GLAS SVOBODE.
Sloyenci-bratje združimo se! V slogi je moč!
Štev. 29
Chicago, 111. 15. julya 1904.
Leto 111
Zakaj smo nasprot* niki socializma?
Socialisti zahtevajo, da mora narodno imetje postati splošna last, ki je sedaj v rokah rosamernih kapitalistov. Kaj je narodno imetje? Narodno imetje je zemlja, železnice, brzojavne črte, tvornice, .sploh vsa sredstva, s katerimi si pridobivamo hrano, obleko in druge življenske potrebščine.
Kaj je socializem ? Socializem zahteva, da postanejo vsa proizvajalna sredstva, kakor tudi ves naroden imetek splošna ljudska last, da se izdeluje in prideluje pod ljudskim nadzorstvom. Istotako kakor se sedaj upravljajo javne šole in pošta pod državnim nadzorstvom, tako naj bi se upravljala v socialistični človeški družbi tudi vsa obrtna podjetja pod ljudskim nadzorstvom. Mesto, da bi osodo Zdr. drž. amer. odločevali posamezni kapitalisti — Rockefeller, Morgan, Vanderbilt, Gould itd., ki izrabljajo svojo moč le v seb;čne namene, naj bi ljudstvo proglasilo zemljo in vsa produktivna sredstva v občno last, ter to iz-rabljjalo le v občno ljudsko korist.
Ta predlog je vendar tako jedno-staven, da ga lahko vsakdo razume.
Ako dandanes še ni ljudstvo prepojeno s socialnimi idejami, tedaj je le to vzrok, da ljudstvo ne ume ceniti vrednost socializma za sploš-nost.
Gotovo je hvalevredna želja, da bi delavno ljudstvo samo določevalo o svoji osodi. Isti vzroki, ki skrbnega očeta silijo, da bi svoji družini preskrbel lastni dom, isti nagibi silijo tudi socialiste, da se borijo, da bi imel vsaki človek svoj lastni dom.
Mi smo prepričani, da bi bil vsaki » <Hovrk, ki si z delom — z ročnim ali duševnim — svoj kruh služi, gotovo socialist, če bi vedel, kaj je socializem; kajti gospodarski položaj je dandanes tako slab in žalosten, da se ni treba nikomur bati, če se ta položaj tudi spremeni.
Vi delavci, mali obrtniki in trgovci zaslužite komaj toliko, da se skromno preživite. Vi z vašim položajem niste zadovoljni. Vi ste prepričani, da se vam v današnji človeški družbi godi krivica. Vi veste, da je vaše delo plodonosno, a plodove vašega dela pa viivajo posamezni kapitalisti — troti v človeški družbi. Vi veste to vse 1 Ali vedeti morate tudi, da z glasovnicami pri volitvah lahko spremnite današnji gospodarski sistem tako, da bodete uživali lahko sami sadove vašega dela.
Resnica je, da vas oprošča to, ker ne veste, da ste s svojo nevednostjo sami sebi kovali suženjske verige.
Vsakdo vas oslepari, na kogar se obrnete, izvzemši socialiste. Kapitalistični časniki, ki se dobrikajo, kot pravi ljudski prijatelji, so le golo orodje v rokah kapitalistov — največjih ljudskih sovražnikov.
Političarji starih korumpiranih strank so vam dobro znani kot lopovi in sleparji. Poslušajte jih in smejite se njim!
Da ste dandanes vsled krivičnega družabnega sistema oropani vaših proizvodov, je tako očividno, da ne bi spregovorili niti jedne besede o tem, ako bi na vseh voglih razni sleparji ne ponujali svoja mazila za rešitev socialnega vprašanja. Vsa ta sleparska zdravila se nočejo pečati resno z mezdnim sistemom.
Prepričati se morate, da ne rmete podpirati nobene politične akcije, ki ne napada jedro vsega zla v današnji človeški družbi — mezdno suženjstvo.
Pomislite vendar, da ste državljani Zdr. amer. držav, sploh drža ve, ki lahko v obilici preživi desetkrat večje število stanovnikov
Statistično je dokazano, da jeden sam človek lahko s pomočjo stroja toliko izvrši, kolikor bi potrebovalo dvajset ljudi, kljub temu pa dobite toliko za vase delo, da se komaj preživite.
AH ste v očigled teh dejstev lah ki> zadovoljni z današnjimi družabnimi razmerami, ker morate žrveti v popolnoma suženjskih razmerah. Da prištevate se celo »rečnim. t1-
tjobite delo. Ali ne vprašate nikdar, kam gredo sadovi vašega dela. Zakaj tako?
Oglejte sf stvar nekoliko natančneje. Vsa proizvajalna sredstva, stroji, tvornice, železnice itH. niso lastnina vseh državljanov, temveč so last peščice kapitalistov, izmed katerih marsikateri še Amerike videl ni.
In kaj zahtevajo kapitalisti? Vse I Le mali košček vašega truda v podobi plače vam prepuščajo, kai potrebujete neobhodno za nabavo novih močij.
(Konec prih.)
Razgled po sretu.
Iz rusko*japonskega bojišča.
Ravnokar sem odposlal zadnje rokopise, ko so dosla grozna poročila o bitki ob reki Yalu ... Surovi in servilni sužnji sužnjev so zopet tisoče poštenih, dobrih in pridnih delavcev izročili vničenju. In to hudodelstvo ne vzbuja pomislekov in kes v vladajočih, temveč mi ču-jemo od vseh strani, da potrebujemo še več ljudi, da jih pohabimo in pokoljemo in da še več ruskih in japonskih družin spravimo v žalost . . . Pričeto grozno delo se nadaljuje: Rop, sila, tatvina, hinav-ščina, umor, in še kar je strašneje: VniČenje verskih naukov Jezusa in Buddhe . . . Kcdaj bode konec? Kedaj se bode ljudstvo dvignilo in reklo: "Vi carji, mrkadl, ministri, škofje, duhovniki, generali, časnikarji, špekulantje, ki hočete imeti vojno izpostavite se sami dežju krogelj in granat; mi nočemo vojne, mi nočemo ubijati drug druze-ga. Pustite nas v mini, da or jemo, sejemo, zidamo in vas lenuhe redimo 1" .. . Marsikateri ljudje se dandanes povsem drugače zadrže napram vojni, kakor leta 1877. Časniki |>oročajo o navdušenosti, s katero sprejemajo carja, ki hoče hipo-tnizovati ljudi za moritev. V resnici je pa dejstvo povsem drugo. Od vseh strani čujem o nejevolji rezervistov, ki gredo na vojno. Mnogo rezervistov je zvršilo samomor in povsod vidimo srce trgajoče prizore pri odhodu rezervistov . . .
Lev Tolstoj. Japonci, katere so vodili kitajski ogleduhi, so napadli pri vasi Afatoy dve ruske stotnije, Rusi so po hudem boju prodrli japonske vrste. Na bojišču je obležalo okolu 80 Rusov in precejšne število Japoncev.
Pri Lantyansanu je ruski general KaČalinsky naklestil Japonce. Dež je lil curkoma, ko so Rusi napadli japonsko taborišče. Japonci so trikrat poskusili potisniti Ruse nazaj, ali Rusi so vsaki napad odbili. Na bojišču je obležalo 1000 Japoncev in 300 Rusov.
Japonska topniČarka "Kaimon" je trčila pri Talienwarcu ob rusko mino. 3 častniki in 19 mornarjev je utonilo.
Iz Mandžurije poročajo, da je kolera pričela razsajati mej vojaki.
Pri ponočtvem r.apadu na Hoiyan so imeli Japonci 200 mrtvecev in 500 ranjencev.
Japonci so vzeli Rusom pri Port Arturu neko malo trdnjavico v ka teri je bilo 8 topov. Pri napadu na trdnjavico jih je izdatno podpirala mornarica, ki je po kratkem in vspešnem streljanju prisilila ruske topove, da so umolknili.
Po vročem boju so zasedli Japonci dne 6. julija Kaiping.
Dne 9. julija je portarturško bro-dovje bombardovalo vzhodne japonske postojanke. Zvečer se je vrnilo brodovje zopet nepoškodovano v hiko.
Okolu Port A rt ura se vrŠe dan za dnevom na suhem in na morju večje in manjše praske.
V bitkah okolu Kaičova so Rusi izgubili okolu 200 mož. Slednjič so se unnkniK armadi generala Oktt-a, ki šteje 60.000 mož.
Vladivostoška eskadra se je iz svojega pohoda vrnila v Vladivostok, a najnovejša poročila trdijo, da je zopet odrinila na odprto morje.
Ir Sangajt se poroča, da so Rt« z minami okolu Port Arthura pognali okolu 38.000 Japoncev v zrak. Ta vest le ni oficijdoo potrjena.
Rusija.
Povelja in ukazi carja — "bntju ške" so že podobna poveljem norcev, s katerimi misli ohranili despo-tizem, zajedno pa prisiliti ruski narod, da bi še v prihodnje obožaval naga j ko kozakov.
"Batjuška" hoče odstraniti revolucionarno zlo s korenino, ker jc prišel do prepričanja, da se misel svobodna .e da zatreti s kozaki, ječami in vislicami, vsled tega se mora zatreti rdeča pošast že takoj v zibelki. V znamenju splošnega ljudskega poneuinnevanja misli zmagati general Glazow — novi minister za "ljudsko naobrazbo". Da se ohrani ruski carizem, je potrebno potisniti šolski jxxluk na stopinjo, katero je začrtal nazadnjak— knez Merčerski.
1.	Znižanje števila učencev.
2.	Spremenitev sedaj obstoječih osmorazrednih ginmazijev v še.t-razredne.
3.	Nadzorstvo ljudskih šol se izroči sv. Sinodi.
Abiturijenti, ki bodo dokončali šestrazredni gimnazij ne bodo imeli pravico do študij na višjih šolah. Na ta način se bode skušalo število učencev avtomatično znižati.
Gimnazije, v katerih imajo učenci pravico obiskaviti višje šole, pa sinejo obiskavati le sinovi v političnih zadevah zanesljivih starišev. — Kakor se poroča, je general Glazow za uresničenje tega učnega načrta že ukrenil vse potrebno, svojim po-inagdčem je pa imenoval ^fcirala Solotareva, najbolj zagrizenega re-akcionarca.
Gospod Nikolaj II. bode morda '<c doživel, da so tudi taka sredstva jalova proti razširjajoči se misli revolucionarni. Ali takrat bode prepozno obujati kes za grehe, katere je zvršil v zvezi s svojimi nadzad-njašiki svetovalci.
