55. številka. Ljubljana, petek 9. marca. X. leto, 1877. SLOVENSK Iihaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 jjldL, za ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v IColmanovej hiši. Črnogorci in mir. Iz Carigrada se poroča, da je pogajanje in dogovarjanje a Črnogorci zarad miru uže „težavno" postale, da se obe stranki, črnogorska in turška, ne moreti porazumeti, da Črnogorci terjajo več, nego hote Turki dati. — To smo pričakovali. In pričakujemo še celo več, namreč, da Črnagora sploh miru sklenila ne bode, temveč po 21. marcu, ko izteče podaljšano premirje, bode vojevala kot zaveznica Rusije še na dalje zoper ljutega sovražnika Slovanstva. Položaj Črnegore je namreč ves drug, nego položaj Srbije. Rusija je morala ali hotela Avstriji za ljubo Srbiji svetovati, naj zdaj odstopi; Črnejgori pa tega svetovati nij treba. Na Črnogoro so „neki" Avstrijci in Magjari uže menj ljubosumni glede snovanja močnejše slovanske države, nego na bližnjo Srbijo. Poleg tega pa terja Črnagora na jugu take zemlje, katere Avstrija prav lehko pogreša; a Avstrija ne more za dolgo pogrešati zgorenje Bosne in zgorenje Hercegovine, ker sta ti deželi zahrbtni plodoviti zemlji nerodovitnej a za pomorstvo važnej Dalmaciji. Kaj je in čemu je Avstriji dolga suha zaplata ob morji, Dalmacija imenovana, če onih zahrbtnih dežel ne pridobi V A Crnogorcem prav lehko pusti, da se v dolenjej Hercegovini in celo v Albaniji razširijo, ker živeti imajo menda pravico tako, kot vsak prvi narod tega sveta. Obzi-rov torej Rusija zarad Črnegore nema istih, kakor zarad Srbije. Ko bi bila miru tudi za Črnogoro želela, šli bi bili črnogorski poslaniki uže prej v Carigrad, a ne še le kasno po drugem uže izteklem obroku premirja. Zatorej menimo, da je mir s Črnogorci le po- tem mogoč, če porta vse terjatve Črnegore (da jej da okraja Nikšič in Piva in vse kar so Črnogorci zaseli, pa še luko Spuž in tako dohod do morja). Če pa to dovoli, potem dovoli lehko brez boja vse ruske terjatve. Ker dosedaj na pritiskanje vse Evrope nij obzira jemala na želje Rusije, temuč vojsko ob Donavi zbrala, upajmo, da bode hrabri Črnogorski sokol veren drug v poslednjem boji s Turčinom in to Bog daj. Vojska Angležev proti Rusiji. Angleška se pripravlja tudi na vojsko zoper Rusijo, če se iz orijentalnih bojev, začne občna vojna. Iz Bombaja ima „N. Fr. Presse" dopis, ki poroča to-le iz angleške Azije: „ Vojaška pripravljanja se pridno nadaljujejo. Nespametno bi bilo misliti, da bi se to godilo več mesecev brez pravega cilja; da se to uže tako dolgo godi, in da se namen, zakaj se oborožuje, tako na skrivnem drži, vse to kaže, da se kaj važnejšega namerava, nego-li sama ekspedicija na mejo. Ako se smemo nadejati, da se bode taka britska armada postavila na bok napredujoče ruske vojske, ka-koršna je dostojna za veliko indijsko državo, potem upamo, da je bila slovesnost na novega leta dan (proglašenje angleške kraljice za cesarico Indije. Ur.) začetek res cesarske politike. Dopisnik „N. Fr. Presse" piše dalje: „Uzroke imam, da verujem, da je utrjeni ruski ostrog na Kavkazu predmet diplomatične in vojaške akcije indijske vlade in da se smemo nadejati iznenadujočega vspeha iz razgovarjanja prvega ministra z afganskim vladarjem. Emir pripravlja zdaj svoj narod k svetemu boju in objavlja stavke iz korana, ki zamorejo njegov plan pospeševati. Angleški vladi so dobro znana ruska kovarstva v Teheranu, Kabulu in Ile-ratu in jih bode zaprečila z odločilnim udarcem. Prvi važni in previdni korak v tej zadevi je posedenje Kelata in Krete. Drugi korak bode še bolj energičen. Tukajšnji časnik pravi: Telegram, ki javlja, da sta še dva druga polka