označil Franc Jožefovo kompromisno misel kot trajno podlago obstoja Jn naf>redka države. AvstrihJd narodi sprejemajo to blasrovestje z velikim veseljem fn grloboko hvaležnostio. Mfadi cesar fe kot vojskovodja na bofiščn sam pre-izknsfl njih zvestobo in njih vdanosi tkid je. s kako aavdnšenostio kr- vavijo vsi narodi za ono Avstrijo, ki jim je vsem pravična, kateri so vsi enakovredni sinovi. Tam na krvavih bojnih poljanah se je v mlađem ce-sarfu še bolj utrdila vera v nezlom-ljivo življensko silo države in od tam je prinesel v svojem srcu k smrtni postelji svojega Ijubljenega strijca ono veliko voljo, nadaljevati delo pravičnosti, započeto po slavnem predniku in je dokončati. Blagoslovljen naj bo mladi cesar na svoji težki poti! Naš novi cesar se je rodil kot nadvojvoda Karei Franc Jožef dne 17. avgusta 1887 v Persenbeugu kot sin nadvojvode Otona, umrle-ga dne 1. novembra 1906, in nadvoj-vodinje Marije Jožefe. šaške princezinje. Pokojni cesar mu Je Ini praujec, ker je bil nadvojvoda Oton sin njegovega drugega brata Karla Ludvika. Nadvojvoda Karei Franc Jožef Je obrskovaJ In dovrši! %im-nazijo v Škotih na Duna|u, potem pa le vstopil v vojaško služba NajpreJ Je bil pri lovskem bataljonu v Bilion na Ccškem; potem Je bil presavijen h konjenici in Jo avansiral sa nadpo-ročnika, potem sa ritOM^stre in kot major je bfl prestavl)«o k pehotL Vmes se Je pa pri prmfkfli, vseačitt-ških prolesorjfli aćil prava fai Mtućfl popolnotna čeikega Jesfka. Ob te-bnihu vojne Je hitel prestofonasled-nfk na bojliče. k)er le pokaul tako kredM roialke Trtine, đa Je pred nekaj tedni kot vrhovni poveljnik naše sedmograške fronte postal gene-raloberst. Po nesrečni smrti cesarjevi-čaRudolfa^kije umri dne 30. ja-nuarja 1889. leta, je prešlo presoto-naslcdništvo na cesarjevega nećaka F ranca Ferdinanda, ki je dne 28. juni ja 1914 na tako nenaden in strašen način izgubil svoje življenje. Ker Franc Ferdinandovi otroci ni-majo pravice do prestola, je prestolo-nasledstvo pripadlo njegovemu ne-čaku Karlu FrancuJožefu. To pot se v avstrijskem prestolo-nasledstvu že tretjiČ zaporedoma ponavlja slučaj, da prestolonasledstvo ne prehaja od oceta na Rina, marveč oc! strica na nečaka. Leta 1§48. je cesar Ferdinand, ki ni imel otrot odstopil prestol svojemu ne-čaku, sedanjemu cesarju Franc u J o ž e f u I. Vsakodobni prestolonaslednik avstrijski postane lastnik posesti rodbine Este, eno največjih veleposestev ▼ Italiji. Posest đedSčfne E s t e Je Klasom cesarske odredbe z dne 31. oktobra 1915 pripadla mlađemu pre-stotaiasledniku, ki Je vsem svojim naslovom đodal tndl ldstoriCtf pri* imek *TMm«. Dne 21. oktobra 1911 se Je nadvojvoda Karti Franc Jlei poročfl s PfinctBtaio Clt# Pmnli^ lojeuo dn# 9. «4a 1802 ▼ vili Hanu mi Laike«. Porold Je prisostvoval tmćk cmm fai TriiU se Je s velikim si|»-Jem. DiMlei so iešli tz ten trnkom tri|e otroci w sic#r Mnvoivoda Franc Jožef Oton, rojen 20. novembra 1912, nadvojvodinja A d e 1 h e i d, rojena 3. januarja 1914, in nadvojvoda R o b e r t, rojen 1915. V zmislu temeljnega zakona habsburške dinastije in avstro-ogr-ske monarhije, pragmatične sankcije, je postal s trenotkom, ko je izdihnil cesar Franc Jožef svojo dušo. dose-danji prestolonaslednik Karei Franc Jožef cesar avstrijski in ogrski kralj. Vsa prava kot vladarja, najvišjega vojnega gospoda in načelnika cesarske hiše so prešla avtomatično in ipso iure na njegovo osebo, ne da bi bik) treba za to potrebnih konstitutivnih državnopravnih činov. V no-vem vladarju se nađaljuje brez pre-sledka funkcija najvišjega đržavnega organa in zato ostanejo v veljavi tuđi vsi zakoni in drugi ustavopravni akti njegovoga prednika, v kolikor Jih novi vladar ne spremenl zakonitim potom po predpisfh ustave. Ce-sarsld patent z leta 1804.« s katerim Je proglasil cesar Franc I. cesarsko krontf kot deđno krono, pravi, đa se bodo določbe za slavnost kronanja tzdLaie poaieje. To se ni zgodilo in niti Franc I., niti njegova naslednrka Ferdimnd II. in Fnmc Joieff I. ništa Ma nikdar kronan« s eeaarsko kro-•o. 2# iz tecm sledi, đa nknt krona-nje pri nas nobeneg* državnopravnoga pometML Drugaće je im Ogr-ikecn< Tam so staaovi leta 1790/91. asakotiili sklep, Id pravi, 4a ima za-boDodajno oMast le zakonito kr#- n a n i kralj skupno z zakonito zbra«« nimi stanovi. Da mora biti ogrskf kralj kronan, je izrečeno tuđi y li. ogrskem zakonu iz leta 1867., kl predpisuje nadalje prisego kronanega kralja na ogrsko ustavo. Hrvatski zakon iz leta 1868. izreka nadalje, da se vrši kronanje s krono sv. Štefana tuđi za hrvatsko kraljevino in da Je diplomo o kronanju s prisego novega vladarja izdati istočasno v madžaj-skem in hrvatskem originalu. K vse-tnu temu je priporrrmti, da seveda! tudl v deželah krone sv. Štefana nastop vlade novega kralja ni odvi-< sen od kronanja, temveč da se izvrK ipso iure. kakor v avstrijskih de--želah. Pri nas so običajne slavnosti, kl se vršijo ob nastopo novega vladari ja, jako enostavne. Ustava iz leta 1867. predpisuje. da položi cesar pri nastopn vlada pred obema zbranima zbornicama državnoga zbora prisega da se bo neomajno držal temeljnih zakonov Y državnem zbora zastopanfh kraljem stev m dežd in da bo viadal v so-< glasju ž njimi in s splošntai zakoni. Ustava pa m pndpisiije, kedaj se mora vršiti ta slovesna prisega« kakor tuđi me določa not>eniJi posledic, Jo bi nastale, ako bi se prisega ckJ-lažia ali sploh n« vriila. V tem dru-gem slučaju bi se moglo le reci, đa Je vstava prelomljena, toda vladarsko pravo bi s tem ne bifo prav nkS tangirano. Posebno poglavje v no-traaH aieoclefliri arstrijske državo treti ta* ^or za fetfco krma CAI Svrmn 2. jmjjmumm* namvju*. mm M mmmmmm 1*1* 270 »trv. so v svojem bofu za državnopravno samostojnost čeških dežel po uzako-njenju avstro-ogrske nagodbe oodali leta 1868. deklaracijo, ki odklanja kompetenco državnega zbora in po-udarja histerične pravice češke Kro-ne. V septemberskern reskriptu z leta 1871. je cesar izrekel. da je pripravljen se kronati s češko krono. Ta cesarjev reskript pomeni višek čeških državnopravnih stretnljenj — politični viharji poznejših časov so pokopali češko državno pravo in septemberski reskript je ostal !e va-žen historičen dokument iz časov čeških hindamentalk. Kot slavnostni čin pri nastopu novela cesarja je smatrati tuđi slo-vesni manifest, v katerem sporoči novi vladar svojim narodom, da je prevzel državno žezlo ter jim sporoči tuđi svoje geslo. Takoj po nastopu novega vla-darja se vrši tuđi slov ?na prisega armade in mornarice novemu vr-hovnernu gospodu. Kakor smo že poudarili, so vse te slovesnosti le formalne^a pcmie-na. Od 21. novembra 9. ure zvečer je Karei Franc Jožef cesar in kralj z vsemi pravicami in dolžnostmi, 7?.-pisanimi v starodavnih postavah ce-sarske liiše in v temeljnih zakonih države. Cesarlca Čita. Cesarica Čita P^nna-Bourbon-ska se je poročila z nadvojvodo Karlom Franeem Jozefom 21. oktori-bra 1911. S polnim imenom.se imenuje: Čita Mari a milosti, Ade'gunđa, Mihaela, Rafaela, Oabrijela. .losinina. Antonija. Luiiza, Agneza. Rodrrna Parma je bila vsled vojne 1§59. prisiljena zapustiti vojvodino Parmo. ki 'se je združ?1a 1860. z državami kralja Viktorja Emanuela II. iz Sardinije. Vojvcđinja - vladarica je protestirala takrat v imenu svojega sina Ro-berta proti tej združitvi. Iz zakona vojvode Roberta z vojvodinjo Marijo Antoniio. rojeno infantinto Portugalsko, se je rodila princezinja Čita. Ima obilo bratov in sester. Ona je rojena iz dru^eea zakona kot Deti otrok. Vojvoda Robe rt je umri leta 1907. Ko je bi!a 'princezinin stara 10 let, so jo oddali v konvikt Sa'esnank v Zangbergu na Gornje.ti Bavar-skeni. kjer se je vzsaialo tuđi obilo avstrijskih plemiških otrak. Jeseni 1903. je prišla k Benečiktinkarn v opatiji St. Cecile na otoku VVightu. Nadvojvoda Kare! Franc Jo/e? ie spoznal svojo nevesto leta 1909. po-voćorn obiska v Franco\ih varih pri nadvojvodinji Mariji Annuncijati. M viataB flii mm im. Cesar Karei je prevzel žezlo monarhije in izvršil rekatere na!nuj-nejše vladarske posle. Potrdil je v slažbi avstrijski in o^rski ministrski kabinet ter izdal manifest svojim narodom. Cesar se je nastanil v dvor-nem gradu. Osobje uaivišiega dvora ostane v službi le še do izvršenega pogreba — nato podajo nekateri naj-vfšti ćvorjaniki, med njim! knez Mon-tenuovo, oba generalna adjutanta grof Paar in baron Bolfras ter ravnatelj kabinetne nisame baron Schiessl svojo demisijo. Novi cesar je 22. t. m. v Schon-brunnu sprejel miristrske^a predsed-nika Korbena. R3 zqrovarj.il se je ž njim v državnopravnih vprašantih, ki so v zvezi s prernembo na presto-Iu. Ogrski miuistrski predsednik grrof Tisza je bil tuđi v avdiienci pri eesarju, potem na ie konferiral z ministrom zunaniih de! baronom EJuri-anom in z dr. Korberjem. Dunaj. 