Car, batjuška je podoben vtap-Ijajočemn, ki lovi bilko, da bi ohranil svoje življenje. Vsako rešilno sredstvo jc dobro, da bi se obdržal na tronu svojih pradedov ter pridobil zaupanje svojih podložnikov. Iz svoje privatne blagajne daje tisočake za ranjence na bojišču. Od vojakov, ki odhajajo na Daljni Vztok, jemlje slovesno slovo. Izdal je ukaz, da se nihče več ne sme zavoljo političnega zločina poslati administrativnim potom v Sibirijo. Politične zločince sodijo sedaj javna sodišča.
Bizantinski klečeplazi bodo zopet "batjuško" hvalili zavoljo njegove človekoljubnosti. Za politične zločince se bode prokleto malo spremenilo v sveti Rusiji. Mesto da bi jih pošiljala administrativna oblast v Sibirijo, obsojali jih bodo sodniki, ki bodo v svoji hlapčevski ponižnosti tekmovali med seboj, da bi tem preje zlezli na višjo stopinjo.
Ta ukaz le dokazuje, da se car in njegovi ministri dospeli do konca sVoje modrosti. Oni čutijo, da se mora nekaj zgoditi, da se potolaži vsaj nekoliko nezadovoljnost v narodu. Kakor izgubljene duše tavajo okoli ter pri vsacem koraku priznajo svojo slabost in zmedenost načel. Ce bi v resnici mislili pošteno z narodom — bi bilo sedaj vže prepozno, kajti valovi narodne nejevolje jih bodo pogoltnili.
Kuho.
Naša slavna republika Zdr^-dri. amer. nadzoruje Kubo, kakor kak neotesan jerob svoje mladoletne varovance. Ameriški konzul Holaday v Santiago se je pritožil pri poslancu Squiersu v Havani o slabih cestah in pomankljivih sanitarnih napravah v Santiagu. Poslanec je iztočil pritožbo predsedniku Palmi in le-ta je najponiinejše obljubil, da bode vse nedootatke v tem oziru odpravil.
Ako bi v Evropi v katerikoli državi postopal poslanec tako nesramno, bi se taki nastop smatral za napoved vojne in nesramnemu poslancu bi izročili potni list. Neznatna Kuba je pa morala to moralno klofuto vtakniti molče v zep, katero ji je dala mogočna Amerika, nje "plemenita osvoboditeljka". Ali smešno na celi stvari je, da se je ameri-kanski poslanec pritožil o slabih cestah in pomankljivih sanitarnih napravah t Santiagu, ko je vendar prišel iz dežele, kjer v njenih
smrdi cestno blato do neba, o pomankljivih sanitarnih napravah se pa smeji že ves kulturni svet? -[talija.
Sedanji papež je jako praktičen Človek, če se gre za denar. Iz Rima se poroča, da je papež sprejel pen-zijo v znesku $2000 na leto od italijanske vlade, ki je pa v resnici le letno darilo reda sv. Mavricija in Lazarja, kojemu je načelnik italijanski kralj. Papeža Pij IX. in Lev XIII. sta se branila sprejemati to darilo, dokler ne vrne italijanska vlada papežu njegove dežele. Najbrže 'bode sedanji papež sprejel tudi odškodnino v znesku $641,000 na leto, katero je odredila italijanska vlada kot letno odškodnino za papežu odvzete dežele.
Sedanji papež je najbrže mislil, Ixilje je vrabec v roki, kakor golob na strehi. Uvidel je, da je boljše vzeti denar, kakor pa izdajati papirnate proteste proti italijanski vladi, zA katere se dandanašnji brezbožni svet še ne zmeni. —
Španija.
V	Barceloni so obsodili anarhista Miguela Artala, 17-letnega mladeniča na 17 let 4 mesece in i dan ječe, ker je poskusil umoriti mini-sterskega predsednika Maura. Le v Španiji je mogoče, da se anarhizem tako krepko razvija, ker vlada z brutalno silo zatira vsako delavsko gibanje. Vsako nasilje rodi proti nasilje. Najbrže bodo anarhisti tudi to obsodbo maščevali, ali jo pa izrabili za agitacijo, s katero lx>lo pridobili za svoje nazore in iračela novih pristašev. Klerikalna vlada bode pa odgovorila s novimi preganjanji, kateremu bodo zopet slfdili napadi. Vladni faktorji v Sianiji so vsp pozabili, naučili pa n«. Torej ni čudo, ako anarhizem vTpaniji tako krejko napreduje.
V	Madridu je osem žensk obtoženih umora. Le-te so umorile Car-lotto Fuento, histerično žensko, ki je trdila, da je "devica Marija", ker so jo sosedje smatrali za čarovnico. Fanatične babure so strgale obleko raz njo ter golo posadile v kad, v kateri je bilo neugašeno apno. Prilivale so toliko časa vodo, dokler ni nesrcčnica izdihnila. Vražnover-ne babnice so trdile pri tem nečloveškem trpinčenju, da iz nesrečne Carlotte izganjajo hudiča.
Gospodje v kutah in talarjih, to je vaše delo I Na eni strani anarhistični |napadi zavoljo preganjanja organizovanih delavcev, na drugi pa verski fanatizem, ki v imenu boga vbija in mori nedolžne, slaboumne ljudi j. To so sadovi tiste toliko hvaljene katoliške morale, vede, naobrazbe in vzgoje!
Nemčija.
Nemški profesorji se prepirajo med seboj o državnem prevratu nemške dežele, katero sta ustanovila božja previdnost in "žele/ni" Bis-mark, če hnajo po božji milosti postavljeni knezi pravico, kar čez noč strmoglaviti ustavo, konfiskovati vse ljudske pravice, ali morajo pa še le to napovedati v državnem zboru. Profesor'Laband v Strassbur-gu predbaciva svojemu kolegu Ja-gcmanu v Heidelbergu, ki zagovarja "državo na odpoved'', nevedo in površnost. Laband, ki slovi kot temeljit strokovnjak v pravoslovni vedi, protestuje, da bi pravoslovna veda dajala recepte za državni preobrat.
Mislimo, da visokoučeni profesorji pri svojih razpravah ne jemljejo v poštev, da kdor hoče vresni-čiti državni preobrat, se ne bode oziral na razprave pravoslovcev. Ako bode hotel Vilče drugi, evro-pejski klovn in norec strmoglaviti sedanjo ustavo, ne bode vprašal za svet ne Jagemanna, ne Labanda.
Ali da tako strmoglavenje ustave tudi lahko pride od zdolaj, ki bode kakor vihar uničilo vse sedanje nazadnjaške državne naprave, o tem se najbrže obema učenjakoma še ne sanja.
Hereri v Afriki dajejo dobro po grbi nemškim vojakom, koje je poslal ViKe drugi t tvojimi kapitalističnimi zavezniki v Afriko ropat in krast General Troth zahteva vojake in zopet vojake. Ali ti vojaki stanejo denar. Kmalu bodo Nema
grofu BiiloWu, državnemu kance-larju v obraz, naj na dražbi proda peščene puščave v južno-zapadni Afriki, ker je ljudstvo 6ito plačevati za klativiteške pohode, ki so narodu le v škodo.
Ameriške Testi.
Iz kapitalističnega brloga.
Barabski čini generala Bella in njegovih uniformovanih ušivcev so zadobili že takšno lice, da nas ne more presenetiti nijedna vest, ki pride iz Colorade. Ako pa čitarno najnovejša poročila-o nastopu mili-čarjev in "ljudske straže" napram neoboroženim organizovanim rudarjem, potem se nam nehote stiskajo pesti in naša kri se prične pretakati hitreje po naših žilah.
V Cripple Crceku so barabe s krinkami na obrazu napadle 6 unij-skih rudarjev v njihovih stanovanjih ter jih odvedli v gorovje. Od teh 6 so se do sedaj zglasili 4 pri predsedniku organizacije, kateremu so povedali svoje doživljaje.
Pretepali so jih z bičem, pobrali so jim denar in dnige vrednosti v navzočnosti vojakov in deputi-šeri-fov.
Koliko časa bode še ameriško ljudstvo mirno gledalo ta grozodejstva in lojovstva, ki jih provzročajo barabe v službi kapitalistov?
Organizovani delavci pobirajo darove za otroke in žene preganjanih rudarjev. To je dobro in plemenito! Ali s tem še ne bode izbrisana sramota, katero je pritisnila grozo-vlada v Coloradi vsemu ameriškemu delavstvu na čelo. Ako bi ameriški delavci jednoglasno zahtevali širom Amerike odstranitev neznosnih razmer v nesrečni deželi Colorado, tedaj bi izginili vsi neuniformovani „ ....................
In-unlformorant trti vri" hi barabe ■ posehtli vIak je v MIHM5I kar čez noč, poskrili bi se po skriva- na DWej	4 Eastern lili
liščih kakor hijene, ko jih prepodi beli dan. Ako ameriški delavci čakajo, da jih bode kedaj Samuel Gompers vspodbujal za protest proti krivicam v Coloradi, tedaj čakajo zastonj, kajti doživeli bodo, da bode delavska organizacija v Coloradi necega lepega dne zavratno vničena in poteptana.
če se gre za kapitaliste.
Naše prerokovanje o preiskavi grozne nesreče na parniku "'General Slocum'* se je vresničilo popolnoma. Višji faktorji so odločili, da družba morilcev in dobičkalovcev, ki je zakrivila vse, ni odgovorna za nesrečo na .parniku ter se jo ne more prijeti ne kazenskim, ne civilnopravnim potom. Neki inšpektor pomorskega urada je povedal odprto zaveznemu tajniku, da je na parniku "Grand Republic" — iste družbe — vse v neredu, da so rešilne oprtovnice nerabne, rešilni čolni le navidezno na ladij i, priprave za gašenje požara v žalostnem stanu, moštvo na parniku pa nezadostno po številu, če bi prišlo tudi na tem parniku do kake katastrofe. Najmanjši požar bi tudi ta parnik hitro vničil. Ako bi kdo zažgal svojo lastno hiSo, da bi dobil zavarovalnino, bi ga obsodili na smrt, če bi le jeden sam Človek izgubil življenje v požaru. Požiga!cem, milijonarjem, dasi je izgubilo nad tisoč ljudi svoje življenje, se pa ne zgodi nič. — Zakaj ???
Pobesneli kapitalisti.
"Lastninska zver" v Coloradi praznuje pravcate orgije. Okolu 100 unijskih rudarjev mej njimi predsednika in tajnika hočejo postaviti na zatožno klop zavoljo u-rnora. Znani general Bell, poveljnik unifomiovanih klativitezev pa zahteva očitno, da se morajo vsi obesiti. To bi se moralo zvršiti, ker je neka po kapitalistih podkupljena baraba izjavila, da so organizovani rudarji vprizorili dinamitni napad na železniško postajo Independence.
Ta bajka nas spominja na pripovedke Schaaka in sodrugov v Chi-cagi, katere so si le-ti izmislili, da bi nedolžne ljudi »pravili na vislice. Ako delavci pravočasno širom Amerike ne protestujejo proti nameravanemu juotičnemu umoru, potem je t rKij^oce, da ga kapitalistična svojat < >!r-radi tudi izvrši.
izjava nemškoga konzula.