dobila povelje, da imata za odmarši-ranje pripravljena biti, kaže jasno, kaj pomeni oficijalno obznanilo, da so se za slučaj evropske vojske vojne čete koncentrirale v Raval-Pindiju. Indijska vlada je čakala, da se razvidi, da mora Rusija vojevati, — zdaj pak se akcija začne." Torej Anglež zbira divjake po Aziji, da bi jih, če bode mogel, naščuval zoper evropske kristijane in da bi z njimi pomagal divjemu Turku še dalje zatirati krščenega Slovana. En kapitel ogersko-štajerske zgodovine spisan za zagrebško aknilemičko mladež. Slučajno mi v roke dojde: „Otvoreno pismo na gosp. prof. Majkova od hrvatske akademičke mladeži". — Nijsem svojim očem verjel, ko to izjavo prečitain zopet in prečitam. Kje so se ti ljudje povesti učili? Kot štajerski Slovenec moram tej mladeži en kapitel iz zgodovine štajerske dežele ''čitati. — V omenjenem pismu stoji: „Medju naslovi još našega kralja Bele IV. naći ćete i onaj vojvodo Štajerskoga; naći ćete u diplomaturii Ilyrie, da naš ban, kao takov bijaše satnik Štajerske, i da su k njemu na sud dolazili ljudi tja iz Admonta. U ugovoru mira medju našim kraljem Stjepanom V^ i medju O tokarom kraljem Češke od godine 1271 naći čete da kralj Stjepan odreče se Iz Kranja v Weidenau. (Potopisna črtica.) Meni nikoli nij bilo veliko na tem ležeče, potovati po raznih deželah ljudi in šege iz-poznavat, čeravno je to koristim reč; samo v Lipsijo ali Berlin bi bil rad prišel za dve leti, da bi si bil tam več znanosti pridobil, s katerimi bi potem mogel svojej milej domovini koristiti. Uže po svojej naravi nijsem za potovanje. Goethe in Schiller sta v tem jako lazliena značaja: Schiller nikoli nij videl Italije, pa je vendar nemški klasik, za Goetheja in za njegov realističen značaj pa je bilo potrebno, da so zunanje razmero nanj uplivale; idealistu Schillerju tega nij trebalo. Jaz sem tudi idealist in ta značaj bi me sposobnega storil, da v mirnem kotiču mirno delujem. Za potovanje je pa treba tudi denarja, in nepotrebnega denarja nikoli nijsem imel: tedaj mi nij za potovanje. Dalje sem tudi bolj boječe narave in bojazljivi ljudje nijso radi mej tujci. Pa vendar sem šel na pot. Teško sem se ločil od južnih dežel in to tim težje, ker sem videl zadnji večer pred odhodom iz Kranja, kako so mi udani dragi prijatelji. Če se vojaki ali dijaki na pot podajo, rado dežuje ; ker si mislim, da sem jaz tudi vojak ali dijak, sem so pomiril zarad tega sitnega spremstva. Ker je moja omrela uže precej ostarela in ker bi se s staro šaro ne bil rad prikazal v severnej Avstriji, si opravim novo omrelo v belej Ljubljani. Obiskal sem pri odhodu nekatere znance, izmej katerih se jeden nij hotel oglasiti, ko sem potrkal na njegove duri; mislil je morda, da bi ne bilo — varno v mojej družbi. Čudili so se vsi, da se tako tih in miren človek, kakor sem jaz, poda na tako dolg pot. V Mariboru sem se vstavil: tam blizu stanujejo moji dragi roditelji, tam imam mnogo prija- teljev, ki so se zbrali na večer v pondeljek 19. febr. v čitalnici} pomenkovali smo se mnogo o slabem času, kajti vsak ve, da narodno gospodarstvena kriza tare skorej vse evropske dežele, izvzemši Francko; pomenkovali smo se tudi o slabem vremenu in sicer tako živo, da sem svojo, v Ljubljani kupljeno omrelo nekje pozabil. Drugi dan pri odhodu so mi mati nekaj klobas v žepe stisnili in jeden prijatelj mi je dve butelji najboljšega Ljutomerčana v mavho porinil, rekši: „Krep-čaj se!" Ker so mi žepi preveč nabiti bili, sem v vagonu jedno buteljo in nekaj jedila v kot na klop položil in začel premišljevati — o minljivosti posvetnih reči. Urno smo drdrali proti mrzlemu Seme-ringu. Tam sem hotel planiti na buteljo, pa oj ! bila je celo lehka; videl sem, da je bila spodej počila; morda sem jo preljubezujivo stiskal na steno. Ostalo je morda samo še za osmiuko litra; moji prijatelji vedo, da v krčmi navadno zahtevam osniinko. Osoda je svakomu pravu i postupku, koje scienijaše, da imadjaSe u vojvodinah Štajerske, Koruške i gospodštinah Kranjske, Marke —." Iz tega historičnega fakturna sklepa menda hrvatska akademička mladež, da kraljevina hrvatska ima pravo na Štajersko, in da „velika Hrvatska" mora, kadar bode dr. Ante Starčević veliki kancelar kralja „velike Hrvatske,* segati do Semeringa in do virov Drave. Poglejmo si, kako se je oni historični faktum vršil. Štajerska je bila samostalna država pod vladarstvom zadnjega Babenbergovca Friderika, ki ima priimek: der Streitbare. Njegove borbe z Bohemci, Mongoli in z Ogri so znane. V bitvi pri Neustadtu 15. junija 1210 je Friderik padel, in ž njim se je končalo možko koleno Babenbergovcev. Ker je Fridrik le dve sestri: Margareto, vdovo kralja Henrika VIL, in Kon-8 ta n c i j o, mejno grofico MiŠenskega, in jedno netjakinjo, hčer svojega prvlje umrvšega brata: Henrika grozovitega, zapustil, in ker so te po nemškem fevdnem pravu same mogle kot allo-dialne naslednice n a zaklad, ne pa na deželo segnoti, tako ste vojvodstvi: Avstrija in Štajerska postale fevda rimsko-nemškega cesarstva (Iteichslehen), in rimsko-nemški cesar Fridrik II. je takoj poslal Ottona Eber-steinskega v te vojvodine, da jih vzame v posestvo v imenu rimsko-nemške države. Pozneje je poslal goriškega grofa Mein-harta na Štajersko, imenoval ga svojim na- j mestnikom, in je v posebnem pismu od leta j 1237 potrdil svoboščine Štajercev. Vendar) cesar umrje leta 1250, in z njegovo smrtjo | izgine tudi oblast Meinhartova. V testamentu je cesar svojemu vnuku Frideriku, sinu Henrika VII. Avstrijo in Štajersko oporočil, a mladi Fridrik umrje, zavdan leta 1151 Friderikov sin, nemški kralj Konrad VI. je potoval v Italijo, ne vredivši zadev Štajerske. Tudi ta je bil, v Lavellu, le še 26 let star, zavdan. Štajerska zdaj nij imela nobenega gospoda, vladal je čas sile in pestne pravice. Avstrijci so si izvolili Otokar ja, kralja bohemskega za svojega gospodarja, Štajerci pa nijso hoteli več z Avstrijanci združeni biti, temuč samostalni, in so s i ž e 1 e 1 i Henrika, naj mlajšega sina hercega Ottona Bavarske za s voj ega v oj vod a. Ta je bil pri volji ponudbo sprejeti, in šel na Ogersko, da posluša svet svojega testa-kralja Ogerskega Bele IV. Kralj Bela IV. p a bi bil sam rad Štajersko dobil, je svojega zeta za nos vodil, in skrivoma mej tem s nekaterimi štajerskimi plemenitaši obravnaval, pri katerih obravnavah je denar in obljube naj večje uplive imel. Plemenitaši izvolijo Belovega sina: princa Štefana za vojvoda Štajerske. Ker se je Otokar, kralj bohemski bil z M a rgareto, sestro zadnjega Babenbergovca oženil, je trdil, da on ima pravico na posestvo Štajerske, in ga je tudi severna stran z novomeškim okrožjem kot vojvoda Štajerske priznala. Zdaj je imel mej Otokarovo in Belovo pravico meč odločiti. Ogri so začeli pleniti po Bohemskem in Moravskom, ali Otokar in njegovi podvr-ženci so Ogre iz Štajerske izpodili (leta 1253.) Papežev poslanec je začel posredovati, in za mir govoriti, po kojem bi Štajerska zornija na desnem bregu Mure pripadla k Ogerskej, vsa zemlja zunaj semerinškega pogorja do ttavar-ske pa kralji Otokaru, kateri bi se še zraven tega moral odpovedati naslovu štajerskega vojvoda. Ogerski kralj Bela IV. vzame takoj Štajersko v posestvo, in je postavil mesto svojega mladega sina — zagrebškega grofa Štefana za namestnika v Gradci. /daj si malo pogledajmo tega zagrebškega grofa, ki