23. novembra. (Kor. ur.) *Wiener Zeitung* priobčnle: Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo Je izvolilo izdati nasfopni najvišji lastnoročnr ptsmi: Ljubi baron Burian! Danes sem prevzel vlado in potrjujem Vas na mestu ministra moje hiše in zunanjega ministra. Dunaj, 21. nov. 1916. Karei m. p. Burian til p. ., Ljubi baron Budan! Danes sem prevzel vlado in Vas potrjuejrp na mestu začaspega vodilja mojega skupnega finan-dnega ministrstva kakor tuđi na najvišjem centra!nem vodstvu v zadevah Bosne in Hercegovine. Obenera Vam nalagam, da razglasite priloženo proklamacijo na moje narode. Dunaj. 21. nov. 1916. Karei m p. Burian m. p. (Proklamacija je Jednaka oni v AvstrUi in Ogrski razglašenu) Budimpešta, 22. novembra. (K. urad.) Danes zvečer izdana posebna Udaja *r%tn«ca Usta ofeMga to-le porofiUo: Njegovo c ta kr. 'i itnMNTi ličanstvo ie UkMo TiflinitotonlV aa- stopno najvišje lastnoročno piuao: U* grof Tltml Danes ton Drevni vt*4§ fc PO-tr)n)em Vat in ostale Oane ipikega ministrstva na svojih memL Ob-iednem Van nalagain, 4a ntfflasite priloženo proklamacijo sa Mte narode. Dunaj, 21. novonfera 1916. K a r • 1 m. p. TI z z a m. p. (Sledi proklamacila, iednako se glaseča z ono v đunaj$kem nradnem listu objavljeno.) Poklonitev Clanov cesarske biie. DunaJ. 22. novembra. Danes do-poldne ob 11. se je vršila v Schdn-brunnu poklon i te v članov cesarske hiše novemu cesarskemu paru. Slo-vestnost se je izvršila v takzv. beli dvorani z vsem pompom španskega ceremonijela. Po poklotiitvi sta se podala cesar in cesarica v -premstvu vsch zbranih nadvoj\od »n nadvojvo-dinf v kaneto k žalni službi božji za tunr'effa cesarja. ?f'T»can1e državnega zbora. Dnn?J, 22. novembra. Predsednik poslanike zbornice dr. Svlvcster ?e danes zvečer dospel na Dunaj. Govori se. da so se pricele priprave za sjcl;canie državnesra 7^o^a v svr-ho 7.?i~e nar'f^^t^ciie. Pof>o1f1ne se je vr^il m-nistr^ki svet. ki se je pe-r*as s tem vprašanjem. Ogr! za tako?šnie kronanje. Bnd'mpeš^a, 22. novembra. V neVem nocrovoru je izjavil p:rof Al-bert Anponv\ da se mora nemudo-ma. ako potreba, z omeiitv?io neka-terili zvnaniosti. izvršiti kronanje no-vesa kral;a. Oerska notre^uje ved-no. zlasti pa v sed^njih terkifi časih. kronanecra kra^a in tuđi novi vladar more doseći r>or»olno meč. ka-tero potrebuje v državnonravnem in čustvenem o?"ni. samo s krorianjern. O mm gncolMsa polkovaika ia v«tt^ kega admirala, fronta, na katari ie povtftmfese |» iPBipMčil* MM f-mmtem Romtmi)e ter šega seda] r vauloljE ranuinikft jn^ie «• acvflcn do Karpatov. V boju proti Romuniji se mi lavorfkami 2s kot zmagonosnl voj-skovodia. seda na staro$layni habsburški prestol — vzor viteškega via-darja. 01 nrtnškM if tesana Frain Jožefa L Ob smiM pmttliL Iz Schonbranna se porobi: Dne 21. novembra popoline ie btl cesar še razmeroma krepak in duševno po- polnoma čil. Slnžbujoči đVDrianik nrn je iavil, da je Craiova zavzeta. kar ga je navdajalo z očividnim zadovoljstvom. 21avedal pa se je, da se naha-ja v opasnem stanju in že v ponede-Ijek se je dal previ deti ter je sprejel papeški blagoslov. Proti 6. uri popol-dne ie cesar iahno zaspal. Se en-krat se je zdelo, da zboljšanje in re-šitev ništa izkijučena. Tola to upa-nje Je bik) zaman. Proti pol 9. zve-čer so se pojavih^^znaki rapidnega propadanja telesnih sil \n zJravniki so spoznali, da se bliža smrt. Okrog smrtne postelje so bili zbrani pre-stolonaslednik in njegova soproga, obe heerki cesarjevi naJvojvodinji Oizcla in Marija Valerija ter soproga prrnca Karla Teodora bavir-skegn. Cesar 'je ležal mirno, kakor bi spal. Njegove zadnje besede so bile: »T r u d c n sem« Neonaženo je prisuopila smrt__ Nekai m-nut čez 9. uro je cesar ne-hai dihati, brez smrtne^a boja se je preselila njegova duša v iasne vi-šave. Z avtentične strani se §e poro-ča: Cesar je postal prDti 6. uri tako slab, da je sam zahteval. naj ga dajo v po5te!j. Oovoril ie še nekaj besed z rtadvojvo-dinjo Marijo Valerijo, to-da kmalu je začel izgufcliati zavest. Ob postelji so se nahajal«: hčerka nnđvttjvocPnja Marija Valeriia in vnukinja princezinja f!1izabeta Win-dischjrratz ter zdravnika Kerzi in Ortner. Ob 7. sta zdravnika cesarja ^e enkrat preisk^'a. ne da bi se bil bolnik zbudil. Med 8. in 9. uro sta zdravnika snoznala. da se bliža katastrofa. PrJe% ?e imenovanih članov cezarske hiše so se zbra*? ob smrtni postelji Še: nadvojvoda Franc Sal-vator, I eopold Fnivator in Karol Šte-fan, nadvoivod^njc Mariia Terezna. Marija Anrmcijpta. Branka rn Izabela. nricerinie f^rafceta T.fcTitenstein in Pl'V,aneta Windisr^c»•rat^. V gf^ohokr žalosti so obdajali člani ce^ar^ke bi-še svojega častitTjtveffa načelnika, katereffa ŽTvlfenje je tnirno in pola-gfoma usrana!©. Priprave za pogreb. Dunaif. 22. novembra. Drmaj je zavit v čmino. vse mesto zaluje. Truplo pokojnega cesaria leži še v Schonbrunnu v postelji. Tam bo po izvršenem batzamiranju položeno na mrtvaški oder. Zvečer se je vršila v sobi, kjer je cesar umri. tiha po-božnost članov cesarske hiše. Najbrž v ponedeljek 37. t. m. r>ozno zvečer bodo prepeliali truplo v dvorno žnp-no cerkev, kjer bo položeno na ka-tafalk in v torek ter sredo iznos ta v-Ijerto. Kedtj se ho vr^il pogreb v ka-pucinski grrobnici. še ni določeno. najbrž v četrtek 30. t. m. popoldne. ?lovrsno V?»fBrn«1ovi?en}e mrliČa bo Trvrsi1 knr^:nnl Piffi v katedrali sv. ?i-e^^?.. odkodrr se bo n^mikal spre-vod b k^niicifski erohn'cf. Posrreba se udeler! tuđi cesar Vilipm. ki pr'^e v sredn n^ Dunaj. nadalje bavarski. wfjrtemherški, šaški in nr>lfrar*Vf kralj. Na Dunaj pn-de;o tndi v<» bavarski rvrinef. saj ste rodovini Hab^burj? in VVittetsbacb v ozkem somdstvu. Sultan in pape* ter nevtralni vladari? se bodo dali zastop&ti po svo^'b po^Tanflrih. Mrtvašk? ocled. Proti 11. ponočt se je vmlt za-narrji min^ster baron Burian v Sch6nbn?nn. da epravi kot mitiister -cesarske b'še mrtvački off'ed. Kot vzrok smrti so navedli zdravniId otrpnjenje srca. Po^cr nljnčnice je imel cesar tuđi vnetje r^brnic. Testament. Še tekom noči je posebna komisija dvifftiila y najvišem maršalskem uradu deponirani testamet cesarja Franca Jožefa ter ga izročila najviš-jemu dvorianiku knezu Montenuovo, ki za Je oddal cesarja Karla. Kakor se porota, jt cesar naptsal testamentu aćnjl dodatek po smrti nadvojvode Franca Ferdinanda. Glede pogreba ne vsebnje testament nobenih đo-loCb, vrtfl se bo torej po veljavnlh irrodpisih Spanskefa cereotonleta. Teka« mO so — zbr«H v mali ^KrocHf sc^OiiKf unsken cradu uvoi-ni in državni d^stolamtvenikl, *afa 9d fttnkdfonarfl fn donafski inertni HOveDnik. Postaviti so se v poikrog pred 9f«sloloM9lednlka. Rtvnatdi kaMinl— pisama le bfl paprsl too- čil ^estokmasledaikii tajni kIJuč.Naf-viifl dvorjan prestolonaslednika grof Bcrchtold je staf za njim. Zuna-nji minijter baron Buriao je ogovo-rII prestokmaslednika ter mu sporoči 1 smrt vladarja, tolmačil mu je glo* boko sočutfe in naludanejšo spoštlji-vost dvornih i u državnih dostojan-stvenikov. Prestolonaslednik je od- j govorilspar besedami Nato Je zopet stopil baron Burian naprej. Trikrat se je priklonil pred prestolonasledni-kom in ga vprašal, ali je pripravljen prevzeti prestol, katere^a edini upravičeni dedič je. Med splošnim sočutnim motkom je odgovoril prestolonaslednik. da jr. ker je neskonč-na previdnost T>fc;ie izrada srčno 7t\}o. da +*\ h^n rn^dermi ce^ariu usofeno. ćn v»t hrt «re?^n v!?»dj*r. d» h\ no stpv-nem m'rv r»ocVrV,fi 7p hla^ror woi#'^ narodov. ra ditše^^i ?n gospodarski nanr^*k ter noneT'ai m^i^rhvio. ki hfy irsla ir zmagrovitefl^ hnitt ojače-n? in noml?ner>a. no vz^ledu rajnespo3arja, V otro-ški ljubezni so se ozirali na velikega obnovitelja države, zaščitnika svoje moči in veličine, voditelja na poti svobodnesa razvoja. In kakor je bil vsakemu posameznemn upanje in za-upanje. tolažba in opora, tako so vzplamtevala srca vseh ob njego-vem velikem človešketn vzglechi. Turobno žaJovanje napolnjuie vse dežele monarhije in neizmerna žalost združuje nafvišlo cesarsko hišo z narodi. Tcžke izkušnjc nam je naložila božja previdnoet, najbolj bolečo nam je zadala sedaj, ker je šel cesar Franc Jožef I. od nas. Toda njegovo ?me je nerazrušna posest. Kot naj-boM dragoceno zapuščino borno slavili njegov spomin in bo živel njegov SDOTnin tja v najpoznejSe čaše v vsa-ki hiši, v vsakem srcu, spomin na njegovo modrost m dobrotillvost, na nfefrovo veliko dušo. na njegove mo-ške čednosti, njegovo viteštvo in njegovo nežnost. ki so jra krasile, in na njeeovo sveto Ijnbezen do vseh, ki so slabi in zatirani, spomin na njegovo zaupanje v Boga in njegovo potrne^lj'ivost. ki si jo fe ofiranfl v naitežjih dneh. Njegova plemenita duša je vznlavala v ja?na nebesa ter bo ostala angel varuh njeorove hiše m države. Zvesti narodi pa. katerim je posvetil vso svojo veliko ljuhe-zen fn ves svoj vroči trud. se zbirajo v tei ugodni nri trdneiSe k^kor ke-daj okoli prestoh ter onnavljafo globoko einjenega. toda sHne^a srca in v podedovani zvestobi staro prisego za nrejasno cesarsko h?