O boju kapitala proti delavskim strokovnim organizacijam v Ameriki poroča trgovski izvedenec nemškega generalnega konzulata v New Yorku oficijelno to-le:
"Gotovo prevladuje splošno v in-dustrielnih krogih naziranje, da se slabi časi izrabijo za pritisek na delavska strokovna društva, da se jih sili pripoznati vse rudotopilni-ce, delavnice, plavže in tvoraice za "open shops" (dobesedno: odprte delavnice), v katerih smejo delati tudi neorganizovani delavci. Do sedaj je le del delavnic "open" ali "non-union" (nestrokoven), drugi del je pa "closed" (zaprt) ali "union", t. j., da smejo delati le organizovani delavci in da se v poštev jemljejo pravila strokovnih organizacij. Najpripravnejše sredstvo bi bilo, da se vse delavnice za nekoliko časa zapro, potem se pa zopet kot 'non union" odpro. Vsled tega in vsled slabe trgovine se pričakuje, da se bode produkcija za dlje časa omejila.
Mi smo trgovskemu izvedencu nemškega konzulata za to izjavo zelo hvaležni, ker nam je odkritosrčno povedal misli amerikanskih kapitalistov.
V prvo svarimo vse delaycc v stari domovini, da se ne vsedejo a-gentom vsled nizkih voinih cen na limanice, ker za sedaj preti Ameriki gospodarska kriza ter jim svetujemo, da počakajo doma, dokler ne postanejo zopet boljši gospodarski odnošaji.
Amerikanskim delavcem pa pri-1 poročamo, da stoje na straži, da ne bodo kapitalisti zavratno naskočili njih organizacije ter jih vničili. — Združite se krepko — ter bodite oprezni 1
28 mrtvih, 72 ranjenih. •
------—-——H 1 1 »M«
ncage
na progi Chicago & Eastern Illinois na nekem ovinku došel pred njim vozeči tovorni vlak. Sunek je bil tako močan, da je bilo na lici mesta ubitih 28 oseb, 72 pa ranjenih. 17 mrtvih, 35 ranjenih.
Redni vlak je zavozil blizo postaje Milvale, N. Y., na stranki progi "Greenwood Lake" v posebni vlak, ki je tu vodo jemal za lokomotivo. Dasi je strojevodja znižal hitrost vlaka na 10 milj na uro, ko je vozil v postajo, kljub temu je lokomotiva zdrobila zadnji voz popolnoma, sprednji del zadnjega voza je pa porinila v predzadnji voz. Stroje vodja in kurjač rednega vlaka sta poskakala raz lokomotivo, ko sta uvidela, da je katastrofa neizogibna.
Kdo je zakrivil nesrečo? Odgovarjamo laikho: Slabe naprave za varnost prometa m ameriških železnicah! Kedaj se bode vendar ameriško ljudstvo spametovalo ter prisililo ameriške železniške kralje — te sistematične morilce — potom zakona, da vporabijo najnovejše iznajdbe za varnost prometa na ameriških železnicah ? ?
50,000 delavcev stavka. Opoldne dne 12. julija t. L je pričelo 49.600 vslužbencev v ameriških klavnicah s stavko. Stavkujoči 'delavci zahtevajo za neizučene delavce i8J4 centov plače na uro in 10-urni delavnik. Mesarski kralji pa ponujajo le I7# centov. Stavkujoči delavci so po, mestih razdeljeni ta ko-le: Chicago 20,000 mož, St. Paul 800, Sioux Gty 800, So; Omaha 5000, St. Joseph 5000, Kansas City 10,000, East St. Louis 5000, Fort, Worth 1500, New York 1500. Mesarski kralji so v zadnjem tre-notku zavoljo plače predlagali raz-osdišče. Ali bilo je prepozno 1 Iz-vrŠevalni odbor ni mogel več vzeti ta predlog v poštev, ker je že izdal povelje za starko.
Y POZOR ROJAKIt Opourjamo rojake, da nam bo« de knjiilca "ŽRTEV RAZMER" ali ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor 2oll ictl knjižic«, v kateri ao olika poftibonosno delovanje nekaterih duhovnikov po Imenu u nai narod, naj dopoiljo 2Sc. na uprav-niitvo<aQI. Sv." In |o takoj.
Zalolgra. ki se opisi ittt, sojo zavrilla na Ur jo

"Glas Svobode"
[Tub voios of Liberty] Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik*.
"Glas Svobode" Izldo rsakl petek In vslja za AMERIKO:
za celo leto ...........$1.60
za pol leta .......,»........75c
ZA EVROPO:
za celo leto .......,....kron 10
za pol leta .............kron 5
Enfrnl at the. I'Mt •tft<-» »t Chicago, III., a« Sooond Clan Mailer.
Subscription |1.50 per year.
Auvertlsomests on a^roetnoat.
Naslor zn dopise in poalljatve je sledeči:
'Glnw Wvobode'
5(53 Throop tit. Pilsen Sta. Chicago, 111.
Pozor SltvendH
Velika otvoritev— „Graud O-penig" borte dne 16. julija v veliki plesni dvorani na vogalu 18. cesto in So, Centre Ave.
I'oče tek točno uri zvečer. Svirala bode znana unijsku godba W. S. M. "Ljubljana" slovenske in drugo poskočnico; točilo se bode sveie pivo, naravna vinska kapljica in prtdajalo najfinejše smodke. Preskrbljeno bode tudi za mrzel in go rak prigrizek.
Kdor se hoče po ceni in dobro zabavati naj pride v soboto dne 16. t m. v Narodno dvorano, ker je vstop vsakomur prost.
Za obilen obisk se priporočala.
BRATA MLADIČ.
Dopisi.
Iz dežele lapovov,
Kapitalistična svojat v Coloradi je preti nekoliko dnevi v nekatere kapitalistične časnike, ki za denar pišejo vse, kar kdo hoče, doposlala vest, da je neki rudar priznal, da je obstala zarota ža razstrelitev postaje Independence.
Kdor je pazno zasledoval dogodke pred razstrelbo v Cripple Creeku, ve, koliko važnosti se lahko prišteva omenjeni izjavi radarja.
Za sedaj moramo še počakati, kaj poreče k temu rudarska organizacija. A eno je ze danes pribita resnica. Omenjena izjava ni nič drtizega kakor navadna laz, katero so si kapitalisti naročili, da bi odvrnili od sebe pozornost.
Dne 13. januvarija t. 1. so podjetniki v Coloradi vložili spomenico na iciiat v Washington!!, v katerem so po svojem opisali vzroke stavke. V tej spomenici opozarjajo kapitalisti na necega McKineneya, ki ima zločinski značaj in je član osrednjega odbora rudarske organizacije. Nadalje se poroča, da je Mc Kinney obtožen, da je skušat pognati z di-namitom v zrak vlak, v katerem 50 sc vozili garjevci. - -<•■ -«*»■
Kmalu po tej izjavi te je zopet fkušalo v Coloradi spraviti vlak iz ura, v katerem se je vozil gov. Pealwdy. Nebroj stavkujočih rudarjev je bilo aretovanih. Ali preiskava je dognala, da je tajni policaj Beckmann, ki je bil v službi podjetnikov, izdelal načrt za napad na vlak. Ali orodje njegovo je bil isti Mc Kinney, o katerem so lastniki rudokopov poročali v spomenici senatu, da ima zločinski značaj.
V preiskavi je Mc Kinney cinično priznal, da mu je za napad na vlak v imenu lastnikov rudokopov ponudil tajni policaj Beckmann $500 in da je za omenjeno svoto pripravljen izvršiti še enkrat napad, če inu jo le kdo ponudi.
Izpovedanja te barabe v kapitalistični službi so bila taka, da je bilo sodišče primorano izpustiti iz ječe vse obtožene rudarje. Zagovornik obtoženih rudarjev je imenoval to tlelo kapitalistov barabski zločin ter zahteval, da se sokrivce barabe Mc Kiney poišče ter prave provzroči-telje napada obtoži.
Sedaj je bilo sodišče primorano zapreti Mc Kinneya. Preiskava proti njemu se je pričela le navidezno, kajti kmalu so lopova Mc Kinneya izpustili iz preiskovalnega zapora, dasi je odprto priznal napad na vlak.
Ta edini slučaj nam kaže v pravi hiči. kako lastniki rudokojjov v Coloradi skrbe za dinamitne napade in krivi- priče. Mi smo prepričani, da je izjava rudarja o dinamitnem napadu na postajo Independence le delo lastnikov rudokopov, ki bi radi tem potom uničili rudarsko organizacijo, da bi še v prihodnje odirali in skubiji rudarje, ne da bi jih kdo motil pri tem iisesavIBiju
Spreobrnenje sv. Savla.
Nedavno ste pisali, v "Gl. Sv.', da so mi noli časi za čudeže, da sta "Chicago Record-Herald'*. in "Sunday Tribune" podkupljena — da je vse le farški humbug. Vi se motite! Dokažem Vam lahko, da se je pred kratkim zvršil v Indiana-polisu čudež, ki je podoben čudežu sv. pisemskega Pavla.
Seveda se malce bojim povedati in izbobnati ta čudež v javnost, ker bi morda prišel tudi na ušesa, gg. clevelaildskemu Maslarju in pa ljubljanskemu "dohtarju" Janezu E. Kreku, ki delavcem v stari domovini ponuja z farško mastjo zabe-ljen socializem, da ne bi z nova preklela spreobrnenca ter ga tako spravila ob nebeški raj. kjer se vse to vživa v neskončnem rajskem veselju, kar imajo rajski'agentje žc dandanes 11a tem grešnem svetu.
Ali kot dober, vesten katoličan, ki ne skrbi le za veselje na tem svetu, kojernu ni vera le na jeziku, sem primoran za sv. pismo predlagati nove slike, inakari če prav omenjena gospoda prekolneta spreobrnenca. Boljše je, če hudič eno dušo vzame, kakor da bi bili pogubljeni vsi ljudje. Nove slike so te-le:
1.	Kranjska ligvorijanska žlindra — patentovana na št. 1763 St. Clair St. v Clevelandu.
2.	Organizacija ljubljanskih cigara rc.
3.	Psalmist Mashr z čifutskim "tudlsokom".
4.	Zaroka Majerja z Rebeko, pardon Lizo.
5.	Kana galilejska ženitev cleve-landskega "šokeca'' Stcfančiča, far-škega "žymnarista" in agenta "N. D." z Ančko pri Zinkandu v India-napolisu. Ta lokavi ligvorijan3l;i učenec, ki pravi, da sc je naučil iz sv. pisma "cantica canticorum'', jc že toliko pogledal v "črne bukve da je vrčdk za vrčkom pive spremi-mjai v vodo.