je ob enem bil ban Dalmacije. On je v družbi s Katoldom Lindavskim tlačil Štajersko, nakladal davek za davkom, in ko se je ljudstvo pritoževalo, Bta se ta ptiča rogovala rekši: saj je ogerski kralj Bela Štajersko kupil. Napuh, sebičnost in barbarska njegova strogost je plemenščino in ljudstvo štajersko tako razljutilo, da je vojvoda Štefan, sin kralja Bele, sam mogel v Gradec priti, in svojega namestnika: S t e p h a-ii u m, ducem /agrabiae, et Banum I) a 1 m a t i a e spametovati. Takrat so tudi cerkvene zadeve na Štajerskem bile žalostne. Sekovski škof Ulrik I. je bil imenovan višjim škofom salzburžkim namesto vrženega višjega škofa salzburžkega Filipa. Med obema je nastala vojska, in da je mogel škof Ulrih vojskovati, je zastavil mesto Ptuj vojvodi Štefanu, to je sinu kralja ogerske Bele. Takrat se je tudi zgodilo, da so admont-ski minihi bili zapleteni v nemile pravde. S te f a n u s „dux Zagrabiae in capitaneus Iz- morila, mislila: „Bodi zmeren." Poplaknil sem ostale kapljice, nekaj supine prigriznil in se mirno do Dunaja dalje vozil. Na Dunajski liniji se mi je zopet nezgoda pripetila. Vsi hjakerji so smeli mirno se v mesto peljati, samo m o j eg a so vstavili, mojo mavho in škrinjo in moje žepe na levi strani preiskav ali; nikoli se mi še to nij pripetilo; morda sem se ljudem uže po obrazu .nevaren" zdel. Ko so v mojej skrinji pri-rili do dna in neko škatljo zapazili, so povpraševali po njenej /notranjosti! Pokazsil som citre in se ponudil, da takoj na ulici zaigram: „IIej Slovani." Za to pa nijso marali. Pripeljem se v „Hotel zum rothen llahn" na Landstrasse, se nekoliko posnažim in naravnost k g. prof. Š. grem in mu povem, da potujem v severne dežele. Da, dragi znance, starejši kolega je rekel na konci mojega ga vora: „Dragi brate!" Zvedel sem pri tej priložnosti tudi, kje se nahaja Petersburški Sans-krit-Wijrterbuch iz Cafove zapuščine, po ka- terem moja duša tak uže dolgo hrepeni; pa karati moram mojega prijatelja na tujem, kateri na moja dotična vprašanja nič nij odgovoril. Slovenski rodoljubi so mej soboj lehko uljudni. Drugi dan sem imel važna pota. Frak sem si izposodil, cilinder pa sem kupil ravno ta-cega, kakor ga imaš ti, dragi prijatelj A. v Kranji. Prvi cilinder sem si opravil v sedmi šoli v Mariboru, ko sem postal „nobel" študent, ko sem smel v kavarne in gostivne zahajati. Kamorkoli sem v javne lokale prišel, sem stolciral mimo ogledala. Tudi sedaj mi še prav dobro stoji; spodobi se tudi, da profesor cilinder nosi, kajti takrat je bolj učen. Ko sem si cilinder kupil, je začelo deževati; moral sem si tedaj novo omrelo kupit, kajti tega vendar ne morem pustiti, da se mi nov cilinder zmoči. ()soda mi je bila tako ugodna, da sem v sredo, 21. febr., v družbo več dragih mi prijateljev prišel; videl sem gosp. F . . . . sa, ki riae", je pravdo razsodil na korist adraeot-skih Benediktincev, zato ga admontske listine imenujejo: „Stephanus dux Zagrebiae, capitaneus Ilvriae gloriosns". Celo pravdo zna vam ex originalibus raejasniti g predstojnik historičnega semenišča na vašem vseučilišči. Bilo je to leta 1256. Vojvoda Štefan ]e me-gel svojega namestnika v Zagreb nazaj pe-slati, taka razjarenost je vladala na Štajerskem proti temu nepoštenemu možu. Leta 1257 se je zopet na Štajersko pritepel, in V novic stiskaval ubege prebivalce. Ogri se nijso znali Štajercem prikupiti, zato je njihovo gospodstvo samo 6 let trpelo. Ko je Štefan, grof zagrebški hotel jednega viteza z orožjem pokoriti, vzdignil se je Ilartnid Ptujski, in vsi vitezi dravske doline, in so zagrebškega grofa Štefana — „ducem glorio-sumu zopet spodili. To je bilo leta 1258. Da se nad to nepokorščino