šo. Neraz-rušljivo združerii bodo danes vsi za-stavil? svoje sile za svitlo krono. za ohstoi m varrtost monarhije, za slavo in veličino domovine. Žatovanfe v Lfabifaiđ. V zgodnjih tutranjih urah se je razširila po Ljubliani vest o nepriča-kovanf smrti cesarja Franca Jožefa T„ ki ca je kruta usoda kthin najpri-srčrejsmi željom vseh nodanikov iz-tnraia iz na?e srede. Kotnaf so ?zšla uradna ^^r-^ila, ^e se je vest nlfsko-ma razŠTrila po mestu. Na tlubljan-skem Oradn je ^anlanolata 5ma £alna TPt1a cei? ffainifanslri okolici tu^no re?:nico. K"dor je še dvo-mil. oVlepaJoč se v svojem srcu upa-nk*. da vest uradno še ni potrjena, je do^ti žalostno grvtovost. Za rtip je zastalo vse življenje. Po. cestah so se ustaviJale smiče ter se razerovar-?ale o rjretreslj"vem dogodku. Resno fn žaliikvč stoji stolno mesto vojvodine Kranjske ob odortem grohu ljubtienera vladtrja. Htše <5O se že v zffoćnjih jutranftn urafi odele v ža-lobno oMe'ko, v^etn na če?u mestna nns!of>!a. V odsotnosti župana g. dr. Tavčarja ]e noložll podžupan ?. dr. Triller venec s trakovi v mestnib barvah in prirnern^m nar»f-sotti nod cesafiev spomenik na Slo-venskem trtu. Listi so !zf!i z žalnim roboiTL y«torifi}8 t Trsta, Poročilo. da fe cestr umri. V dosnelo v Trst ob TO. ur! zvečer: na-mestnik le o tem obvestfl prebival-ttvo'z niTirltsom, kateremu ]e pH-dlai tele besede: Pretresem v naj-notrank>s« srca stole Avstrfjci ob mrtvaškem odru svojega vroče Ijud-l!eneira ce^aiit, ki Je skoraj ."seđem d^MtletlJ delil s svojimi narodi žaloft yjy^ -.-•* 5*:v*. .%'lJVr>^(: r;.'\'"'JU*t *w. l'O i;jvj.i»".,r« i^C Stran 3, in veselje, ki je bil vsakemu cnako dober ljubeč oče. Trst plaka za svojim Najvišjim gospodom zaščitnikom. ki je pripada! najslavnejšim vladar-jem na časti tljivem. slavnem presto-Iu Habsburžanov, ki je šćitil modro tj^redek tesa mesta in postavil z ji- ^očno roko temelj scdanji veHčini nresta. Navdani hvafeZnosti borno vse večne čaše ohranili njegovo po-jobo v svojem srcu. Nje^ovemu du-hu hočemo danes. na dan najglobo-•;e?5e žalosti zvesto izpolnjevati svo-dolžnost. na čast in ve!;kost Av-r-ije. kateri je rainik posveti! do zadnjega zdihMaja v.sako uro svojega Življenja. — Zalostna no\ica je vse -loje tržaškesra prebivalstva globo-1 --O Dretre?!a. Vse hi^e so že v iijtra-*v:h urah rarobesile čme zastave. Listi so izs"fi čmo obroMjsni in pri-našajo članke, v katerib se kaže srčna Iiu^ezen do pokoinesra vladnr-:a in hvafezno^t. ker ie vedno v t*ko obiti meri skrbel za Trst in Primorsko. Češka zveza. Predsedstvo če^ke zveze je poslalo nr'mstrskemu prećsedniku to-le brzojavko. V dno srca potrti vsled žalcstne vesti o nenadni smrti Nj. apostolske-%3. Veličanstva našega vroče ljubljene ga in nepozabne^a cesarja in kra-f?a prosimo Vašo ekscetenco, da spo* ročite na najvišjem mestu izraz naj-elobeiesra sožalja vsesra češkeea na-—*2l ČeSk' narod se bo z odkrito-srčro hvaležnostio oz'ral na b!a?o-siovliem čas* vlade rajne^a Veličanstva kot na čas kulturnega in gospo-darsK'^a prčevita. Stanek. dr. Smeral, 'M as ta! ka. Sož^'!e nsnrSVo vla^e. Nereški državni karter je no-«f3? zrmanierm« Tr;nt«tni baromi Rn-~:?mi brzoipvfcn. k? izraza srlob^ko /rjost nem^ke^ra narod? in r^r^ke 1r?a^~e r?ađ srnrtV* čekana Franca TO/?efa. Sora'rte brzojavke dobacio ^m^nlemu minJstr« iz vseh delov sveta. V B^rcftnu. Državni kancler v. Bethmaniv ?1ollv.*eg je izrckel včeraj dopoldne „stro - o^rskernti veleposlaniku prin-:u Nohcnlohe svoje sožalle. Enako *n izrazili svoje sožalie državni podanik zunan'egra urada Zimnier-":?.nn, bivši državni tajnik Jagow, r«ki veleposlanik, bolgarski posla-k in dru^i elani điplomatlčnega zbora. V Kodan.ni. Kralj Christ'an ie osebno kotido-'?ra! dp avstro - osrrskem poslaniku. 7n kralnco-vdnvo je izrekel sozal^e ^ien dvorni šef admiral Bardenfleth. Primas danskih katoličanov nadškof fiuch je služii za n?*;m cesar jem tiho maso. Na Cetinju. Vse prebi valstvo Crne gore sro?i pod vtfskom smrt! cesarja Fran-ca Jožefa. Cetirfski veljaki pod vodstvom metropolita Mitrofana so ;zr&-;' 111 pri (reneralnem gubeniatoriu svoje sožalje. Rajni cesar in svetevna vojna. Kot dokaz za miroljubnost raj-nega cesarja bodi navedena maihna epizoda* ki se je baje odigrala pred par leti. Ko je neki visok voiaški dostojanstvenih poreča! cesarju ter go-voril morda s preveliko vnemo o vojni, ga je cesar nenadoma vpraša], ali je že dozive! kako vojno, in ko mu je moral ta priznati, da ne, mu je očgovoril nekako takole: »Potem ni-mate pojma o rjenfh jfrozotah; laz pa iih poznam!« Tem bo4j pomembne so cesaneve hesede v nje^ovem vojnem TPa.n:fe?tu leta 1914.: >Vse sem pre-mislil...« Cesar Franc Jv>žef ni hotc! vo?-ne: upiral se ie voini spomladi 1^09, pa tud! za časa balkanske vojne leta J912/13. saj ie vedei, da bi* nasta! svetovni požar. Tuđi leta 1S87 '88. je bila njegova zashipa. da ni prišlo do vojne z Rusiio. ?eTe. ko po umoru v Sarajevu ni bilo nobenega upanja ■eč. da se ohrani mir. Ie potegnil meč, zaupaječ svoji hrabri armadi in svojim zvestim narodom. Svoji vojski je posvečal rajni največio pozornost. Ob prev-etju vlade leta 1848. je dobil voisko, ka-ferih slavne čine o?načn»eJo imena Jef^čića. Radetzkega in VVfndisch-crratza. Leta 1866. se Ie uvedla ^p]o-?na brambnn dolžmst. kf je ustva-rila ono vojsko, ki danes tako uspes-no brani naso domovino. Ko je cesar Čut?!, da vsled svole starosti v bodnči vojni ne bo mocrel voditi osebno svoje vojske, je dofcvč?! za vojsko-vodfo takratnejsra prestolonaslednfka r-?đvojvodo Prana Ferdinanda fn po r'esffm smrti nadvojvodo Fridriha. Jasno ie, da je bil častftliivi ^tari rpš cesar obveščen o vseb dojrodkib "3 boi'šču ne Ie o nafvrečjm. marveč o vsefi nodrobnostih. Po ćele ure s! W dal poroćati o dogodkih ua bo-iiičih. Dogodki na bojiščih. Dunai 22. novembra. (Kor. ur.) UraUno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Craiova ie bila po kratkem bolu vzei3. Na obeh straneh Alute so se Romani raetr. zeio važno fzhodišoe za. nadalinie operacije. Od Craiove je samo še 45 km do Slatine v dolini Alute in 60 km do Donave pri Raho-vi. Tako smo se tore? tuđi tu pribli-žali važnernu cilju, da ob vladamo Donavo od Orsove oroti bistorientrn prebodniin tockam Rahovo in Cora-bia. Pri Rimniku in Campolmigu ?e ni prišlo do razbremenftve, iz česar se da sklepati, da sovražnfk še ne smatra i^re za izsrubljene in da na-merava večio chrambno akcijo. Mirno in z zaupanjem pa smemo priča-kovati prihajajoče dogodke. Bera, 21. novembri. (Kor. urad.) «Ternp^< piše k položaln v Ronrani-ji: Neoporećno pridobivala osrednli državi uspehe v Romanip. Romunija še ni končnn i>oražena. Vojno ie slabo prićela in Rusi so jcj Ie poćasi prišli na pomoć. Oenerai von Falken-Iiayn je zanese! ?iapad na Vlaško. Upamo, da roni unske čete dospo pravočasno h inoldavskega ozem-lia, da reSijo situacijo. Ako pa bo Ro-munija zares premazana, kdo v Franciji, Anprliji, Rusiji aH Italiji, vse-eno v katerih krojili, bi se drznil sro-v^riri v prt-dčasnein iTwru? Uočim franeosko ćasof)ibje pro-slavlia zavzetje Bitolja za sijajno zirasro. se prodiranje zavežnrških bojnih sil na Vfa.*kem omenja !e $ par besedami. Iz teh pa se razločno spozna pobftost Francije. »Petit Pa-riien^. piše: Ako se posreći nacrt dvoinega manevra po Mackensenu odnosno Falkenhaynu, M utegnilo Vlaško z Bukare^tn pasti v roke osrefcftijih držav, dočim hi se morala romunska armada umakniti v ozeni-lie Moldave. Usoda Romunfje ie od-visna danes od odr»ora svojih voja-kov. Rusko uridno poročilo. 20. novembra. Romunska fronta. Sedmo graška. V okolici Campolunga je ostal romanski napad tužno od Dragroslavlja brez uspe*ha. V okolici AIhestija so Rornu-m v «meri proti se\eru napredovali ter vjeli 100 mo.? in vplenfli 2 stroini ptK'ki in cn top, Sovrainik »e nana-de! roiiiiin^ke čete v okolici Serba-nestria in Presele, ni pa imel uspeha. Nanad smo z ogrniem zlomili. V dolini Jiu se urrikajo Romuni pod pritiskom nadmoćnih si! boli proti ju^ru. — Donavska fronta. Položaj je ne?7pretrenjen. Me?to G'urgifi izpraziiteno. Curili. 