ATI to* še ni pravi čudež. Očrtati vam hočem pravega 1— pristnega, da grešni Slovenci, sploh."frdama-ni" socialisti spoznate sirom Amerike, kakšne velike ."gnadc" božje smo deležni bogu dopadljivi Slovenci v Indianapolisu,
Bilo je krasno pomladansko jutro, polno poezije in bujne melodije, kakor tedaj ko je pogled na divje kavkaške gore v Lcrmcmtovi duši rodil slavnega "Demotto". Veličastno je bilo, kakor tedaj ob gardskem jezeru jkxI romantičnimi tirolskimi planinami, ko nam je bujna Shakcs-pierova domišljija dala slavno delo — "Romeo in Julia", tedaj je stal naš junak pred hišo na ulici, golo-glav in golorok ter neprestano motril topolova drevesa, koje je opeval agent "N. D." v 22. št. Hladna jutranja sapica se je nagajivo poigravala s njegovimi rujavimi ščetinami, ki so mu štrlele kvisko, kakor zviti prešičevi repički.
Kdor ga jc pazno motril, bi mislil, da naš junak kuje kako dramo, v kateri bi imela papež Julij III. in pa njegov paž Bertuccio glavni vlogi. Ali temu ni tako. V njegovi duši se jc vršil čuden boj liki stari grešnici, ki jo ostavljata greh in hudič.
Slaven je bil? "Prvak in vodja'' Slovencev v Indianapolisu. Vsi klerikalni listi v Ameriki so prinašali njegovo slavno ime. Vsi "ščurki" v amerikanskih lemenatih so vedli za njegov naslov. Vsacega pustolovca, kojega je zanesla burja v naš kraj, je moral "futrati" zastonj, za kar so mu slavo peli v 'N. D''. Bil je predsednik, tajnik, pooblaščenec društva, ali ti "brez-verski" fličerji so ga dali v pokoj. Na njem se je vresničil latinski pregovor: Sic transit gloria mundil
Zaklel se je, da sc maščuje nad vsem, kar je svobodno ali napredno.
AH glej 1 Močno se zabliska — "duh svobode" se prikaže nad njegovo glavo in začujc se močan glas:
"Paul, Paul, zakaj me pre-•ganjas?" Padel je vznak in gotovo bi si bil razbil svojo glavo, da ni padd »voji boljši polovici v na ročje. Počasi se je dvignil, odšel je v svojo sobo — bil je preobrnen.
V sedel se je za mizo, pedprl svojo glavo in obžaloval svoje grehe Kesal se je, da je bil agent "Am. SI.", da je pomagal Cleveland»kemu •'krništnemu črnošolcu" Stefančiču agitirati za "N. D." Trkal se je po prsih, da je pisal "Am. SI.", da Slovenci raj še igrajo na karte in po gostilnah popivajo, kakor da bi nabirali za irsko cerkev. .
Postal je "prijatelj" in "Čitatelj"
"GL Sv."--celo "razširjevalec"
misli svobodne.
Da bi te krivice vsaj nekoliko poravnal "pisal'' je v 26. št. "Gl. Sv." list <k> Korinčanov pod naslo-
kom, <la naj zapro mošnje pred farji in naj rajše zidajo norišnico. — Za, katerega pa že on ve.
Svobodni Ahasvcr.
Od nekod.
Do sedaj so priobčevali ameriški klerikalni' časniki le take "čudeže", o katerih so poročali v angleškem jeziku pisani časniki o druzih, narodih in katere so plačevali farji raznih ver v dobrem cvenki podkupljivemu ameriškemu meščanskemu časopisju.
• Ali stvar je zadobila sedaj povsem drugo lice. "Am. SI." je v 30. št. t. 1. prinesel neko poročilo o čudežu, ki se je baje zgodil v Aspenu, Colo. Da sleherni Slovenec spozna, kako nizko so padli slovenski farji v Ameriki z farbanjem, hočem tu doslovno navesti poročilo o omenjenem čudežu: "Sedaj pa nekaj dnizega. Eno leto jc minulo, odkar sem si jKxlpisanec tukaj v Aspenu kupil dom, ki me stane $200 gotovega denarja. In sam sem popravljal, ker sem sam "karpentar" ali mizar. In dne 26. junija sem prišel z dela ob 1. uri čez {>olnoč in šel v sobo, kjer sem imel "tišlar^ci ver-štat" ali mizarsko delavnico, veliko drobnega lesa in oblanc ter v drugi sobi vso boljšo opravo. In šel sem in prižgal šibico, da vidim, koliko je ura. Ker je bilo ravno eno čez polnoč, vržem šibico na tla in mogoče je, da je padla na "ene šihtne" hlače. Potem zaprem in grem v drugo sobo spat. Tedaj me moja žena opomni, da mora zjutraj ob pol šesti uri vstati, ker jc bilo nedelje jutro in to zadnji čas, da more k sv. maši. Velela je: "Ker sem bila zadnjo zamudila, nesmem nikoli več." Ko jc bila polšeste ura. se jc vzdignila in jc odprla sobo, nakar jo je dim nazaj vrgel. In vzela je ix»:odo vode in ogenj pogasila. To je pač božja milost! Za par minut bi bila tla pregorela in vse bi 1j4lo zgorelo, morebiti še jaz, yna in otroci. Molitev in cerkev lomaga."	Anion Palfil.
Klerikalnega agitatorja Antona Palčiča vprašam tu javno: Zakaj ni imel ure v sobi, temveč jo jc imel v "tišlarskcm verštatu", kjer bi bil lahko j>og]edal iz ceste na uro, ali jo pa odnesel, kdo drugi, ne da bi mu bilo treba prestopiti prag Palči-čevega "verštata". Taki amerikan-ski "verštati" a la Palčič so podobni drvarnicam v^stari domovini. Torej je tudi umevno, da se v tacih "ver-štatih" ne hranijo ure, kakor poroča farjem prodani Palčič. Kdor ima uro jo hrani v sobi, ter jo ne pušča kar tako, da bi jo lahko odnesel prvi capin, ki slučajno gre mimo "verštata". Še bolj se je pa urezal Palčič, ko trdi, da je v soboto zvečer, ko je bilo ravno eno čez pol noč prišel od dela domov. Gospod Palčič take laži pripovedujte vi zelencem, ki so še le prišli čez veHko kižo v Ameriko, morda vam le-ti verjamejo, da "karpentari"' delajo v merrki ob sobotih do ene ure č z polnoč.
To bi že vrjeli, da leže "šihtne" hlače pri gosji. Palčiču po tleh, ker jc prelen, da bi jih obesil na klin. Ali nc verjamemo, da so se hlače vnele, ker sam klerikalni podrepnik dvomi o tem, češ mogoče je, da je padla šibica na ene "šihtne" hlače. Sploh pa farjem prodana duša piše tako, kakor da bi imel cele kupe "šihtnih" hlač v svojem "verštatu".
Ali še večja zagotietka je, da jc gorelo od ene čez pol noč pa do pol šestih zjutraj ter tla je bil ogenj tak, da bi v par minutah fse zgorelo, a boljša polovica g. Palčiča je t eno posodo vode pdgasila vse, kakor da l i delovala na lici požara najbolj izurjena požarna straža z najmodernejšimi brizgalnicami.
Vsled tega čudeža priporočamo farško škofovi zavarovalnici proti ognju na Kranjskem, tla naj vržejo sv. Florijana na cesto, na svojem grbu naj pa slikajo boljšo polovico g. Palčiča ^Iržeč v roki posodo, ki služi noči za neke posebne na mene in razlivajoč neko vrsto fino dišeče vode čez "kanpentarjov ver stat", ker narod trdi, da je dotične vrste voda vskd kislin in soli, ka tere ima vsebi, jako vporabna, ako se kakšnemu pijančku ' šnops" vna me v želodcu.
Edino, kar verjamemo g. Palčiču je to, da je pozno prišel domov — a ne od dela temveč iz kakega "sa-luna". Zatoraj naj si zapomni g. Palčič, da laS ima kratke noge.
J. Bočič.
Sedrugll Delavci!
Edino vaše oroije v boju za ob-stanek je vaša časopisje. Spomin-frjtese svoieara iriašila. "Gl. 8r.M
20 julija
bode vozila Nickel Plate železnica izletnike v Chautauqua Lake, N. Y. in nazaj v Chicago za $14. Povratni listki so veljavni do 30. avgusta, ako se jih da shraniti. Na nijed-nem vlaku Nickel Plate železnice se ne doplačuje. Znižane vozne cene v drage vzhodne kraje. Tri dnevni vlaki, s spalnimi vozovi, zasebnimi obedi za klube, cene po 35c do $1, tudi postrežba "a la carte" ter obedi po 50c. v jedilnih vozovih. Pišite John T. Calahan, General Agent, 113 Adams Str. Room 298 za po-lrobnejša poročila. Za listke se zgladite v mestnem uradu 111 Adams Str. ,ali pa v Auditoriju Annex, Chicago, 111.
Društvene vesti.
DruStvo "SlavIJa" it. 1. S. N. P. J. v Cblcagu, 111., ima tvojo redno mo-seCno sejo vaako četrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave.
Društvo »Bratstvo" št. i S. N. P. J. v Steel, O. ima svoje redne mesočno soje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata J o h 11 R o b o 1 a v 8teel, O,.
Drnfitvo "Bratoljub" «t. 7. 8. N. P. J. v Clarldge, Pa, Ima ovojo rodno mo sečno nc<o vtako prvo nedoljo v mesecu. Srmli ljenlkl ho vabijo v drultvo.
DrilttVO -Delavec" Bt. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, III., Ima svoj« rodno mesečno sejo vsako prvo nedoljo v mesecu v druit.vcnlh prostorih na 1019 Green Day Ave.
DruStvo ht. Petru in Pavlu Poživlja vse svoje ude. da Bfi zanesljivo udeleže zborovanja vsakega lil. ▼ mesecu v dvorani na S. Hunt« F« Ave. st. I2C7 PUEBLO. COLO
Bratsko društvo: "SOKOL"
spadajoče k J. S. K. J. i mu svoje rudne seje vgako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sr. Santa Fe Avo. DruStvenl zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave.
K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODROR. PUEBLO, COLO.
Veliki obletni izlet.
Društva "Slovenija" štev. 44.
MB. M.
V East Side Grove, South Chicago
na 103 cesti in Indianapolis Ave.
KI BODE DNE 24. JULIJI,-1904.
Kegljanje za dobitke v vbedkosti $10.00.
Vzemi Robey, Hammond ali Whiting voz ulično železnice v (irove rin Madison Ave. in 03. eeBti. Vstopnina za osebo 25 centov.
SLIKA PREDSTAVLJA
uro za (lame.
Pokrovi so pretegujem z zlatom Gold filed, jumčeni za 20 let. Kole-Bovje nn razjxdagoElgin ali VValtham. Zdaj samo
$12.50
MoJ, osreči BVojo ženo in kupi ji uro za liožiino darilce.