meščuje, je princ Štefan, z denarjem napravljeni vojvoda Štajerski, sin „vašega" kralja Bela IV. prišel z veliko vojsko v Štajersko, premagal Ptuj in si to mesto postavil za svojo rezidencijo. Ali razdor nij se s tem poravnal, ogerski plemenitaši so plenili štajerske samostane, da je papež sam mogel „vašemu" kralji Beli IV, svarilno pismo pisati zaradi grozovitnostij ia ropanja, katera so ti neplemeniti plemiči do-prinašali. Skrivna zarota se je napravila po vsej Štajerski in po brzoposlih ste se vla-darstvo in pokornost ponudile bohemskerau kralji Otokaru, in ko je ta pomoč obljubil, se je vzdignilo v mesecu decembru 1259 vse ljudstvo in je Ogre iz Štajerske iztiralo. Po bitvi pri Kroissenbrunnu, v kateri so Ogri bili popolnem potolčeni, so se tudi mogli Štajerske] odreči. To je ona epizoda iz štajerske zgodovine, iz katere hoče zagrebška akade-miška mladež kapital delati, in prof. Majkovu dokazati, da tudi Štajerska spada k „velikoj* Hrvat8kej. Pri priliki zopet drug kapitel Davorin Terstenjak, bivši učenec Zagrebške akademije. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. marca. V iltitt runu «Aorfi je tirolski poslanec baron Seifertiz mandat izgubil, ker ga k sejam na Dunaj nij bilo in se nij dovolj opravičil. — Poslanec demokrat Kronawet-ter je drastično resnično popisal ustavoverne bo od svoje privatne pedagogike v kratkem imel 30.000 gold.; govoril sem s gosp. dr. T.....jem, ki je prehodivši mnogo sveta, na moje veliko veselje melanholijo opustil; gospodje dr. B . . . k, dr. V. K., dr. G .... k so bili tudi v našem društvu. Nazadnje smo šli v Leopoldstadt in slučajno v malo gledišče 01ymp prišli, kjer smo mnogo pevajočih in plesajočih bogov in boginj videli. Dragi prijatelji so storili vse, da bi me razvedrili. Sladki spanec je storil konec našemu veselju. Drugi dan ob 8ih me sprejme severna železnica. Prva štacija na Moravskem je bila kaj okusno olepšana ; mislil sem, da so Mo-ravci meni na čast to storili, Češ, da vedo, da grem na sever. Ker pa mene nihče pozdravil nij, je to brž ko ne drugemu veljalo. Ko se je Ciceron enkrat vračal iz Sicilije domov in ko ga je nekdo vprašal, odkod da pride, je zarezal nad radovednežem: „ Saj vsi Rimljani vedo, da prihajam iz Sicilije." Naj večine denarno gospodarstvo. Iz tega govora hočemo Se več posneti. ftftfff 4t»-st Arkmv*. Iz ttti*k4*u** taborja se čujejo še vedno vojevite reči, če prav neki listi iz Berlina in Pešte sanjajo, da je še mir mogoč ali celo verjeten. Iz Jasa se poroča, da so tam uže ruski štabni oficirji prišli in pravili, da ruska rojska kmalu pride za njimi. Iz Odese se jav-ha, da je Rusija sklonila 150 milijonov rub-Jjev v inostranstvu na posodbo vzeti. Aprila uže se bode 50 milijonov emitiralo. — Iz Pe-terburga se glasi telegram: Neutralnost Avstrijeje gotova. Prav! Velikanska večina avstrijskega prebivalstva posebno pa mi 16 milijonov Slovanov želimo tega. Ali z Rusijo, ali pa nič; proti Rusiji nas Bog obvaruj ! SrhsM knez proglaša svojemu narodu, da je mir s Turki sklenil. V tem proglasu se pravi, da razmere Srbije nasproti porti ostanejo iste, kakor pred vojsko. Do 12. marca Turki zapuste srbsko zemljo, a Srbi turško. V mirnem delu in bratovskej ljubezni naj se nove moči nabirajo za napredek naroda. — Moratorij je podaljšan do 1. junija. Mi n mn n.rkt minister Sturdza je baje zato moral te dni odstopiti, ker je ruski generalni konzul to zahteval. Sturdza je namreč glava Rusom protivne stranke. Ilaves je bil kot predsednik awneW-letmslce. republike zjedinjenih držav instaliran. Izdal je poslanje, v katerem svoja načela razvija in dobro upravo obeta ter svobodo vsem zmernim in patrijotičnim