22. novembra. Romuiisko ci<;piv>ko mesto Oiursiu se je moralo včeraj vsTed ?rrašne^ra ohstreljc-van>a z bol^arskepfa obrezja začas-no popolnoma izpraznfti. Sli mm Bltolia. V Makedoniji je eutenrna vojska ojačjia svoje Ievo krilo ter nadaljuje Sarrail svojo ofenzivo med Prespan-5kim iezerom in Čmo. Prišlo je že do hudih bojev srbskfh fn franeoskih prednjih čet pred novo nemsko-bol-garsko fronto severno Bitolja. BOLG4RSKO URADNO POROĆSLO. 21-, novembra. Makedonska fronta. Med Pr^spanskim jezerom in Crno ter v okolici vaši Pa-raloia Slaba so se vršila artiljerijska in infanterijska podvzetja brez po-sebnega pomena. Slabotne sovražne iiapade pri krajih Grunište, Tirno\t> in Čuše smo s svoiim ognjem in protinaDadi zavrnili. Na obeh straneh Vardarja slabotno artiljerijsko dc!o\anie in ypopadi patrulj. S svo-I jim artiljerijskim ogrnjom smo zbili | sovražno letalo. ki ic nadto v doiino Vardarja. Oba letaicu smo vieli. Ob vznožln Belasice planine in ob Struni i sbhotcii artiljerijski o^ni. Ob orali Etreiskc^a inoria mir. Sovraž-ni letalci so mctaJi bombe na naše pozicije pri Ortanu ?n na mostove pri Boku. nišo pa dosegli tisneba. Franeosko maćnn noročUo. 21. novembra. Oriicnt-s k a a r m a d a. Severno od Bitolja patruljc eniente ;?ivahno pritiskajo. na sovražne zadnje čets. ki Jili pod-pifra močna artiljerija. Zapadno od tam so zavmiie italijanske čeic mo-čcn sovražni protinapad iz if% rcr.ja *\uzz. Na vzhodnem bresfu Prospan-ske-j^a jezera so zasedli Francozi vas Krano. !tafi:ansko uradno poročHo. 20. n o v e ni b r a, V oj;eraciie za zavzetje Bitolja je učinkovito po-segla itaRjanska. v neugodni zoni rri€d ra\"nino Crne in PrespansJ*i:n kztroin se nahajaioča jedrtota artiljerije in irifanterijc. Premagaia Je velike talne ?n vremenske težkoče in ljut sovražen odpor. prodirala \?rlr^z vzhodnih obronkov hrfba Babe in vjela okoli 200 moL Vojna z Rusljo. RUSKO URADNO POROCiLO. 19. novembta. Zapadna fronta. Na ćeli fronti streljanje iz-vidnih oddelkov. 20. novembra. Zapadn* fronta. Na ćeli froati navadoo i>Ueiianje xm izvidno delovanjc UaUfUomi prađto—|e Rvsot. »Lokalanzei^er« porofia iz Rot-terdatna: Olasotn poročil ruskega gencralnega štaba so Rusi* ustavili prodiranje v Karpatih, ker primanj-kuje porabnlh čest. Kabineti* kriza v Ru^ifi. Rottefdain, 20. novembra. (Kor. •rad.) CJlasom »Nieuve Rotterdam. Cour. poroća londonski »Daily Te-legraohv: iz Petro^rada: Po dogodkih povodom otvoritve dume je koniaj mislili, da bo ostalo stališče kabineta neizpremenje no. Za vojnega ministra Šuvajeva in mornariške^a ministra Grigoroviča ni mofcoče delovati še nadalje skupaj z vse.ni njihovimi ko-leeri. Ali morata ta dva odstopiti, ali Mo druiri. Vsi pravi prijatelj^ Rusije in eutcnte upajo. da bosta Juvajev in Grigorovič ostala. Vojna z Italijo. ITALI.FANSKO URADNO POROCILO. 2*1. n ovembr a. Na trcutinski fronti artiljeriiske akcije in delova-nja sovražnika v akopih, katero je oviral nas ogenj. Ob visok em Butu je bombardirala sovražna artilierija naše pozicije na Malem Palu in Frei-koflu. Naša artiljeriia ie učinkovito strdjala proti niei. Na Krasu Je napade! sovražnik v no^i na 1*>. novembra po Iju tem artiljerijskem oj^nju z moeninti silami naš* pozicije na visini Kote 126 severno Volkovnjaka. Po ra/ljučenem boju ie mo^rel zasesti en nas okop. Vzdolž ostale nao^dal-ne fronte je bil zavmjen z velikinii i/ffubami. Vjeli smo nekaj mož. Sla-l:o vremc je tragalo nn \*sem opera-cijsketn ozemliu. 21. novembra. Artiljerijsko delovanje na nekatorih delih trentin-ske in juliiske fronte. Na Krasu vče-raj mare oraske med infanterijskimi oddelki. Vjeli smo nekaj mof. V noČi um 21. novembra ie naoravil sovt?7-nik dva nai». severno Volkovnjaka. Brl je vr.a?:okrat g*!?.đko zavmjen. Itaiilansko zfa^o na Angteškein. Ciirib. 21. novembra. »Ncueste Zuricher Nachrichten porocajo, da mora italiia'iska država v kritje na Arteškom doblienih kredi tov založiti i nm ne samo zlato notnih bauk. ampak tuđi iz državne^a zaklada vzetih 150 miliionov !ir v rJatu, ki so služile deslej zsl kritno vlosro v prometu se nahniajočiri Ha^raini^kih papir je v. Aretirana štabna ofichia. LuK*no, 21. novembra. V mestu Pra v Pijemontu sta bila airetirana polko\iiik Monsachi in major Fac-cenda, Bajc sta poneverila velike svote iz polkoviie blagajne. A'oja&ki sotrudnik »Times« piše, da 50 z-masc An^Iežev Jn Francozov ob Arscri. Sommi in pri Verdanu zgol taktične zrnate in ne - strategične. Prvi cilj eurentnih čet niora biti, da ubijejo čim več Nemcev. To so tuđi | dosegli. Čls ra strategijo nrfde po- ; :;neje. FRANCOSKO URADNO POROCiLO. 21. novembra p opol dne. Čez noč je ostalo delovanje artiljerije zelo živahno v okolici Saillisla in Douamrionta. Sicer je potekla noč povsod mirno. ANGl EŠKO URADNO POROČILO. 21. novembra p opol dne. Moćno obstreljev anje jugozapadno f-d Grandcourta. Pri Goir.inecourtu In v blizini Rocliiicouria in Yprcsa smo izvršili posrečene nenadne na-pa:ic na sovražne jarke. Verdun. Glasom privatnih peročil iz Pariza zbiraio Francozi silne čete pri Verdunu. da preprečijo nov nem?ki 5i:nek proli trdnjavi. Tuđi ntrdbi Vau\ in Douaum^nt z^pet poprav-liajo in ohorožuiejn « topovi najtež-jega RaJibra. LIoyd George živ Uski drktn*or. »Lokalanzei'rer^ poroča iz Kc-danja: Glasom londonskih brzojavi: je bil imenovan LIovd Ger>r?ce za ?i-vUskc^fi diktatorja. Izjavil je, da smatra to službo za najtezjo, ki mu je bfla v tej vojni poverjena. Emzntno posojUo v Amerlki. Predsednik Morganovega trusta ftawison je bii pri Wi!scnu v avdi-jenci ter mu porocal o svojih vtiskih s potovanja po Evropi. Baje bo Wil-son podpiral entento. tako da bodo banke brez pomisleka dovolile en-toati posaiiU 4m vsak« viiioe. Boji na moriti, FRANCOSKI RUSILEC- PO- TOPLEN. Berotin* 21. novembra. (K. ur.) Wolffov urad poroča: Neki naš podmorski čofn je potopil 14. novembra v angleškem Kanalu neko franeosko stražno ladjo, dozdevno neki rušilec tipa »Are« ali »Sape«. Poleg 6 so-vražnih trgovskih ladij je isti podmorski čoln potopil še norveški par-nik »Ullvan^*, ki je vozil vojni materijal za franeosko vlado. Potopljene iadje. Dunaju 21. novembra. (Kor. »ur.) Meseca oktobra so podmorski čolni in torpedovke centralnih držav potopili 146 sovražnih ladij s skupaj 306.500 tonami, ali pa so zadele ob mine. Nadalje je bilo potopljenih 72 nevtralnih trgovskih ladij s skupaj S7.000 tonami. ker so vozile konter-bando so\TažniJ^. Od početka vojne je bilo vsled vojnih priprav centralnih držav potopljenih sovražnih lacfif s 3*322.000 tonami. o<\ teh je bilo 2,550.000 ton angteških. IzguhHeni itaflianskf parnlkl. Lupano, 21. novembra. Italijan-ski pumik »Concessione^ se |e potopil 12 morskih mil] od Kanarskih oto-kov, kakor poroča »Corriere della serac. 24 mož broječa posadka je prispeia v Las Palmas. Strojnik Je pravil. da je dobila ladja nenadno sa-^ nek. ki je povzročU odprtino. Sodi se. da re^a ni storil torpedo, marvoč da se ie izvršil kak drugr do^odek. TtaJijanski parnik »Balsalice* je vihar no^nal na nesek pri Goodvi?iu in se je iam razbil. Italjjnnski r*arnik ^>Monte Cristo« se nahaja po?Hcodovan na morju ir? kfiče na pomoć. »Deatschfanđ«: odplula. New London. 22. novembra (K. ur.) Trgovska podmorska ladja >Deutschland« je odplula. Turlfca v^jna. Arabske zoisge y Trlpolitanlfl. Carigrad, 20. novembra. Poro-cila, došla na dobro podučena mesta. naznanjpjo, da so arabske bojne sile v Tripolitaniji v več bo$ih pre^ mahale Italijane. Tako je padla r arabske rfcke okoli 6000 mož, ve69 oficirjev. topo\r, brezžična postajMt mnogo voine^a materijala. Neodvisna Arabska. Ruski mini-strski nr^dsedn^c Stirmer - Panin je zunanjemu ministru neodvisne Arabske, katero je bila! par dni popre! ertenta ustanovila^ dne 7. t. m. čestita!. Nemiri v Turkestanti. \' Turkestami je nrislo do resnih bojev med Rusi in tnrkestanskknf vstasi. Tuđi v Chivi in Buhari je prk Šio do spopadov. V Chivi je že nei-f kaj 4ednov ves promet prekinjen. Afg^nci proti IndQi. Angleški vladi je bilo 17. novembra sporočero. da se bliža kakih 6000 mohamedchiskih Afeancev m^ dijski meji. Dne 15. novembra je že prišlo do spopada. Zdi se, da so bili prepodeni. Ostpr Jc8nf|IKf mi MU LH eMi. Milan, 21. novembra. (Kor. urj »Corriere della sera- poroca: V Ate-nah Je postal položaj nepričakovano resen. Kralju zvest; oficirji kažejo naraščajajo razburjenost in nekate-ri izjaviiajo, da so pripravljeni s silo upirati se ćelo takrat. ako bi se hotel kralj udati. Ćete so konsigni* r a n e in številns patrulje grških vo-: jakov in mornar je v krožijo v& Atcnah. Atene, 21. novembra. (Kor. nr.) Rciiterjev urad: Zahteva diplomatov sovražr'b držav, d? odhod odložijo, je bila o d b i t a. Vsi morajo odpo-rovati v sredo zjutraj. Riin, 2J. novembra. ^Kor. nrad.) Acrenz-a Stefani" parooa iz Aten: Poslanik! osrednjih držav so napro-sili dvoruega maršala, da b! jth kralj sprejel v poslovimf avdijefici. Tzja-viii so. da po njihovi sodbi dotični odredba eetverozveze ne zadevac odgovornosti grske vlado in ni nikak sovražen akt 2 nj ene strani. Orški posJaniki prf osrednjih državah ostanej^ na svo}ih mestih. Osobje atenskih poslani^tev osreir.Jih držnv r^t>ine na krovn lad-Ie rMarienbadc. dokler se ne dobi vrške ali kake druge prfmeme ne-vtralne lad??. ki popelje osobje v De-deasrač. J'-stičtii mfnister je poda! demisijo. Njegov ponieli prevzema aa-časn.0 notrrjnii minister. Lagano, 22. novembra. (Kor. u.) Tribuna- per-oca iz Aten: Paložaf te kritičen. Brzojavka franeoskega ministrskeira nredseđnik?