Jacob Stoiiich
81) K. Madison St. Chicago, III.
Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu
LIEBICH-u 80 86 Euclid Ave.
Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Naznanjava rojukom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znaui
......SALOON......
pod imenom »Narodna dvorana," »edaj "Slovenski Dom". Priporo-cava o. občinstvu, sosebno raznim drustvam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvorane za društvene seje. V saloonu "pool table" tn glaeovir. Točiva pristno pilsensko pivo in drug® izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijsko, Triuerjevo in druga bela in rdeča ving. rdeči buigundee, beli tokajec, risling in druga fina vina so dobe pri naju na debelo in drobno.
Potniki dol« pri naju pronočiščo in vso postrežbo. Vsi dobro doili!
Mladič bratje
89—587 8. Centre Ave. na vogalu 18, cesti. Tel. Loomih 4«8 Chicago, III.
Ali ste že preiskali Idaho?
Po pravici jo nazivljemo zemljo bodočnosti
T poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošena.
NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL.
Ali se hočete bolje poučiti o državi T Če iščete nove domovine za poljedelstvo, tedaj pišite nam. Ako vos zanimajo promokopi in rudniki v našem tako zvanem '^Thunder Mountain folder" po-tem pojdite in prepričajte se na tvoje lastne oči.
D. E. B11BI.BT, D. 8. Spenceb, G. P. & T. A., A. P. & T. A Oregon Short Line R. R., Salt Lake City, Utah.
URBAN BRO S
:m W. 18th. St.Chlcag«, III. CENA IN DOKKA POSTREŽBA
JOHN FERBEZAR
629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO.
Priporočam rojakom svojo novo lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveie Walterjevo pivo Iz-vrritno žganje in fice smodke na
/ <emu pustiš od ueveduih zobo-^zdravnikov izdirnti svoje, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti h zlatom ali sre-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Sinionek
Zobozdravnik.
544 BHE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan WA.
Anton Snkle
PUEBLO. Coi,o «04 S Santa Fe.
Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveie pivo in žganje. Telefon 092 Red in 313 Black
Najboljši svetovni obiskovalci
so na dobičku ako potujejo vin Denver In Rlo Uraude železnice preko Bocky Mountains okraja v Colorado, Utah all tlhooeeansko obrežje,
ki Ima največ krasnih razgledov, gorskih slik. mineralnih studencev ter zn lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijednu druga proga na svetu.
Zdravo coloradsko podnebje je posebno mikavno za polet-ne počitnice. Zdravisča- Manltou, Colorado NprlngN, 01 en wood Springs in Salt Lake City so svetouo znana.
Znižano ceno v Colorado Springs in Utah na vseh progah s primernim izstopom v coloradskih in zapadnih mestih.
Brzovlaki iz St. Louisa, Chicago v Colorado, Utah in ealiforuijska mestu. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carto nn vseli brzovlakih.
Najlepše ilustrovane knjižice se nn zuhtevunje razpošiljajo zastonj.
8. K. Hooper,
a. P. & T. Agent,
Denver. Colorado.
NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI
Charles Iyl-u
priljubljenemu unijikema krojaču 772 80. Halsted nu vogalu W. I9tll Place, ki čiati in »opravlja tndi ženske in rnožke obleke. Gospod Tyl je Slovan ter dobro znun mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen.
SLOVAN K SLOVANU!
LETO JE TOI
Naša bogata zalo«u unijskih najraodnejiih oblek in površnikov je popolna. Vsa obleka je izdelana od unjjskih krojacev in to naj-modnejše in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge biuo dali posebno pozornost ua to, du bi te nase obleke naidalje v modi ostale In du h{ cenj. odjemalcem, kakor smo dose-daj, tudi v bodoče ugajali. Oene naših oblek in površnikov bo
pg- OD $6.00 DO	»20.00
Izvolite si naročiti najniodnejso obleko ali površnik? Nafca večletna skušnja v tem poslu vaui janiči, da vam napravimo no vasi volji In okusu obleke in površnike iz naše velike zaloge vsakovrstnima domačega ali importinineg" 8«k»a ™ tako nitto ceno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka nli površnik od $12.00 naprej.
^lXdVORAK t m
_____n nviiirnf ..oTlll HOC
598 600 BLUE ISIANPAVEJ
Govorimo slovensko. VpraJaJ p« Številki 10
. '" • 11 1 1 1 1 ' "



Narodna
Podporna Jednota.
h sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John Stonicu, 566 S. Centre Avo., Chicago, 111.
Pa.
Podpredsednik: Mihael Stbokeu, 519 Power Str., Johnstown, I. tajnik: Mabtin Kohda, 563 Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petmč, 508 Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Kiajbučar, 0017 Ewing Ave., South. Chicago, III. v , 4 Dan. Badovinac, P. O.Box 198 La Sallo, 111. iNnU,zor-1 Jons Vkrbcaj, 074 W. 21st PI., Chicago, 111.
una: j Anton; Mladič, 181 W. 19th Str., Chicago, III. ■p . \ Jos. Duller, 416 Washburn Ave., Chicago, 111. l orotnt | Martin Potokar. 504 S. Centre Ave., Chicago, 111. ouL«r. | Mohor Mladic, 017 S. Centre AVo., Chicago,"ill', -p i .v.. I John Vehbčaj, 071 W. 21at PL, Chicago, 111.
!U8Kl Jos. Duller, 410 Washburn Ave., Chicago, III. oaDor: ( Anton Mladič, 131 W. 19th »tr., Chicugo, 111.
Y8E DOPISE naj blngovqlu društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Murtin Konda; denarno pošiljatre pa blagajniku Frank Klobučarju.
Titop.
Društvo "Triglav" št. - v Lu Salle, III.: Josip Zabukovec roj, 187ff; Anton Kralj roj. 1877; Jakob Juvanoič roj. 180«. Druat. stoje udov.
Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Matevž Naglic roj. 1870; Jure Kaauujo roj. 1868. Društvo stojo 26 udov.
Društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: tvan Breuoio roj. 1875; Alojs Vodlan roj. 1H83; Franc Ooopefc roj. 1874; Ivan Kustolic roj. 188J. Društvo stojo 30 udov.
Društvo "Bratstvo Naproj" št. i» v Yale, Kans.: Ivan Prislan roj. 1800; Josip Dolanc roj. 180»; Ivan Markovic roj. 1872; Toma! Mravlja roj. 1801; Martin Zdovšek roj. I8»y; Josip čadež roj. 1880; Ivan Podobnik roj. 1880. Društvo stoje al udov.
SuNpondovaige.
Društvo "Slavija" v Chicago, 111.: Milinor Šolar roj. 1857; Frank Šinkovec roj. 1877; Matija Plut. Društvo stejo 02 udov.
Društvo "Triglav" v La Sallo, 111.: Ivan Hrvatio za nodoločen čas. roj. 1875. Drušrvo štejo 47 mlov.
Društvo "Bratstvo" Steel, t).: Fnmk Suši na roj. 1871. Društvo šteje 25 udov.	MARTIN KONDA I. tajnik.
le ki
t

Petrova skala.
V. K. iz Rima, 25. nov. XXIII.
Na eni strani grmi Vatikan proti Italiji, skrivaj pa vživa njene dobrote; na eni strani izobČuje kraljevsko rodbino, na drugi strani pa sam skrbi, da to izobčenje le na papirju ostane.
V Vatikanu so te taktike že davno vajeni. L. 1887. je papež obsodil knjigo patra Tostija "La Ccm-ciliazione" — isti papež, ki je pre-dno je knjiga izšla, sam prebral vse krtačne odtiske te knjige in nekatere stvari popravil.
"Slov. Narod" je prej kakor katerikoli evropski list — sporočil, da so sedaj obsojene nekatere knjige prof. Loisyja. Sedaj je ta vest uradno potrjena. Papež je bil obsodbo sistiral, a se je dal pregovoriti in ukazal, da se obsodba razglasi.
Vprašal som nekega monsignora. kake posledice bo to imelo. Rekel mi je: "Prav nobenih. Ponovi se ista veseloigra, ki se je z Loisyjem že enkrat ponovila. Papež Leon XIII. je pred nekaj leti obsodil neko Loisyjevo delo, Ixrisy se je podvrgel in po preteku nekaj njčsccev — obnovil svoje "zmote". Tako se zgodi tudi sedaj. Izobčiti Loisyja se Vatikan ni upal in s tem je vse rečeno."
Tako omenjeni monsignore. In mož je dobro informiran, saj sem jaz po njegovih informacijah mogel že dne 17. decembra poročati v "Slov. Narodu", kar je kardinal Richard, ki je I^oisyja tožil v Rimu, izvedel šele več dni kasneje. Papeževo pismo na kardinala Richarda je namreč datirano z dne 19. decembra, odposlano jc bilo torej iz Vatikana dva dni pozneje, ko je bilo moje poročilo ze notisneno v "Slov. Narodu".
♦ • •
Pisatelj "Petrove fkale" je s svojim spisom zadel v Črno. Ti papeži, škofje, korarji in drugi, ki stoje v službi katoliške cerkve niso ljudje, ki bi imeli srce za narod, za tisti V- od, ki » svojimi žulji in sragami živi to leno gospodo. Ti gospodje so sovražniki ljudske omike ter prijatelji teme — slepe vere. Mej tem ko ljudstvo stremi za omiko in naobrazbo, za boljšimi življenskimi pogoji, mu priporočajo ponižnost in pohlevnost ter ga tolažijo z boljšim življenjem na drugem svetu, sami pa žive v brezdelnosti, razkošju in sijaju. Katoliško ljudstvo, ki se muči in dela od zore do mraka za vsakdanji košček kruha, bode prej ali slej za vselej obrnilo tej gospodi hrbet.
O. Frank Petrich, zastopnik "Glas Svobode" obiskuje sedaj rojako v driavl Ohio. Vsem
somišljenikom ga priporočamo.
■
RAZNO.
Oče Anžuta v smrtni nevarnosti — v Peklu.
StmiMjtniki noroiujte m *n>o-rolvjte svoje lasgjue.