državljanom. »Mnogo nesrečnih nasledkov revolucije južnih držav nij še odpravljenih," pravi. Domače stvari. — (Ljubljanski občinski mestni zbor) je imel 6. t. m. sejo. Predno se je prešlo na dnevni red, predlagal je dr. S c h r e y nujni predlog, naj mestni zbor peticijo do mi-nisterstva naredi, da zahteva pri obeh zbornicah naknadni kredit za zidanje učiteljskega izobraževališča v Ljubljani, kjer je tega zidanja tem bolj treba, ker so delavci v denašnjih časih zaslužka potrebni. Govornik našteva, kako vlada za vse provincije in mesta skrbi, naj torej še za nas. V imenu narodne stranke je ta predlog podpiral tudi in. se mi tedaj ne zameri, da sem tudi jaz mislil, da je moja pot vsem znana. Četrt ure pred štacijo Schonbrunn je nek železniški čuvaj tako dolgo lamentoval, da je moral Luka Matija vstaviti se. Ozmerjal je kondukterja, zakaj da tako hitro vozi za tovornim vlakom, da bi ga lehko butnil v hrbet. Počakali smo 10 minut. Kdo mi more zameriti, da sem mislil, da je zarad mene tako hitro vozil: nujno potrebujejo tam na severu učiteljsko moč. Popotniki, ki so se podali na Poljsko, so ostali v svojih vozovih, mi Šlozaki smo prestopili in smo pri 4 štacijah mimo drdrajoči ob 6ih v Tropavo prišli. Prenočil sem pri „Riniskem carju". Naročil sem hišni, naj mi ob (Jih zjutraj voz priskrbi, da se popeljem dalje. Res me privleče voznik na centralni kolodvor, ko ravno hlapon odide. Morda sem se jej premalo prikupil, ali kaj, da je vse tako pozno preskrbela. Odpeljal sem se potem ob dveh, sem ob 4ih v Jiigerndorfu moral zopet V drugi vagon vstopiti, ki me je ob 6ih v odbornik Jurčič naglafievaje, da država za našo deželo in naše mesto prav po mačehovsko skrbi, pač pa drugim, zlasti nemškim deželam voliko trosi; tako na primer je v Rei-ehenburgu vlada zidala drago višjo obrtnijsko šolo, ki pa ima le 7 učencev, mej, tem ko bi se pri nas učencev ne manjkalo, ali šole nij. Isto tako centralna vlada plačuje za tirosko univerzo toliko, da jo jede u medicinec vseučilišča v Insbruka prihaja na 10.000 gld. stati. Zatorej naj podpira tudi enkrat nas, in v tej želji bodemo enoglasno vsi za ta nujni predlog. Dr. Schrevev predlog je bil sprejet jednoglasno. Prestopivši na dnevni red se I. rešijo zoper volilni zapisnik vložene reklamacije ; dalje se odloči, da se bodo volitve vršile: za III. razred 24., za II. razred 26. in za I. razred 27. marca. Za volilne komisije se od magistrata nasvetujejo v III. razredu: za načelnika mestni odbornik Pirker, izmej volilcev pa Hipolit Bilina, Eberhart, llirschman in Reich-m&h; v II. razredu: za načelnika dr. Schrev, izmej volilcev pa Birschtltz, Linninger, Klein, Vojska; v I. razredu: dr. Pfefferer za načelnika, izmej volilcev pa Fischer, Waidinger, Grasselli in Pirnat. Ker vsi nasvetovani nijso vsem po volji, se seja za nekoliko časa pretrga, da bi se odborniki mej soboj nekoliko pogovorih. Ko se zborovanje zopet prične, nasvetuje gosp. II o rak, da bi se v III. volilnem razredu namesto Pirkerja za načelnika odločil gospod Goršič, namesto Eberharta pa nasvetuje gospod Regali gospod Ribiča. Toda večina se za td h as ve te odbornikov narodnih nij zmenila ter je volilne komisije po predlogu mngistratovem potrdila. Če bi bil eden ali drugi omenjenih gospodov zadržan priti k volitvi, dovoli se županu, da sme on v tem primerijeji odločiti osobo, ki naj se namestu njega pokliče v volilno komisijo. G. Kl u n prosi v zapisniku omeniti, da narodni odborniki živo obžalujejo, da se je manjšina pri sestavi komisije čisto prezirala, in so se za načelnike odbrali le možje nasprotne stranke. Sicer pa nema nič zoper to, da se g. županu da pooblastilo imenovati nove ude volilne