* Brianda i svetnie lyatiu. naj ug:odi zalite-{ v a ni četvi'rozvezc. in se na i vda roUvom. Ju oyixajo rawtta|v Stran %. •diAiVtlNbkU NAKULT. OttC ?2. BOVCItttMft 1*1*. 269. Stev. Grčije. Franoosld admiral zahtevm od grške vlade izročitev 136 topov, 150 strojnih pušk, 50.000 pu5k, 100.000 metalčev min in 50 tovornih avtomo-bilov. Diplomatične lastopnike čc-tveroivezc je pozval francoski admiral, naj se odstranilo in se jih obdrži na krovu zaplenjene lad-je »Alarienbad«. Milan, 22. novembra. (Kor. ur.) »Corriere della sera« Je izvede! \% Aten: Kronski svet je skle-nii, da odkloni zahteve Irancoskega admirala glede izročitve grškega orožja in municija. Admiral je imel dolgo avdijenco pri kralju, katerernu je tuđi francoski poslanik predložil brzojavko ministr-skega predsednika Brianda. ki je baje napravila na kralja poseben vtisk. Kronski svet }e sklenil. da se ne vda zahtevam admirala Fourneta. Morda se bo vršila še ena sela. Položaj je negotov. PmsKa ztiornica i &m wfim Pri razpravi, ki se je razvila v pruski zbornici po govoru notranjega ministra se je izrekel posi. Pach-nicke (napredna ljudska stranka) proti prediogu Heudebranda in tova-jišev glede varstva nemškega značaja vzhoćnih pokrajin. kot predlog, ker da ni pripraven za poravnavo nasprotij. Govornik nastopa proti do-seianji poljski politiki predlagate-Ijev. V prediogn ni nobene točke, iz katere bi se dalo sklepati, da se opusti prejsnja pot Nujno je treba nove orijentacije. Poljaki so ^torili v naši armađi svojo dolžnost. žrtvovali so kri in življenje za skupno domovino. Z raztegniivijo državnopravne ena- " kopravnosti tucH na pruske Poljake ne smemo več odlašati. 13osedanji iz-jemni zakoni so nevzdržljivi, treba Jih je potom zakonodaje odstraniti. Seveda pričakujemo od pruskih Po-ljakov priznanje zgodovinskega dej-stva in pričakujemo od vzhodnih pokrajin, ki so tesno združene s Prusi-Jo, da bodo delale skupno z nam! za gospodarski in politični prospeh. Načelo narodne države ni nikjer đo-siedno in cisto izpeljano. Tuđi Nemci se rnorajo zadovoljiti, da nišo združeni v eni 5ki?r>ni državi. Na podlaci vzajemnega sporazuma je skupno ctelo mof oče. Baron Z e i d 1 i t z ^(svobodni konservativec) govori za 'predlog. Poljski narod izven naših meja bo imel v teh dneh priliko dokazati, da bo tvorba narodne poljske samostoine države izpolnila najsrč-nejše želje celokirpne,ga ljudstva s tem, da bo sledil klicu pod zastave v največjem Šrevilu in si tako na svoji strani izbojeval neodvisnost. Govornik zagovana politiko vzhodn'h pokrajin in pozdravlja izjavo notranje-ga ministra o varstvu nemštva. Proklamacija z dne 5. t. m. je vzbudila v srcih Nemcev bojazen glede varstva nemških korist'. Naša častna dolžnost je, da poskrbimo. da se tafce in cnake skrbi odstranijo. »Ostmarken-verein« je ponudil Poljakom roko v spravo. Vprasan ie je. ali bo polisko ljudstvo to spravo v besedi in deja-nju tuđi sprejelo. Vsi smo se nančili veliko v tej vojni. (Medklici: Ne vsi!) Poslanec S t v c z y n s k i (Poljak) izjavlja v imenu Poljakov: Po-polno se zavedamo zgodovinskega momenta in ćutimo težo naše odgovornosti v vsem obsegu. Odlocitev bo padla za vso dolgo prihodnjost ne samo za u sodo poliskega naroda, ampak tuđi za razmerje poljskega naroda do Nemcev. Mi bi želeli, da bi našli to zavest o odgovornosti na vseh mestih. Mogoče, da ne bi bil tedaj stavljen tak predlog kot današnji. Na vsak način odklanjamo odgovornost za posledice razpravljanja o tem vprašanju. Kljub vsemu sto-letnerrru razcepljeniu v različne državne dtele ni izgubiio nikoli poljsko ljudstvo zavest narodne skupnosti in se je vedno bojevalo za narodno svo-bodo. Priznanje mednarodnega po-mena poljskega vprašanja p^meni korak naprej h končni rešitvi tega vprašanja. In potrebo te definitivne rešitve mora čutiti vsakdo. Toda današnji predlog nas je potrdil v navesti, da se je uresničila tolikokrat izražena boiazen in pomisleki. da bo samo en del poljskega naroia prišel v posest narodne svobode In da bo tuđi se pri tem delu svoboda samo nominelna. Po volji predlagateliev, ki tvorijo većino zbornice, bo okovana nova tvorba poljske države s toliko sponami na polju vojaške^a, go-spodarskega in splošno političnega značaja, da bo prostost in svoboda poljske države samo navidezna. V splošnem pa dokazuje današnti pred-Icg, da predlagatelji vsak sporazum med nerrrškim in poljskim narodom naravnost odklanjajo/ Ce govore predlagatelji o poljsko govorečih Prusih in ne o pruskih Poljakiru nam odrekaio naio narodnost To smttra-mo v danainjih dneh kot izztvanie. Ctttdt u lani namtn pctdlofa M slovtsno protestiramo in pf*dbgftnio poimensko glasovanje. Posi. Friedberg (nac. libera-lec) govori v zmislu predloe* In ga zagovarja. Posl. H e r o 1 d (centrura) izjavi, da glasuje njegova stranka proti prediogu. Posl. S t r 5 !J e 1 (soc demokrat) poudarja, dm so socialni demokrati za osvobodltev Poljakov, toda poljsko ljudstvo ne potrebu je tu* je pomoći, ono se bo samo osvoboJi-lo. Notranji min. se ]e izjavil, da treba Poljake trdno v rokah držati. Ce se to zgodi, potem ni takozvana neodvisna Poljska nič drugega kot samo prevara. Govornik ne ve, ^H bodo Poljaki kaj takega dovolili. V dalj-šem izvajanju nastopa govornik oštro proti militarizmu« proti vojni, in izraza misel za združenie > ^eh evropskih držav. V zbornici vlada vt-liko razburjenje. Pre>dsednik pokliče govornika večkrat k redu. - Notranji minister L o e b e 11 zavrača naj-odločnejše izvajanja govornika soci-alne demokracije. Nato sledi poimensko glasovanje. Predlog o varovanju nemškega značaja vzhodnih pruskih pokrajin se sprejme z 180 glasovi proti 104. Proti prediogu so glasovali Poljaki, cen-trum, napredna ljudska stranka, socialni demokrati in Danci. Frije po-slanci so se vzdržali glasovanja. Heydebrandov predlog. Hevdebrandov predlos:, ki so Ka podpisali konzervativci obeh struj in nacijonalni liberaici, se glasi: Zbornica naj $klene sledečo izjavo: S proklamacijo samostojne kraljevine Poljske ie s soglasorn in pod odgo-vornostjo kraljeve vlade, ne da bi bila deželnemu zboru dana prilož-nom. ki se tičfio fnteresov poljsko jrovorečib Prusov z ozf-rorn v.?. nadaiin? razvoj razmer. fz-javUa na že dartes. da ni mogoča nikaka nreditev notranje nolitičnih razmer v nem -Š k i »O s t !T! a r k i« (— nrusko-no!'"sko ozernTjc\ kf bi .mo«r?a ogro-zat? nem^ki značaj s orusko dr?a^ro nerazrTTstii\T> T^'-e^an^b ter ?r7\ obs*t>i m vp'*>vo Prrc?;e *e^ Nem-čMe neobhodnih vzhodnih provfnc. Franco5f\c laž! o Poljski. Oficijelna nemška »Nordd. Allg. Zeitun?