Iz Borovnice se piše JI, Nar.": V tukajšnjem znamenitem Peklu kamor je bil dosedaj pot nepristo-pen, dela "Slovensko planinsko društvo" pot — stopnicc in mostiče in kmalu bo prijateljem narave odprt diven kraj, kamor dosedaj še ni stopila človeška noga. Tudi blaga duša Anžuta, idoč s sekirico gozd, si je hotel s svojim sosedni Balančetom ogledati ' svete šteng. kakor je sam krstil to novo pot. Naša turista sta pogumno korakala po novozgrajeni poti, a noti je zmanjkalo in kako sedaj priti do vrha, kjer se nahaja Aniutov gozd? Anžuta pleza od peči do peči, dasi ga jc sosed svaril, da naj opusti to vra tolomno početje a ta ga ni slušal in kobacal je svojeglavno vedno dalje, dokler ni dospel do neke votline, skozi katero je nameraval priti na nasprotni breg potoka. Preril se je z veliko težavo med dve skali, od koder ni mogel ne naprej, ne nazaj. S svojo sekirico je sicer pridno klesal skali, a ta se mu je kmalu obra bila in tako jc tičal brez pomoči v pasti. V ten strašnem položaju je jel klicati svojega spretnljevaka na pomoč/a ta se mu ni upal slediti in ubral je v drugi smeri pot na Poko-jišče, kjer se je nadejal dobiti ljudi, da bi rešili s pasti vjotpga Anžuta. Pa tudi Balanče se jo priplazil v tak kraj, da ni mogel ne naprej ne nazaj. Na pomoč klicati bi bilo v tej samoti brezuspešno, zatorej sta oba jela misliti na večnost in delati dobre sklepe. Anžuta se je zaobljubil, ako ga božja previdnost še kdaj reši iz te zagate, da ne bo več "šnop-cka" pil in tudi ne več čital "dušne paše", Balanče je pa v svoj eni obupu napravil oporoko, in ker ni imel papirja pri rokah, obelil je mlado hojo in nanjo zapisal s svinčnikom svojo poslednjo voljo v nadi, da se morda vendar kdaj dobi človek, ki bo našel ta nesrečni kraj. Ko je Balanče izgotovil »voj testament, skušal se je rešiti in plezal je dalje in dalje, vedno v smrtni nevarnosti, dokler se mu ni naposled posrečilo priti na Pokojišče, odkoder je potem prišla tudi Aniutu pomoč Spustili so namreč po vrvi nekega pogumnega sidarja do luknje, v kateri je tičal nad tri ure že ves oslabljeni Anžuta in ga tako rešil gotove smrti. če bosta Anžuta in Balanče tudi držala svoje storjene obljube, je zelo dvomljivo. Saj Anauta že zopet pije svojo merico "šnopčka' m tudi kakor poprej čita vsako jutro svojo "dušno pašo". To je pa gotovo, da prostovoljno ne poj deta več — v Pekel.
V dobi konkordata.
Okrajni glavar \ Moravskem Šumperfcu je <^^adnjL čas učitelj »tvo svoje«a	stroS° n3d~ zorovati po — orožnikih. Duhov-in drugi klertkaki pridno
proti učiteljem, a okrajni glavar pošlje takoj orožnika, da učitelja zasliši. Nedavno jc pričakal tako odposlani orožnik učitelja pred šolo, da se j<* ta vrnil s sprehoda ter ga nahrulil: "Došla je ovadba da citate protiverske (proč od Ri ma) spise. Take pregrešne spise dobivate baje redno po pošti, morda pod drugim imenom". Seveda je bilo vse skupaj zlagana duhovniška denuncijacija, a značilno je za 20 stoletje, da bodo morali učitelji politično oblast vprašati, kaj smejo citati.
Kako klerikalci skrbe zase.
Duhovniki se že od nekdaj trudijo 11a vse mogoče načine, da spravijo kolikor mogoče dosti svojih ljudi v vse javne zastope in zbore, da se tam potegujejo za klerikalne koristi. Tako se je tam tudi sklenila postava, vsled katere duhovnikom ni treba plačevati občinskih tloklad pri nobenem davku in da so njih palače, ki jim jim zida ljudstvo na svoje stroške popolnoma proste vsa kega davka. Kakor pa jc znano imajo župniki in kapelani v vseh oličinah, kjer jc ljudstvo še tako zabito, da se jim da voditi in mandirati, v vseh zadevah/ vedno prvo in zadnjo besedo, a <la bi pla čali kaj za občino, to jim ne diši Tudi hišni davek bi lože plačevali kakor kmetje ter tako pomagali dr žavi k večjim doluxlkom, toda tudi to breme so klerikalci naložili pleča drugih davkoplačevalcev. Ta ko klerikalci povsod le zase skrbe, zase delajo, hedastim kmetom, jih volijo za svoje poslance in stopnike, pa za hrbtom kažejo fige!
Kazen v Marijini družbi na Jesenicah.
Katoliško delavsko družtvo Jeesnicah ima svoj "tamburaški klub", ki sloni pod komando kapla na Zabreta. Ti tamburaši sedaj štrajkajo. Zakaj da štrajkajo, tega ne vemo; morda jim jc šušteršič Krekova |>olcnta začela presedati Istina pa je, da katoliški tamburaši štrajkajo. Scve, da tu nič ne opravi ničla Glavič ali ljubljanski poba Gostinčar, zato jc tudi župnik Zabukovec sam poskusil, napraviti red in mir. Potruditi se jc moral menda precej močno, ker je še pozno |>onoči v katoliški društveni dvorani razgrajal. Izvedeli smo, da je faj-mošter Zabukovec zahteval, naj se vsi št raj kujoči tamburaši vpišejo v Marijino družbo; skoraj gotovo za kazen. Tamburaši so se branili, a tolažil jih je apostol Peter Rozman, rekoč: "Fantje, kar vpišite se v Marijino družbo." — "A, tam se mora preveč moliti." Peter: "Saj sem jaz tudi vpisan, pa nikoli nič ne molim." Petrove besede so obudile splošen smeh. Mi pa pristavimo: "Peter, ti si Marijin otrok, pa nič ne moliš? Tedaj si ti prvi pristaš Luciferjev, ker si sam rekel: "Ne bom mu služil — Bogu 1 Ne bom se zgovarjal — z Bogom." — Peter, Peter, ti si skala, a na to skalo ne bomo zidali hiše božje.
Devlčarjov nI.""' Skof se je v Postojni pritoževal, da imajo Marijine družbe tako preklicano malo deviških članov, čestitamo Postonjceni in sploh No-tranjsem, da se jc škof zaradi njih pritožil, kajti kolkor manj je kje hinavskih devičariev, toliko več je med fanti spodobnih ljudi.
Nalnanllo.
Rojake v Puebli, Colo, obveščamo, da je zastopnik "Glas Sv." g Nikolaj Starašinič. Njemu lahko popolnoma zaupate v vseh zadevah, ki se tičejo. "GL Sv."
Nevednost v igri.
Svetovno znani kardinal Maza-rini, jako vesten državnik je rekel, da je v mladosti pri neki igri izgubil VS4. — poleg pa še svojo obleko. To ga je tako korenito spametovalo, da ni več igral od tistega dne. Res je, da neveda v igri ugonobi mnogo mladih mož in žen, če se gre za karte ali konjske dirke ali nevoda v življenskih skušnjah, posebno pa v bolezni škodi še mnogo več. Ako veste, tla je Trinerjevo ameriško, zdravilno, grenko vino najboljše »Iravilo za vsaki želodec, torej ne kupujte druzih mazaških zdravil, ker si kvarite zdravje in krajšate življenje.
To uspešno zdravilo je sestavljeno iz naravnega vina in izbranih zelišč ter ima v sebi neprecenljivo zdravilno moč, ki opomore vsacemu pokvarjenemu želodcu, regulira prebavne organe ter ojači ves sistem.
Zavžita hrana se lahko spreminja v zdravo in čisto kri, ki je podlaga življenju in zdravju. Dobiva se v vseh lekarnah ali direktno pri izdelovalcu Jos. Trinerju 79Q So. Ashland Ave., Pilsen Station, CW-Illinois.
KJE JB JANEZ BUTAJLE, doma iz Vrha, fara Stopče? V Amori-ko jo prišel pred 7 leti. Pred 4 leti je bil v Calumetu, Mich. Od takrat je pa izginil in so ne v« kam. K rlor rojakov vo kaj o njemu, naj blagovoli naznaniti njegovemu bratu, pravkar došlemu i/, star« domovino, Antonu Butajiu Box 401 Claridgo, Pa,
SLUŽBO IŠČE slovensko deklo. Ponudbo nuj se pošiljajo na Julijo More, CT6 W. 21, et. Chicngo, IU.
Frank Schontai
Priporoča slavnemu občiftst-	: vu svojo prodajalno z moder- i
nlm manufakturskim Ida-	■ goni na 878 W. 22. ulici na i vogalu ulice Robey.
Zajedno prevzemu vsa v kro-	j
joško stroko spadajoča dela,	: izdeluje fino in trpežno obleko : 110 naročilih!
VSI DOllHO DOS LI t

Pozor rojaki!!!
TJ
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. linijsko smodko na razpolago, Vsacemu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoma:
MOHOR MLADIC
017 S. Center Avo. blizo 19 uliee Chicago, III.

M
Posebno obvestilo. Nova prekomorska volnja preko sredozemskega In adrljanskega morja — prolakuftena Črta
Cumird Lino
ustanovljena leta 1840. Najstarejša prekomorska črta, k! jO t dnom 2C. aprila pričela s ptovltbo iz Now Yorka'direktno v Tr«t In Reko. Drulba Ima velike, nore tn elegantno parnlke 11a dva rljaka. Vsaki parnitt nosi 10.000 ton. Parnlkl odplujejo Iz New Yorka: "Slavonla" (dva vijaka) 10.C05 too, torek 19. julija.
"Pannonla" (dva vijaka) 10.500 ton, torek 2. avgusta In potem se vrBte parnlkl vsaki Četrti vefer. Zaradi nizkih cen, posebno radi tretjega razreda obrnite se na nate agente. ISfe-mo tudi agente. F. O. Whiting, Mgr. Dearborn & Randolph St., Chicago, III.
Poskusite
najboljše linijsko
A—B, X—Lent in
Criterion smodke
katere izdeluje
H. F. Aring
910 Payne Ave. Cleveland j O. Postrežba točna. Cene nizke.
S1 • N MWWWfWMfttlK^
C. G. F0UCEK
M Centre Ave. na vogalu IS. ul.
Najboljša resko-slovaiiska lokama v Clkagu
V nji so nahaja tudi pošta, kjer je mogoče pošiljati novce jkj vb'i Amorki in v Evropo. Prodaja -znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.-—
Brzojavni urad nu vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo so kov-SoL'i in drugo na vse Btrani Zed. držav.
V lekarniorditiirajonaslednji zdravniki:"Dr. Martin Ivec, vsaki večer od (i. do7. ure: Dr fitulik od 10. do 12. dopoldne in od T.-«, zvečer: Dr. Kolnr, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako ste bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo so Vam bodo.
ZA auioriko patentirano
Harmonike,
izvrstno delo, so dobo samo pri Slovencu
John Golob
203 Bridge St. JOLIET, ILL.
500
mož potrebuje za Raiuer-
jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, fine smodko kaditi in se veseliti.
Razpošilja staro belo in staro čr-no vino po f>0 centov, ter star grapo brandy po $2.7;"» galon.
ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL.
KALIFORNIJSKO VINt
na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $2 za posodo.
Drožnik po $2.25 do $2.75 gaL; slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popust.
V nmogobrojna naročila so priporočam
STEFAN JAK8HE
Box 77	Crockett, CaL
©
<8>
Dr. Mo Ao Weisskopf
H Ashland Ave, Telefon Canal 476
Uradne ure: do 9. zjutraj •d I. do 2. in •d 5.-0. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF jo Čeli. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
e.
e
Resnica
NAZNANILO.
Opozarjam slovenske trgovce— saioonarje in tudi drugo p. n. ob oinstvo na importirano brinje iz Ljubljano, iz katerega kuham sam najbolji brinjevecl Kdor hooe dobro kapljico brinjovca piti, naj se obrne na
John Kracker-ja
1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO.
Ferdinand Petsche
576 W. 21. Stmkt okrajni notar v ivoai s c. k. austr. ogr. konzu latom. Glavni agent Metropolitan Life in Nat. Nobtwektbbn FIBE Ikburkvub.
F. J. SKUA & Cfl
120—322 W. 18. ulita {'E8KO-8LOVAN8KA BANKA.
Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, iiterjatev denarja in vrednostnih stvnrij po calem svotu, sesebno v Avstm-Ogrski in Zdr. državah.
Ustavljanje plačilnih iu drugih pravnih listin. Dodsčine.
Zastopniki družb: broniske, ham-1 turške, antverpeke, rotterdamske in francoske prekomorsko—volne črto. V New Yorku in ostnlih evropskih piiatanisčih sprejme potnike naoi zastopniki. 1 slučaji zadrška osirona sapnik potnikov, obrnit« se na nas.
oidruvlena.
je tlu jo največja nesreča v A-morikii za človeki — l>olc-Kon, Ako je človek bolaa. neinore delati, in če ne dola nomore zaslužiti niti toliko, kolikor mu jo potrobno za življenje, s čem pa moro svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ?
Kftdarje človek bolmi — moro ho /.dravili. Najhujše so mu pa godi, ko jo bolan in bvojo bolezen neiskusenom zdruvniku toži, namesto da so takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojalii Nlovcnei kauar šte bolni ali potrel^ijete zdravniško pomoči — poslušajte nas, kor mi Vam o Vašo dobro priporočamo, da «e obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to jo :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku, ,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči zn popolno ozdravljenje vseh bolenti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, uko mo VaSo bolezen pismeno opiSete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval sknterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor I
V zaCetki moje bolezni hut mrtis meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike iu nič mi neso mpgli po-IlevmatlKem in magaL Potem se obrnem na Vas dr. a . ,.„.„.„. bolezen želodca Collins in poslali ste mi a kratzdra- g®J»®
vila in zdaj sem popolnoma zdrav.	g Ti
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova ozuravijeua. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolSi zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu livel. Maik Strah,
fiy Arimont St. Maasillon, O.
Walnut Lake, Ark.
Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skllšek, . vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem xa- Homestead, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od inojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporuČati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton 'Htanifel.
prof. ColUiwjam^i za popolno osk-drnvljoiijo v»oJi UoloHti:
Kakor t»olef»t i na plučab, prsih, želodcu, čre-vah, jotrah, mehurju,: ledvicah, srcu, grlu, nervo/jiost v glavi, kašelj, mrzlica, prchlajenje. revnmtiwm, prelivanje krvi, otekle nogo ali telo, vodenica, bolečine v križu, zlato žilo i horaoroide), onemoglost pri spol&kem občevanju, iipadanje las, tifus, lesaj, tečenjo iz uses ali oči, gluhost, Blepost, raka, hraste, garje in rane, Šumenje", ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. I?rot*. CJolltiif« je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vbc
Spolske bolezni pri molkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi T^roF. OoUIiim naj od katero spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj. to< maternein jeriku in adresujte nn
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
1^0 W. :j-4th St., NKW YOflliu
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se golao popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne
Maik Austin,
Box 37, Soudan, Minn.
>i ded«
iSito isto



: T



Opatov praporščak.
Zgodoziska povest. Spisal F. R. XLV.
Ta nevolja pa sc je spremenila v očitno sovraštvo, ko je videl, da opat strogo iztirjuje vse, kar so bili kmetje dolžni dajati. Krivičnega ni zahteval ničesar, le to, kur je imel samostan pravico zahtevati. Za kmete pa je bilo it to jako hudo, kajti bremena, ki jih je moral nositi, so bila silno velika, a zmagoval jih je tem težje, ker so jih menihi neprestano skubrli in ker jih je bil prejšnji opat prav nečloveško odri.
Matija se je hodil v St. Lambert tolažit in kadar sta z grajskim kaplanom sedela pri vinu, je brezobzirno dajal duška svojim čutilom in svojim mislim. Nekega dne je prišel nekam razburjen v St. Lambert in je zahteval, naj se ga pelje k Margareti, češ, da ji ima nekaj važnega povedati.
—	Kaj pa se je zgodilo, gospod praporščak, ga je prijazno vprašala Margareta.
Mat^i se je jako dobro zdelo, da ga je Margareta imenovala gospoda. Lcj, lej, jc mislil sam pri sebi. saj le ni tako napačna ta gospodična, glasno pa je rekel:
—	Nekaj se je zgodilo, kar Vas bo zanimalo. Bog mi je priča — prijatelj Vašega brata jaz nisem bil nikoli. Večkrat me jc roka tako srbela, da bi ga bil najraje zadavil. Tudi zaslužil bi bil to.
—	Pustite mojega brata v miru, je Margareta prekinila Matijo. Jaz ne zagovarjam njegovih dejanj, ali Vašega govorjenja ne morem poslušati.
—	Lej te jol Mene ne morete poslušati, se je čudil Matija. Pametno besedo zmerom lahko poslušate! Ali sem Vam jaz še kdaj kaj neumnega povedal? Sicer Vas bo pa res zanimalo, kar sem Vam prišel naznanit.
—	Povejte torej 1
—	Poslušajte! Matija se je mogočno razkoračil »n s povrdignje-nim glasom rekel: Vaš brat, nekdanji zatiski opat, premilostni gospod Albertus pl. Lindeck, je zaprt.
Margareta se je prestrašila in ni vedela, ali govori Matija resnico ali se šali.
—	Kaj pravite? Zaprt? To vendar ni mogoče !
—	Ali nisem rekel, da Vas bo zanimalo, kar sem prišel povedat, je triumfiral Matija. Pa mc niste hoteli poslušati!
—	Povejte vendar, kaj je na stvari! Kaj se je zgodilo?
—	Hude reči so se zgodile, strašne reči I Vaš brat je najel človeka, da bi opata Petra zavratno umoril.
—	Tb ni res, to ni mogoče, je kliknila Margareta v groznem strahu.
—	Mogoče bi že bilo, je menil Matija. Vaš brat je ves zlodjev. Le pomislite, da je bil najel dva nemška strelca, ki sta hotela Ro-vana umoriti.
—	šele pred nekaj dnevi mi je pisal moj brat, da se je udal v svojo usodo in se odpovedal vsem namenom m vsem nadam, kar jih je gojil, je jokaje pripovedovali Mar gareta. Zato ne verjamem, da bi bil res to storil, česar ga dolze
Matija je postal sedaj nemiren. So!zA ni mogel videti.
—	Veste gospodična, je rekel, jaz tudi ne verjamem, da bi bil Vaš brat to storil, česar ga dol že. Ali doiže ga in zaprli so ga v strašno ječo — tako so mi pravili naši menihi — in pred sodnike pride kot morilec. Vizitator Angehis pa je šel na koncil v Basel, da spravi tudi to zadevo na razgovor.
—	To je strašno, je ihtela Margareta. Ubogi Albertus I Ko bi bil kriv, bi nič ne rekla, ali tako
—	Nič ne jokajte, je Matija tolažil obupajočo Margareto. Po mojih mislih sc Vašem« bratu ne more nič zgoditi. Nekaj časa bo zaprt, to mu pa ne bo nič Škodilo. Bo vsaj vedel, kako, je v ječi.
—	Torej vi tudi verjamete, da je Albertus nedolžen, je vprašala Margareta, kakor da je od Matije odvisna usoda njenega brata.
—	Seveda verjamem. In če ne bodete jokali, Vam vse povpm. Jokati pa iBkari! Sicer grem takoj domov.
Margareta si je otrla solze in priaedla k Matiji. Položila je roki na njegovo ramo in nagnila nanjo svojo glavo.
—	Saj ne jokam več, je rekla. Prosim, povejte mi vse, kar veste.
Matija pa se je nekaj obotavljal in začel cmakatl z jezikom ter požirati siku.
—	Kaj M j« bilo treba jokati? Vaše jokanje me je tako ganilo, da
* j***!1*? fSr** AH.bi
mogoče dobiti kako merico
vina?'
Margareta jc takoj pohitela iz sobe in se kmalu vrnila z velikim vrčem vina. In Matija je prijel vrč z obema rokama i*n si svoje suho grlo pošteno pomočil. Potem pa jc vrč postavil pred Margareto in rekel: '
—	Pijte malo, gospodična. Vino Vam bo dobro storilo, če sem jaz žalosten, ga toliko časa pijem, da postanem vesel.
Margareta pa ni hotela piti, nego jc silila Matijo, naj pove, kar mu je znano o njenem bratu.
—	Stvar je ta-lc, je začel pripovedovati. Pred nekaj časom je opat Peter začel z okna svojega stanovanja klicati na pomoč. Vsi smo hiteli gori in našli tam nekega potepuha. Opat je rekel, da ga je hotel ta potepuh umoriti, on pa da mu je izvil bodalo iz rok in ga premagal Meni se je takoj čudno zdelo, ker poznam opata in vem, da je strahopetec in slabotnež. Tega potepuha so zaprli, a v ječi se mu prav dobro godi. To sc mi je zopet čudno zdelo, a rekel nisem ničesar. Potem je opat tega potepuha zasliševal več dni, danes pa se je izvedelo, da je opat dal Vašega brata v Weinhofu pri Gradcu zapreti, ker je potepuh izpovedal, da ga je Albertus najel, naj q>ata umori.
Margareta je trepetaje poslušala Matijevo pripovedcvar.jc.
—	In kaj mislite, da je na celi stvari? je vprašala strahoma.
Matija se je nagnil k nji in se-petaje rekel:
—	Jaz mislim, da je opat Peter najel tega potepuha, naj obdolži Vašega brata.
—	Ali zakaj ? To je vendar grozno ! Saj mu moj brat sedaj ničesar več neče.
—	Kar je far, je modroval Matija, in vsi so maščevalni. Albertus je svoj čas Petra vrgel v ječo, zdaj sc je pa Peter maščeval in vrgel Albertusa v jeco. In da bi ga mogel dlje časa trpinčiti ali celo ob glavo spraviti, je najel tistega potepuha.