komisije, če bi se je kdo sedaj odločenih ne mogel udeležiti. G. II o rak tudi obžaluje, da večina tare manjšino, in da strankarsko ravna. G. župan ugovarja očitanju, da bi se bilo ravnalo strankarsko. G. prusko mestice „Kozji vrat" Ziegenhals privlekel. Tam so mi zopet vse pregledali. V Ziegenhalsu sem za malo buteljo rudečega vina in en kos „Butterbemmchen" plačal 1 gl. 50 kr. Mej južino sem prebiral časnike in sem našel v „Neissaer Zeitung" sledeč dopis iz Neisse: „Die Mitglieder des liiesigen Lehrervereines (Neisse) hielten am 21. Febr. ihre 5. Sitzung ab. Der Lehrer Klinner hiolt einen Vortrag uber das Theina: „Die Sc hule al s Tflanz-stiitte des Patriotismus." Ausgehend von den Culturvolkern des Alterthums zeigte der Vortragende zuniichst an der Iland der Geschicbte, zu vvelchen Ileldenthaten der Patriotismus die Nationen befahigt, sprach dann uber das Wesen derselben. Als die wichttgsten Factoren gab er an den Religionsunterricht, Unterricht in der Geschichte des betreff. Volkes (VorfUhrungberiihmter Elelden), endlichdaa Ab-singen patriotiseher Lieder." In zopet za pošteno plačo me je pruski fijaker (i ur hoda vozil do Weidenau-a. Petkrat sem moral pri mitnicah mošnjo odpreti. Ob devetih na večer Jarčič ponavlja, da sestava volilne komisije je strankarska, kakor večina sploh preveč kaže strankarstvo. Če tega očitanja nečejo imeti, naj se v volilno komisijo sprejmo tudi naši ljudje, ker so volitve reč zaupanja, da se nobenemu nič očitalo ne bode. Tudi priporoča g. županu skrbeti za to, da ne bodo od meščanov plačevani policaji z voglov trgali volilne oklice meščanske narodne sttranke, kakor se je lani godilo. Da se g. županu da pravica za volilno komisijo imenovati nove ude, če bi bilo treba, je tudi njemu prav, priporoča mu pa, da naj se pri tej priliki ozira tudi na može narodne stranke. O reklamacijah volilnega prava in pre-mešcenja v drug razred je poročal magistratni svetovalec J era s. Reklamiranih je bilo prilično mnogo volilcev. Največ jih je reklamiral odbornik g. Regali. Nekatere reklamacije so obveljale, nekatere so bile zavržene. Večina je zavrgla na pr. reklamacijo odbornika g. K luna, naj bi se ljubljanski korarji postavili v I. volilni razred. Reklo se je, da kuponski davek nij šteti mej redni izterjevalni davek. (Konec prih.) — (Konfiscirana) je bila predzadnja številka (od vtorka) tukajšnjega „Slovenca" zarad obrambne polemike z nekim perfidnim dopisom v dunajskej starej „Presse" govorečim o Slovencih in o slovenskih zastopnikih. — Ravno ko so bile te vrstice uže stavljene, poroča se nam, da je tudi denašnja „SIo-venčeva" številka konfiscirana in sicer tudi zarad neke polemike, ki se obrača proti ljubljanskemu „Tagblattu". Torej je bil konfiscirali „Slovenec" še ves v tem tednu, ker le trikrat na teden izhaja. — Tiskovna svoboda ! — (Dr. Valentin Zarnik) je v sredo prišel iz Gradca, kjer je položil zadnji advokatski izpit, ter bode v nekih dneh, ko priseže, odprl svojo lastno advokatursko pisarnico v Ljubljani. — (Kan o nič ne vizi tac i je) v Ijub-ljanskej škofiji bodo v skoro vseh farah kamniške, v več farah moravske dekanije mej 22. aprilom do binkošti. Od 10. jun. do 10. jul. pa bodo v nekih farah vrhniške, iderske in loške dekanije. — (Ljudska kuhinja.) Odbor za ta zavod je naredil pravila in vabi na pristop. Kdor hoče pristopiti kot podporni ud, plača so pripeljem na svoj novi štacijon. Vstopim v Jung's Hotel. V prvem nadstropji je vse raz-svitljeno: tamošnji kasino je imel svoj „Da-menabend". Naročim si večerjo. Gostilničar je slutil, da sem nov učitelj in mi pove, da so me uže pričakovali en dan poprej. Ko se ravno krepčam, prideta dva