* piše: Lvonsko brezžično poročiio javlja baje iz Berna, da je državni kaneler v državT.em zboru pri razpravi o no^skem manifestu izjavil, da se bo na Poliskem, ako se ne oglasi dovolj prostovoljcev,pričela prisilna rekrutaci ja in bo ustanovitev poljske države preklica-na. ako se poljska armada ne bo ob-nesla. Konstatiramo, da ćrrnvni kaneler ni ničesar takega rekel. Lyon-ska vest je od začetka do konca izmišljena. ivetisRo proti norvefti. Za slučai konflikta med Nerrči.'O in Norveško se Švedska ne namera-va prav nič ozirati na norveške ža-He, niarveč «a hoče ozirati edino na svoje lastne interese. Tako piše »Stockbolms Dag-blad^ med dmgim: V interesu Švedske je bilo, da ie ncklpirala Norveško, da ne bi prišla preveč pod vpVvv ene !7med bo'ujočih se strark. V tem je ;?kati skupr»ost, v tem pa tuđi cilj in meie tepa sknpnesa delovanja. Prav veliVega u«T>eha ni^mo imeli, hilo je preveč zunnniih ovir. Norveška pa ne Fme v svojih sedariih teznvah računati na pornoč Švedske, če crredo norveške želje preko švedskih in-terrsov. Švedska se ne bo postavila knkor Norveška, pod tufe varstvo. Tuđi ne dovoljuicjo švedski interesi da bi obziri na Norveško ogrozaji naše razmerje nanram edini državi, od katere smemo pričakovati v go-tovem nevarnem položajii pomoći. Končno izraza članek tipanje, da ne bo prišlo do skrnjnepra. Neutralnost Švedske. Iz StocklK>lrna rjoročajo: Vse kaže. da se Švedska nikakor noće, kakor mislijo to v Nemčiji. udati pritisku entente. marveč je ođiočena vztrajati pri svoji brezpogojni ne-vtralnosti. Posredovale?, kl so bili poslani na Angle^ko. nimajo nob#-nega naročila pogajati se o političnih zadevah^ marveč samo o gospodarskih stvmreh. TzkrjuCeno Je, da W švedska privoifla ▼ prrroK vetmgB nattrOda. V tem ▼prmlvlB IMI **- lilu sia MBtm inti. L1 n b 1J a n a, 23. nov. V sejni dvorani mestnega magistrata se je vršila danes dopoldne žalna sefa občinskega sveta Uubijan-skega pod pred&odstvotn župana g. dr. Ivana T a v č a r j a t katere so se utieležili vsi v Ljubljani navzoći ob-činski svetniki v crnih žalnih oble-kali. Sredi cveiličja pred crno draperijo na levi strani Crno zastrtega zupanskega senieža je stal bronastl doprsnž kip rajnega cesajja Franca Jozefa I. darilo pokojnega cesarja povodom slavja šeststoletnice zdru-zenja vojvodine Kranjske s habs-burškimi deželami delo slovitega ki-parja Viktorja Illnerja. Pri zastrtih oknih v razsvetljeni dvorani Je na-govoril župan g. dr. Ivan Tavčar, ob navzočnosti vladnega zastopnika dežeinovladnega svetnika K r e -menUa, zbrani občinski svet in na galeriji pod vodstvom ravnatelja magistratnih uradov g. dr. Za r n i k a zbrano uradništvo tako-le: Slavni mestni svet! Danes smo se zbrali, da izrazimo najglobokeišo žalost, ki nas pretresa ob smrti presvitlega cesarja Frana Josipa I. Skoraj 70. let je dr-žal v rokah žezlo cesarske oblasti, a ves čas bil je nam mil gospod in milostljiv zapovednik. Zatorej pla-kamo in zdihujemo danes, ko ie moral podvreči se smrti tišti, brez ka-terega si Avstrije niti misliti nismo mogli! Oseba pokojnega Veličanstva stoji pred našim duhom žc danes v tistem obrisu, kakor jo bo svetovna zgodovina zarisala na svitle svoje liste. Fran Josip I. se v historični luči ne more dosti spremeniti in kidi bo-dočnost bo o ni em tako sodila. kakor sodi sedanjost. Zategadelj ni moja naloga. Vam s tega mesta opisa-vati življenja našetra preminulega monarha, ker je to življenje odprta kniiga, ki obsesa svedočbe o tem, kako je visokega pokojnega gospoda v njegovem Uolgem vladanju navda-jala liubezen in dobrotljivost do podanih in udanih mu narodov in kako ga ie predvsern navdaial visoki Čut vladarske odgovornosti. Ko danes točimo solze ob smrti Frana Josipa I., pretresa nas pre«d-vsem zavest, da je bilo njegovo življenje obdano s tragičnim svitom in da je morah sedeč na zlatem presto-lu, prenašati gorjs. kakor ga usoda navadno ne dodeli niti nairevnetŠe-mu človeku. In to trpljenje ga še bolj združuje z našimi srči. V cvetoči mladosti pokosila mu ie smrt sina - prestolonaslednika in ljubljeno sonrogo usmrtila mu je mo-rilčeva roka. Ravnotako r«u je ino-rilec ugrrabil drugerra prestrtlonasled-nika. Gotovo je tu«di tragično, da je moral zatisniti trudne svoje, oči v dobi, ko crrme ob mejah naše starodavne države topovi in ko se krivični sovražniki trudilo pohoditi in po-tentati vse tisto, kar nam je najdraž-je. Če presvitli naš cesar ni doživel zmage, mi, ki smo ostali za njim, se-da] najtrdnej^e upamo, dla bo svit te zmasre kmalu obseval firrob nie-gov? Kaj je bi! pokojni vladar Avstri-ji. to opisavati ni moja naloga! Dal ji je ustavo ter s tem ustvaril m^goč* no podla^o. na kateri so se vsi narodi duševno in gmotno mogli razviti do neprićakovane visine. Tega na-predka udeležiti se je mogel tud; naš slovenski narod, ki se je takorekoč prebudil sele pod vlado Frana Josi* pa I. Blagoslov cesarjevih he^ed: »Mir hočem imeti med svojimi narodi!« padel je tuđi na pokrajine, kjer prebivalo Slovenci. Iz tepa blagoslova poznale so vse tište pravice, ki jih uživa danes naš narod. Za vse :e pravice se fm a zahvaliti edino Ie dobroti jTvemu Franu Josipu I. Vse te pravice pa hoćemo obdržati kakor slovesno volilo iz zapuščine v Bogu počiva jočesra vladaria! ZatsJrauelj smo leta 1883. z največvm nav iuše-njem ohhajali praznik 6iX)lettiega združenia naše vojvodine s habsbur-5ko monarhijo. ?e danes gledamo v duhu viteško tednnjo postavo naSe-S?a Frana Josipa I., katero je Ljub-Ijano z nepopisno radostjo pozdravljala po svojih ulidah. Bii je naš cesar, bil pa je tuđi naš vojvod, ki Slo-vencev in ki posebno rudi kranjske kronovine ni nitodar pustil \z ivojega očetovskega pogleda! To se Ie v Drvi vrsti izkazalo v dneh, ko je biJ potres razrusil dežel-no prestolico — naio belo Ljubljano. Mesto je ležalo v racvalinan; obop }e davil prebivalstvo m beda istih dni pritiskali je % tako silo na nas, đa smo skoraj dvomili, če se ho dala Ljubljana znova zaraditi. Ti^te dni pcHtef je med nm l*ran Josh> K kot tolažnik in spregovorfl ie tnamenite Uf« te leh ceaaraMh beaed t&rastte Ie in čer prepTežena s črnimi zastavami in Jd danes — kar bodi povećano bx$z vsake doneče fraze — žalule ob krsti svojega največjega dobrotni-ka. Dokler bo stala naša Lhibliana, spomin na Frana Josipa I. ne bo iz-ginil iz nje, in še naših potomcev potomci ga bodo uprmvičeno slavili za rcšitelja tega nali dinastiji vedno zve-stega mesta! Resnična žalost torej vlada med nami in brez pretiravanja lahko tr-dim. da nas tarejo občutki, kakor bi nam v grob polagali umršega ečeta! Moči zemlje ga nam ne bodo mogle vzeti, tako da bo pred našim duhom stal v tišti vzornosti, v kateri smo ga gledali v dneh, ko nam je đelil bogate darove svoje ljubezni in svoje dobrotljivosti. V drugem pa sem prepričan, da postopamo v duhu Visokopokojnega, če prenesemo udanost in zve;tobo na novega našega vladarja, ki bo brez dvojbe nam mil in dpber za.po-vodfiik v duhu velikega in pravične-ga mu prednika Frana Josipa 1. Večni spomin Njega Veličanstvu visokopokojnemu cesarju Franu Josipu H Podžupan g. dr. Karei T r i 11 e r je stavi! nato predlog, da se odpošlje ta-le brzojavka £ nemškim prevo-dom. Kabinetna pisama Njegovega cesar- skega in kraljevega apostolskega Veličanstva cesarja Karla Dunaj. V najglobokejši žalosti in pre-hvaležnem spominu zbrani občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi prevdino, da srne kot verni tolmač vsega prebivalstva ponoviti čutlla neomahljive zvestobe do presvetle cesarske hišc ter najpokornejše pozdraviti Njegovo Veličanstvo nove-ga vladarja in gospodarja, Dr. Ivan Tavčar, župan. Podžupan g. dr. T r i 11 e r je nadalje predlagal, da gre takoj ,)o končani žalni seji deputacija, sestoječa iz zastopnikov vseh treh klubov pod vodstvom župana g. dr. Tavčaria k deželnemu predsedniku ter sa prosi da blagovoli predložiti na najviŠjem mestu izraze najglobeje žalosti vedno zveste Ljubljane. V deputacijo so bili določeni po-leg župana g. dr. Tavčarja. podžupan g. dr. T r i 11 e r , ter obeliska svetnika gg. K r e g a r in dr. Stau-d a c h e r. Končno je župan g. dr. T a v Č a r odredil. da se o tej seji napravi poseben zapisnik na Črnoobrobljenem pa-pirju, kateregra bo*dq podpisali vsi mestni svetniki in ki se potem vloži v mestni arhiv Med globoko ginjenostjo navzo-čih je župan nato zaključil žalno sejo. MM ie itatt i?ia?a kranj-skega ihw ritera. Kranjski deželni odbor je odpo-slal naslednji brzojavki: Kabfnetfia pisama Dunaj. Globoko pretresen po smrti Nj. Veličanstva našega vroče Ijubljenega in otroško častenega deželnega očeta Franca Josipa, ki je vodil skozi skoraj sedem desetletij z modro roko in očetovsko Ijubeznijo usodo cesar-stva, daje kranjski deželni odbor najspostljiveji izraz najglobji in naj-srčnejši žalosti kranjske dežele. Kranjski odbor. Šusteršič. dež. glavar. Sredi nalgloblje žalosti ob od-hodu Nj. Veličanstva, vročeljublje-nega in- otroško častenega cesarja Franc Josipa slavnega spomina, se obračaio oči zvestih narodov cesar-stva na Vaše Veličanstvo, Najvišje, ktero je po milosti Božji poklicano sedaj voditi usodo starodavnega ce-sarstva in ljubljene domovine. Kranjski deželni odbor, kot ustavni zastopnik dežele, hiti v imenu kranjske vojvodine v najglobji prespoštljivosti pozdravljati Vaše c. in kr. apostolsko Veličanstvo kot Najvišjega deželnega gospoda in polagati prisego nezlotnljive zvestobe in vdanosti dežele na stopnice Naj-viSjega prestola. V vseh viharjih preskušena, na bre^številnih boinih poljih cesarstva s potoki krvi zapečatena in v srcih deželanov nerazdorno ukoreninjena zvesta vdanost kranjske dežele, bodi Vaiemu Veličanstvu eno jamstev za srečno viadarstvo, ktero na] Božja previdnost nakloni Vašemu Veličanstvu oi NtJviSJe — Njega narodom. Bog