Margareto sta žalost in obup premagala tako, da se je glasno jo-kaje oklenila Matije in ihte prosila:
—	Matija I — usmilite sc me — pomagajte mi!
Matiji se je milo storilo. S svojo okorno roko jc previdno gladil Margaretine lase in težko požiral, kakor da le šiloma zadržuje solze.
—	E, saj bi Vam rad pomagal, je rekel, a kaj, ko imam samo dolg jezik, pa prazno glavo.
Zdaj se je Margareta vzravnala.
—	Ah — je zaklicala — k Ravan u pojdem — ta mi [»omaga, če kdo na svetu, mi pomaga on.
—	In jaz z njim, jc navdušeno zaklical Matija.
Margareta je koj ukazala upreči in se je odpeljala na Smreko, Matija pa je odjahal v Zatičino. XLVI.
Odkar jc Rovan živel zopet na smreškem gradu, ni skoro z nikomer občeval. V samostan sploh ni maral hoditi, ker je-sklenil, da pretrga vse vezi, ki so ga vezale na njegove prebivalce. Tudi z Matijo je prišel le redkokdaj v dotiko. Kakor kak samotar je živel na gradiču in opravljal namesto bolnega očeta oskrbniška posla, v prostih urah pa sc je šetal po gozdu.
Ko se je Margareta pripeljala na Smreko, je bil Rovan slučajno doma. Sam je sedel v pisarnici svojega očeta in pisal, ali njegov« misli so blodile po drugih krajih in kakor po navadi vedno in vedno uhajale na St. Lambert.
V sobo jc prihitela grajska dekla.
—	Gospod Andrej, je zaklicala, neka gospa sc je pripeljala in vprašala za Vas. c
Rovan se je ustrašil. Mislil je, da je prišla vojvodinja Virida, o kateri je vedel, da pogostoma izpra šuje po njem. In z vojvodrnjo se ni hotel sestati, ker žaliti je ni hotel, njenih Ijubavnih ponudb pa ni maral več prenašati. A še predno se jc odločil, kaj da stori, je zašumela na hodniku ženska obleka in v sobo je stopila Margareta.
Rovan je bil tako presenečen, da niti besedice ni mogel izprego-voriti. A čim je zapazil, kako zbegana in prepadena je Margareta, ko je zapazil solze v njenih očeh, je hitro pristopil k nji. Nežno jI je položil roko okrog pasu in jo peljal k stolu.
—	Margareta — kaj vam je? je vprašal sočutno. Zakaj jokate?
—	Gospod Rovan, je ihtela Margareta, ne zamerite, da sem prišla k vam. Zadela me je strašna nesreča.
—	Vas, Margareta, srečno nevesto?
—	Nevest* sem paČ. je s trpkim
usmevom rekla Margareta, če sem pa tudi srečna nevesta, to je drugo vprašanje.
—	Kaj se vam je zgodilb, da ste sc premagali in se zatekli z meni?
—	Prosit sem vas prišla za svet. Vi ste edini, ki bi mi mogel svetovati, edini, kateremu zaupam, je odgovorila Margareta. V naglici je povedala Rovanu, kar ji je bil sporočjl Matija o odstavljenem opatu Albertusu in ga potem prosila naj ji svetuje, kaj bi bilo storiti, da obvaruje brata preteče nesreče.
Rovan si kar ni mogel misliti, da bi bila to resnica.
—	Tolika hudobija je> skoro neverjetna, je dejal Margareti. Sicer sem tudi jaz že prišel do spoznanja, da opat Peter ni tako dobra duša, kakor smo sodili, nego da zna biti prav trd, dasi je sam kmet ski sin, vendar nima srca za kmeta. Ker kmetje niso jokali in obupavali, ko ga je bil Albertus pregnal, zato jih sedaj kaznuje. Samostanske kašče so polne in premoženje se množi, izsesani kmetje pa umirajo v revšči-rfl, In potem to grdo izrabljanje kmetske nevednosti. Dajte za maše — da vas ne bo hudič vzel; dajte za mase, da rešite vbogc duše iz vic! Ali vendar si ne morem prav misliti, da bi bil opat Peter, na tako satansko hudobert način poskusil uničiti premaganega nasprotnika.
—	Matija je to izvedel od rrfeni-hov samih, je opomnila Margareta.
—	Potrpite nekaj dni, je dejal sedaj Rovan. Jaz sc bom za stvar zanimal in v nekaj dnevih vam sporočim, če je resnična in vam povem kaj da je po mojih mislih storiti.
—	Kako ste dobri in velikodušni, gospod Rovan, je s hvaležnim pogledom rekla Margareta
—	Ko bi bil le Matija ttil Saj pride sicer vsako novico naznanit. Kar gorko jo prinese na Smreko. S«laj pa se skriva. To jc vendar čudno.
—	V Zatičino je jezdil I Videla sem pa iz voza.
V tem je vstopila grijska dekla in prinesla velik vrč v sobo. Ko je Rovan zagledal vrč, se mu je zjasnil obraz.
—	Matija prihaja, je veselo vzkliknil in obmivši se je k dekli je rekel: Ali ne?
Da! Konja je v hlev spravil, je rekla dekla.
—	Kadar pride Matija, mu ze naprej pripravijo pijače, je pojasnjeval Rovan. Posli se kar trgajo, kdo da mu prvi postreže.
Začuli so se težki koraki. Dekla, ki je bila odšla iz sobe, je na hod niku zacvilila, slišal se je rohnenju podoben smeh in na to je vstopil Matija.
No, je rekel in se ustavil pri IvFatih, ali sta sc že zmenila? Nalašč sem napravi! velik ovinek, da bi bila dlje časa nemotena.
Le bliže, gospod praporščak, je rekla Margareta in se Matiji lju beznivo nasmejala ter mu ponudila roko.
—	Praporščak . . . hm . . . jc za mišljeno menil Matija — dolgo ne bom več. Mene to več ne veseli. Čim pogledam meniško kuto. pa mc obide jeza. Kar k opatu pojdem in mu vržem tisto njegovo bandero pod noge. Raje pojdem k vama pestunjo. Saj vzela se bodeta tako!
Ne čenčaj tako neumno, se je jezil Rovan. Margareta pa je zarudela do las tn prišla v največjo zadrego.
—	Kaj se jeziš, se je posmehoval Matija. Mar misliš, da ne vem, kako si zaljubljen v gospodično Margareto? In gospodična Marga reta —
—	Je nevesta barona Galla, je i trdim glasom pripomnil Rovan.
—	A kaj, tega ženina se bomo kmalu odkrižali, je odgovoril Matija. Če ne odstopi — pasja dlaka, jaz ga tako premtkastim, da ne bo nikoli več na ženitev mislil.
—	Gospod praporščak, je prosila Margareta, nikar ne govorite tako.
In Matija je postal takoj pohleven in je sedel k svojemu vrču.
—	Čudno, čudno l je rekel Margareti, ko se je bil pokrcpčal. Včasih vas nisem nič maral — zdaj me pa kar ovijete okrog prsta in še govoriti ne sniem več. Čudno, čudno!
Rovan je temu pogovoru naredil konec in začel izpraševati Matijo o opatu in o Albertusu in se ž njim posvetoval, kako bi se dala izvedeti vsa resnica.
Margareta je molče sedela pri njima. Lica so ji žarela, v očeh pa se je pojavil sijaj, ki je v Rovano-vem srcu obudil čutila sreče in upanja- , - __
0. gg. naročnike prosimo, da nam naznanijo vselej tudi stari naa-»selijo, da
lov, 8e m preselijo, da nam je moi-* ' * oiiljat
pravništvo
no točno odpoiiljsti list Uprav
Ne tako izborno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi, dn imate ulabejši tok, da vose faisice niso tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot sto v resnici, vaše obličje je velo. Vse to dokazuje, da vnša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavanjo telesa.

Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki vam moro pomagati, prebavljanje v zdravem stanu.
To zdravilo pospešuje krvotok ter ohrani organe za
Ozdravi vsaki želodec
Zdravi ljudje, ki si žole ohraniti svoje zdravje, bodo prepričali se, da je Trlnerjero ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo.
Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Dajo dober tek In je v resnici najboljšo zdravilo za želodec.
Marketa Kozel
Tyndall, S. Dakota.
Se dobi v lekarnah in dobrih gostilnah
Jon. Trlner, 79!» 8. Ashland Ave. Pllsen Station Chicago, 111.
Trinrjevo zdravilno grenko vino jo druibiiiBko zdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje popolnoma zadovoljno.
Jakob Košič,
Mammott, Pa.
Kvdar koli potrebujete kako krepeilno zdravilo za želodec, rabite Trinerjevo an-gcljsko krepoalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vinu.
Nobena stvar ni boljša, ako se občutite slabe po leti.
10- Največja »Urenska tvrdka, EMIL BAIIMAN.
na 580S Centre Ave., Chicago, III
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu v Chicago, kakor tudi izven Chi-oage, da sem kupil lepo urejeno gostilno na 611 8. Centre Ave. Chicago, 111.
8e priporočam za obilen obisk John Košell.
.433 W. 17th St. Chicago, III. .
edini slov. krojač v Chicagi,; s« priporoča rojakom v izae- j lovanje nove in popravljanj« 1 stare obleke, katara bo izgle-%f dala kakor nova. Vso po t zuieruo nizkih cenah.
Immmmmmtmi

Nazdar rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON".
Točim vedno sveže pivo in pristne drujre pijače. Raznovrstne fin« smodke na razpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča In dobro postrežbo.
Za obilen poset se priporoča
HABTIN POTOKAK,
564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon iter. 1721 Morgan.
Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koečlika.
Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf
391 -393 Blue Island Ave. na vogalu 14th Pl.
Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete.
Phone Canal 387. Tvrdka T«t»ilovljrni leta 1883.
Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne.
Obrnite se zaupno na nas
e^ Mt kadar hočete odpreti saloon TO! TO*	aH m zmeniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a našo llborn« piv« j« po eviopeko kuhano, tako, da bodete vselej delali dtbr« kupčijo.
Kadar nimate časa priti osebno do nas, piiite ali tolsfonirajto nam, it kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno dsiano pivo (Lager-Beor) v steklenicah.
Tol. Canal 967
ATLAS BREWING CO,
21. & Blue Island Avo.
O B V ESTILOI
Podpisani si usojam naznanjati p, n. občinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martinoiža v Sumit, III. Moje načelcr je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejie, vsled česar u-
Eam, ■ da se bode tndi meni izkazovala tiata naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Pooetniko prijatelje in c. rojake v obte zagotavljam, da bodo vsak čas postrežoni točno z izvntnimi smodlami, vinom
jatolj obiskujte mo v pros Na idart o-o FRAf
NK KOENIQ.
voaj Summit, lil