živi. Bog obrani in blagoslovi Vaie Veličanstvo! V n«j*tr>bUf velespoStliivosti nrttMBn fltonba oo0|p« Kazne politične tcstL = Skllcanie nemškega državne-sa sbora. Berolin, 22. novembra. (Kor. ur.) Državni zbor ie skllcan s cesarsko naredbo današnjega dne na 25. novembra. Peto vojno posolilo. Naša monarhija obstoii iz dveh držav, ki vsaka samostojno gospodari, a vojno vodita v smislu ustav skupno. Kaka je skupna finančna moc Avstrije in Ogrske, se vidi iz nasled-njih številk. Leto pred vojno sta imela Avstrija In Ogrska skupno 5928Va miiijona izdatkov na leto, največ za armado in uradništvo vseh vrst, državnih dolgov pa ie bilo neposredno pred vojno, namreč 36. ju-nija 1914 skupno 20*3 milijard. Ti do-hodki pred vojno so pokazali, kako sta Avstrija in Ogrska gospodarsko zdravi in močni. Tekom sedanje vojne je monarhija pokazala ne Ie kako velikanska je njena vojaŠka moč, nego tuđi kako velikanska je njena denarna sila. Vsako vojno posojilo se je stjaino ob-neslo in obneslo se bo tuđi peto vojno posojilo. V državi je toliko denarja, kakor ga ni bilo Še nikdar. Industrijalci, trgovci, obrtniki, kmetovalci, vsi slu-žijo pravzaprav kolikor Ie hočejo. V denamih zavodih se je nakopičilo toliko denarja, da zavodi ne vedo kam ž njim, kajti skoro nihče ne rabi po-sojil. Trgovci so spravili vse svole zaloge v denar, za najstarejše in nai-slabše blago so dobili sijajno plačilo. Kmetovalci že sami ne vedo, kake cene bi zahtevali, dasi jim Je država rlovolila jako mastne najvišje cene hi lahko vsak s posestvoen obogati, čc Ie hoče delati. Denarja je dosti in ni prav nobene ovire za podpisovanje vojnega posolila. Kdor kupi vrednostne papir-je vojnega posojila, si zagotovi s tem še veliko večie obrestovanje, kakor je more dobiti v kateremkoli denar-nem zavodu. Napravi torej dobiček. Zoper podpisovanje voinega posojila ni prav nikakih pomislefcov; pač pa je podpisovanje patrijotlCna dofžnost vsakega državljana in zato Mičemo vsem rofakom širom slovenske domovine: Denarja imate dovolj, torej podrisujte vojno posojilo! timfn g!»F!t!!!c?» smrti Simona fipepFtKfi. Jutrt noteče deset let, kar je za-\\m\\ v Gorici oči slovenski pesnik Simon Gregorčič. Dva dni nato so ga ponesli v svečanem sprevodu v goriška brda in ga položili v ljubljenem pla-ninskem raju k večnemu počitku. Do-polnila se je nnd pesnikom ona usodna ura, ki je' tolikrat hrepenel po nji v bridkostih in odvratnostih življenja, ko „potihne za vsekdar svetš ma in srca vihar.* Veličastna narodna procesija }e bil ta pogreb, globoka manifestacija hvaležnosti in narodne samozavesti. Saj je bil tuđi Gregorčič naroden pesnik v najlepšem pomenu te bćsede. wGo-riški slavček" so ga imenovali ljubitelji poezije. Kakor žvrgoli Ijubki prirodni pevec v tih em večeru v skritem nevid-nem grrničju — in žf utihne ćela priroda in ga v strmenju posluSa; in ga posluša ter razume vsak — pastirček na paši in sanjajoča deklica za oknom, prepreženim z rožmarinom in nageljni, vriskajoft fanti na vaši in sivolasa babica v krogu veselih otrok: tako se je oglasila GregorčiČeva lira. Ponizno in priprosto so zapele strune in našle pot do vsakega, ki ima odpito srce. Kar-koli občuti človek lepega in vzvišenega, vsemu je umel dati pesnik globokega izraza. Deklica s sramežljivo zastrtimi, objokanimi ocrni, ljudje, ki so jih varali upi, menihi v pretesni redovni kuti, pogumni slovenski junaki z iskre-čim se mečem, vsi ti hodijp mimo nas skozi vrt Gregorcičeve poezije. Opojen kot, ptičji spev je tuđi njegov jezik. Poln je zvočne lepote in muzikalnega blagoglasja — kot žuboreča reka vokalnih akordov. Tako je pel povoj no in skromno slovenski slavček — Si ni on Gregorčič. A časih mu vendar vzkipi tok besedij, kot razgaljeni meci se krešejo ritmi, Ijubko Hriško žgolenje naraste v po-joče fanfare; pesnik po je o svojem narodu. On tirja njegove pravice, slavi njegove kreposti, kliče na branik slovenske junake, dvigne s proroško gesto roke proti nebu in zagrozi našim sovragom. To ni več skromni pevec noči, sladki slavček, to je orel, ki kroži razprtih perut in razkrčenih krempljev na skalnim gnezdom, ki mu v njem počivajo ljubi mladici, nad solnčno Goriško. Omagnla mu je perut, skalile so se mu oči — razdrto je gnezdo. Kdo bi bil slutil tedaj, da se bodo tako zgodaj izpolnile Gregorćicevc ptoioike bcsedeui da bode loaj.V r ^70. stev.______i ___________________________"__________-*u>venski namuu«. mm *L mmmmtm «fc___________________________ \ Stoa^g počivajo njega nesmrtoi ostanki, ugrabile sovražne roke. Kat svetniiki narodov* relikvija počiva danes njegovo telo v od tujca zasedeni deželi. Prepodeni 12 gorkega gnezda be-gajo njegovi sinovi po svetu, in ni ga, ki bi mu drevi položil šopek cvetlic na pozabljeno grobljo. Poromaj nocoj, iskrena inisel vsakega Slovenca na zapuščeno gomilo k sv. Lovrencu, pomudi se pri pesniku in mu povej: Ta ped zemlje mora biti zopet naša, da bo zopet v domaći grudi spal naš najbolj ljubljeni pesnik. Dnevne vesti. — Vsled smrti Niegovega ce-šarskega in kraljev ega ApostOlsUega Veličanstva se vrši danes ob 4. po-l vedal, da mu je ime Ivan Weiss in ki je trgovcu ponudil 2000 kilogra-mov loja. Pokazal mu ]e račun neke* ga velemesarja v dokaz, da ima ves ponuđeni loj ter svetoval trgovcu, naj teleionično pokliče dotičnega velemesarja, ki bo vse potrdil. Trgo-vec je res poklical številko, ki mu Jo je ponudnik imenoval in oglasil se je mož, ki je na trgovčevo vprašanjc potrdil. da je 2000 kg loja prodal \Veissu. Trgovce \t na to z Weissom sklenil kupčijo in mu za loj izplačal 6tX)0 K, a — loja ni dobil. Preiskava ie dognala, da ga je takoimenovani Weiss z nekil tovrari5cm speljal na led. Imenoval mu Je teief. številko neke gostine, kje_r je igral tovariš vlogo ve^emesarja. Policija je sicer oba goltufa vjela., a denarja ni dobila skoro nič več; goliufa sta v petih dneh skoro šest tisoč kron zapra-vila. * Napad v pijanosti. Ernest Schneiđer je bil svoje dni eden najbolj kričavih ljudi celega Dunaja. Bil je državni poslanec in nižjeavstrij-ski deželni odbornik ter srdit prega-njalec 2idov. Njegov sin je imel zdaj na Dunaju neprijetno afero. Napade! je popolnoma neznano mu artistinjo Avrelijo Hock. ki je čakala na nekega oficirja, jo zagrabil za vrat in \o vrsrel ob tla, in ko |e vstala, jo Je §e enkrat pobil potetn pa zbežaL Schneiderja so prijeH in bil Je na sumu, da je Izvrši! rop, kaiti pri napadu Je artistinja izjrubila torbico, v kateri ie bilo nad 80 K in briljantni ahan v mi*** «0 K. T* ttrari m pri Sclmelderia nišo naiĐ In tuđi ni nič kasalo* 4a bi Jih M vset Tako ie stw pcMa pfeđ ^t^t^J**^ sodiš£e in Je bil Scbnekler obtožen zaradi lahke telesne noSkođbe. Artfstinja Je !zpo-vadala. da ni nikrfar prej videia, Schnekleria, ta Je pa tzpovedal, da ne pozna artistfnje in da se splob nič ne spomioja na napad. Ker se ie dognalo, da ie Schneiđer ta večer popi-val v taznih krčmah in ka vam ah in da Je tzpil vsele) na en požirek zapo-redoma dve steklenici žganja, ki vsaka obsega najmanj 10 časic pijace in da je potem pil Še druge likerje ter bil popolnoma pijan, ga Je sodlšče oprostilo. * Pivo kot pijaca nemSkfli vo-lakov. »Kvas« piše: Kakšno vlogo igra pivo v vojni, je malokomu znano. To vlogo pa igra pivo vsekako le v vojni osrednjih velesil, kjer je dobava piva za fronto organizirana. Za nernško armado Je uprava od prave izročena nekemu dr. Maksu Steinu, ki je nedavno tega obiskaJ Ameriko in je v Novem Jorku v tej zadevi ta-kole govoril: Slednji dan se pripelje našim vojakom na bojnem polju na Ruskem Nemšketri in na Balkanu poldrugi milijOTi litrov piva. Za pre-prostega Američana je nerazumljivo. da nemška vlada žrtvuje milijone dolarjev za pivo armadam na fron-tah, in da se poslužuje za odpravo piva na bojišče vsefi modernih pre-voznih sredstev. V Ameriki smatra-Jo pivo seveda za potratni predmet, nikakor pa ne mi, pri nas velja pivo za nekaj, brez česar bi zdravje naših vojakov veliko trpelo. Dokler nisem prišel v Ameriko, nisem poznal vzro-ka za te nagore AmeriČanov, ali sedaj sem prišel stvari na dno. Posetii sem tukajšnje gostilnice in vidcl v njih samo moške, ki se stoječ v »baru« medsebojno »traktirajo« in smat-rajo pitje bolj za kupčijo kakor za zabavo. V ameriških gostilnicah ni videti žensk, k veČJemu najdeš tu ta- ke, U slao r%6 m dobram g1a«k JC Nemči* Je tp čisto kaj drage*** Ti 9#dl)o in pij«K> Pivo in jeđo t kavari nah ćele družine. Okoli Verduna vo^. skuloča se armada je z Braniborskc* ga, Bad«Wresra in Porenjau torti & dežei, kjer se popije menda precei več piva in rina kakor kjerkoU na svotu. Iz tesm se da posneti, ali unerno uživanje piva in vina uniču-je zdravje narodovo, ali trpi vslejl teh pijač njegova sila in srčnoet. Av-strijskim četam je bilo prvo v aačei^ ku voiske oštro prepovedano. Po bojih v Karpatih je bilo žanje piva naravnost uvedeno.. V'vratah nam sovražnega sporazuma nišo Rusi. v katerih je pivo. kakor znano, prepo* dano, tište hrabre čets, temuč Tran^ cozi so, ki so se najbolj JunaSco držali, in kateri so vajcnl piti svoje vino kaXor mi Netnci svoje pivo. M moj namen pobijati abstinenčno ribanje, ali med nazori, kakršnega imamo mi na evropski celin! In rncd oni-mif ki vladajo v Ameciki, je Telika razlika. Jaz tako mislim, da Nemci, Id pijcjo svoje pivo, in rnmcozt, 1& srkajo svofe sladko vince, nikakor nišo nez-merni, dočim so Rusi, ki so vajerri na svojo vodko, ki Jim Je sw? ctaj prepovcduna, fn srebijo n?»nr»v sto nje »varniš«, po mojih mlsHh ne-zmerni. V Ameriki bi proglasili vse te n^Tode za ne^merne fei nemara s«*-mo Turke za zmerne, ker ne pi*K> ri« piva in ne vwi». Soglašam in se stri-njam z nazori mecKcinskefra društvu v Francifi. ki svari pred sitnim a1ko.-> holntm užfvartjem, a prlporo^a zmer-no uživanje vina, piva in jaVoTfctiika. Tn to smatramo m? na evropski celfat 55a pravo abstinenčno reformo. Danisiq^ Ifst obsega 6 str?n!« IzdaJateH hi odgovora! oredeA: Valenrln Kopitar. Lastniaa in tisk »Narodne tfekame«. Zahvala. Za vse nam povodom brldke izgube naStga nepozabnega sina, brata, strica in nećaka, gospoda Antona Lazaria izkazano srčno sožaljc, kakor tuđi za udekžbo oMfie posoartntee, Izreka mo vsem naio iskreno zahvalo. 3790 LJUBLJANA-BREGINJ, 26. n^vtmbn 1916. ithit^i ro«ri Lanr in ferlir. ValentlB Scagnettli me^tni stavbenik in tovarnar, naznama v svojem, v . imenu svojih otrok Valeiije9 ZdriVkOU in BOBUUUI ter vseh ostalih sorodnikov, vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma srčnodobra mati, teta in svakinja, gospa Vekoslava Scagnetti »i. Štrukelj dne 22. novembra 1916 ob 2. nri popolđne, po dolgem, nrakapolnem trpljenju, previđena » tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek dne 94. novembra 1916 ob 4. ari popolđne iz hiše žalosti Šelenburgova nliea at 6 na pokopalisce k Sv. Križu, kjer se položi truplo blage rajniee v rodbinski grobnici k vecnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več eerkvah. *"-V LJUBLJANI, dne 22. novenbm 191«. "mK* ? ^ đt - J^' , ,v.i; mm r • \ 0»t *W % A JZ*: i . -Jat ■.-<«. "**" T^- METT^K. Straa i. i^^BSI^^^^ ■ WK^K^^^^&^& ^^^^^^HbWB^ $ ■'WB«Pai- vMo $aBBI^WWBaP(P«P^a WnWoi«Wo J70 ttrtr. ■-•** Š i t U) i *■*" K O N1 leks, 3 let star, ler taMaa Sft rofo* Poirve se na Fol|aaakl %mM šttrw9 55. 3796 Tilisi" na Gorenjskem z gostiImiko otortja in »epim vrtom tcr z arujimi pritikl-nami, kanor tuđi s soba mi za tujce tn z vso torav© se prvrfa. Kjc, pove »pravništv© Slav. Naroda. 3731 aitis koze sveže m suhe, kupuje po nalvišji ceni 2«03 J. PocR, nasl. Stari trg 14. prazna sob«. K>j% p»*a apiava- »Sav. Naroda«. 3ntt gospodttna. Naslov pove uprava. »Siov. Naroda«. 3800 adi? Ml tih n ttttti zdravih tn v dobre m stanu, tuđi v paitijah, toda ne manj kot 100 skupaj. 37^8 Ponudbe in vpfaSarva na naslov: Ltafe-lfaaa, paMal arttal 149. Stavbni polir i resft v zHarski in betonski stroki, aa mprtlmm w trtima tato. 3soi i Ponudbe z navedimo plače ia prepisi ! izpričeval pod ,3« (»/3SM11 na opra?. »SIov. Naroda« Ss^r* Pianine, glasovirje, Orche-strione, električne glasovirje. *=ssc S. KMETETZ LJUELJANA, Kolodvorska ulica št. 26. 1#SSo§erH in ».atajsar** s p©doltastim, •kroslim bolničkom, Ctn-i.ral-BoDbin za dom in rekodeiistvo aa k«a>lt«> BWf%ol|a ta aaf> eaaata pri tirmi A. WEISSBERGy tvornisk« lalooa Dunaj II.| U n te ne Donaustraasa 23/111. Hitro razpošilianje na vse 2ekzniSkc postaje. — Cenovniki v siovenskem jeziku zastonj. - 2806 ^ Nafnovejsa izbera :: z^= umetniških in drugih == razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA £]iibljana presemora alka i\tt% 7. rVaLlillN/L DKaCatLlllIVtctJ strokerajiK c kr. M.trtiU* Lfuliliana, Songresal trg 15, 853 (Basprotl aantkt earkva.) Največja In aaisposobnejSa tvrdka in izposojeviiJa ^lavirjev In harmonljeT aa jvfpi Avstri|c. — Vallliamaka satoga raaga glaatoaaef^ aradla« alraa la MatliaHt« Etffn! Zalatalk ^vornih in komorirh tvornic Blsea-darfer, fWri & Heitoaaan, FOrster, Ebrtar, Ocbrtdcr Stiogl. Had. SteUfcaamer, Czmpka, Umhcrgtr & Gfess, Hofmasn in Bofberg (amerikanski harmoniji,• Obrokl o4 S 15*— naprej. Naibogatejša izbira v v^h nodernih slofih m lesniH barvah Ojslejte si klavirje z angleško panavl^tjočo mehaaika. 10 l«taa a^suvno obvezi* j» rt ne ti«. Kafesatas na:n ^a. Zaaieoa na| ogodnejia. VgiaAeTaa^a far pajMBfllastrokavao in ceno Kar imam sf oraj aavaaeae prve laarfliaie tak«!*^11* i* fas ia Kranjtka v zalagl, svafiai prei nakupa« lalal-Mkatar ia a«¥Maaaest npatalMi1* tri toritačtti, ki se almai« favarili o ptdatoaai Maga*4, dasi niiaajo m itdfttfi paaiemantpi ia brkata v zalogi. «Na s vrtom pad agadatmi pofafi Vpralati fa aa Sprejmejosetakoj ClV9 SMHktt NlOli Znanstvo }csikov ic navesti. Pri conudbah na) se opusti pnložitev »priCevala. Ponudbe na upravn&tvo teca lists ood Šifro „a*SMa ttU 1T7»- tlabtnlk kosUa'ev les Mi gozd kupi Alaka. atoa«i^ar9f Cra^ea, Aaneaslraaaa 22. ^302 KAREL KUMflR Pogacarjev trg, tjnbljana. Friparaćam alav. aUtnatv« te ta na teiall BTOja t^la§a 6ebu!e9 česna in limon po itaftiifil tfn«vftl cetii* iar Ra raspolaio ja «•£ tlaoč kn J iV K O I^k IC. VUaVlIU tcmJift! i Hinili! Kd«>r hoče stopiti s svojimi sorodniki v Ameriki v dntiko radi denarnih pod por in nsem, naj napiSe ktatko pismo v nem^kem jeziku, tičoče se samo rodbinskih razmer, ki ne srne obsegati nič politčnega ali kar vojno zadeva Naslov svojih sorodnikoT naj napiše nm kuverto, v drugo kuverto na i v takne j svoje pismo in nanjo napiše nataučen j naslov ia ime edpošiljatelia. ter vse kur> ! odpoMje na sledio aHr*»so- Stmrj G> Xara9 banhtr yar AAressa Drea-dmmmr Baak, Berlin, W. S. 3381 [iilii silu Viktor Baft SMrtisib 16, zrnu ilim poite. Sopkr, venci s trakov' ?n napisi se izdeluieto po nafariifllt caatak. Delo okusno vezano. Velika maloga krasnih buhin vencev. KriporoCa sa z odličnim spaStovanjem TikUr MmtL Mast«? za brzojave: Viktor BaHt cvetličai talaa. IJiftUani. z MRltofaii sobi z ^■aih ^g^^^^^a^ga^gj^a^b ■>%• ^^a\^hA^a^BhJ^i^^i^haiA ^^^ aaaaAaaiAaa ^h^l Zamahe oav« Ia stare, feapl fiikt Bulin tvrdka wfc|B>i|aaiaiia ka4hM4ri|a Km ifoMlftM. 2925 Prazne vreče vseh vrst ia v vsafct množini kspttja vedno ter nta^uje naMražje J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 rn 500 Kron! ■Bp< ^^3^B Vani plaćam, ako moj uni-d^HBI tevaiec korenin Ut kalsaia ne odnravi v 3 dneh brez bolećin Vaših kartah oćaa, brađavle, ofcti*ća»e«v. Cena io čku z jamstveoim pismom !.$• K, 3 lončki E 4*-f 6 lonćkov B • 90. Na stotine zahvalnih pišem in pnznanj. 3UaMaj, - KaMea (Kaama) I Paaifaeh 12 24, Ogrska. 3663 ^J9X ^^^ ▼ svMrai aciB| cnoaaa* HICB strjapaa, se saraal droftn- ^^Ceaf. paaoalke pad »Jitia ? ataaia im* aa upravn. »St^v Nara4a«. 3791 ■■■■■^^■■■■■■■^ HMva aa aWa mmmm^m^^^mm {evOarska pomo&iika sa trajno delo IVaai &aasavA8kp TiPŽaaka aaala ŠL i, LjakljMa. 3783 dekle kot perica za neko družino. Naslov v uprnSI. Naroda. m ilM trgifskega mieib ali kaka sal^fja. Vzamem tudl kako trgovine v naiem Zmožen tuđi za Živino. Naslov: LMpold Batala, vma tmbma M. 21 prt latUal. 367t •: Kapitalist :• aa iMa za izvrstno, zelo potrebno, senza-cijonelno in svetovno iznajdbo, 3785 Ponudbe pod »tIndnatiiia/3785" na uprav. »Sloven^kega Naroda«. Trf vlaa s asafaat aarafata akak 4a-^ telafk feslkav vaiftaga pbjilci ali pnlijalto tako! v »klika« 3794 Kje, pove upravn. Slov. Naroda«. Orehov les : kostanjev les v d«Mlti v polenlH In daMIN kupim ¥§ako vagonsko množino po najwiiji dnowni oeni J. Pogačnlki L$nbllana, Mar. Terezlfe cesta 13- 1r Brez konkarence! ' F. L Popper čevlji m a gospode ia gosae so oogui p oajbolj priicžni, UM ia oajboljše ap kakovtstl. Napradaj aao pri • JULIJI STOR, Ljubljana % Prešernova alica št S. ^k Otjsscrskl CcTlji za turiste, hi^Jenlčid yk čerlji a «trokfi ia UwB-teaBis-te?QL Tim votjim J. j. Haolas Ljubljana, Kongresni trg U, 12. I3S naivetja zaloia pobistva u spilaM I« faJhn «©*•, scIom !■ gofpoike ■oko. Prtprog*. sastorp. modrool aa nml tlanall moArod, otrotti miUU KtL ■afalftl« cena. MalfloHiaalto Haao. 0t«M«vlltH 1847. OstUOTllMU 1847. Kmetsku posolllnlcn liublionske okolice v Ljubljani. ■ • J^m • • • obrestaje hranilne vloge po gstil ^W | / 0 / ^rgz ^^ rgl|fac9a ^avlca' Rezervni zakb) sa) X 900.000. ™P ( Z / 0 Ustanovljena leta 1881.