gospoda in me poprašata, sem-li profesor G. Pritrdim jima. Potem se mi predstavita kot nova kolega in rečeta, da je zgorej pri veselici zbran cel učiteljsk zbor gimnazijo in da sem povabljen priti k veselici. Moje obotavljanje, da sem v potnih oblačilih, nij veljalo nič; peljeta me v dvorano, kjer sem bil predstavljen ravnatelju in vsem kolegom. Načelnik društva me je prijazno pozdravil. Program veselice je bil bogat; igralo se je na gosli in glasovir, večina kolegov je sodelovala, prof. \Veese, učitelj verozakona je vodil petje; popevalo je kakih 12 gospodov in 8 gospodičin. Črez en mesec se bo pevala večji pesen „Die Gloeke", pri katerej bodo sodelovali tudi dijaki. G. 2 gold. na leto. Posvetovanje o pravilih in zadnja redakcija bode 11. marca t. 1. ob 10. uri dopoludne v mestnej dvorani. Pristopimo, zavod je humanitarni in koristen. — (Iz Trebnja) se „S1." piše : V ponedeljek 5. marca ob dveh po polu dne je po dolgi in hudi bolezni previden s sv. zakramenti umrl g. zdravnik dr. J. Marschal. — (Nabiranje in oproščevanje vojaških novincev ali rekrutov) se bo vršilo: V Ljubljani za mesto 10. in 11. apr. za okolico pa od i), do 14. aprila, v Kamniku 17., 18. in 19. aprila; v Litiji 21., 23. in 24. aprila; v Krškem 27. 28. 30. aprila, 1. 2. 3. maja; v Novem mestu 5. 7. 8. 9. 11. 12. maja; v Črnomlji 14. 15. IG. 17. maja; v Kočevji 22. 23. 24. 25. in 20. maja; v Radovljici od IG. do 10, aprila; v K ran j i od 21. do 27. aprila; v Vipavi 14. in 15. maja; v Postojni 17. 18. 19. 22. in 23. maja; v Logatcu 25. 2b\ 28. 29. maja. — (Surovost.) Iz Litije se nam poroča G. t. m. V bližnji vasi je nek kmet S. svojo ženo tako pretepel, da je Črez tri dni umrla. Vrgel jo je iz hiše, in jej rekel: „Le kmalu pogini, da se bom prej lehko z drugo oženil." Uboga žena zapušča otroka, ki je star še le štiri mesece. — (Volka), 3 leta starega je pri Žužemberku na Dolenjskem ustrelil lovec Josip Bek, baš ko je bil kozo zadavil in jo odnašal. — (Star mož.) V Celovci je preteklo nedeljo praznoval svoj 100. rojstveni dan Ivan Moro, ki je bil poprej trgovec, pozneje pa mestni uradnik. V francoskih vojskah je za svoje domoljubje dobil častno medaljo. Mož je še krepak in hodi še na sprehod. — (Obsojena.) Celjska porotna sod-nija je 5. t. m. sodila kmetska sina S. Je-senika, starega 19 let, pa A. Osimića, starega 20 iz celjske okolice. Ubila sta namreč 3. septembra pr. 1. s koli Pavla Mlakarja. Obsojen je Jesenik na tri leta in pol, Osimič pa na Štiri leta težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in s temnico 3. septembra vsa-cega leta. — (Šematizem Tržaško -kop ar s k e škofije) prišel je ravnokar na svitlo. Škofiji štejete: 304355 duš, 22 kanonikatov, 8 kori-vikarijev, 8G fara, 2 vikarijata, 23 kuracij, 6 poddružnih in 99 farnih kapelanij. Prazni so 3 kanonikati in 1 korivikarijat, 2 fari, G kuracij, in 23 kapelanij. Duhovnikov je v 15 de-kanijah 354 in sicer: 254 dušnih pastirjev, 18 katehetov, 25 v raznih drugih službah, 2 pri c. kr. mornarstvu, 2, ki se pripravljata za višje študije, 2«; pokojnikov, 22 pa zunaj škofije živečih. Bogoslovcev imajo : v II. letu 2, v III. letu 4, v IV. letu 3 in razun tega še 2 eksternista. v Jurjevem zavodu na Hradšinu. Tam ga izvabi pred hišo in štirikrat ustreli nanj; dve rani v prsih ste smrtni. Zločinec je ubežal, sešel se v Florijanovej ulici sč svojim svakom Janezom Vihlom, usmrtil je tega na ulici, ustrelivši ga z revolverjem v glavo; potem pa je sam sebe dvakrat ustrelil se v prsi. Strašni dogodek je privabil tisoč gledalcev na strašno pozorišče. — Uzrok temu zločinu se bile nesrečne zakonske zadeve. * (Dvoboj) sta imela v Pešti dva častnika zaradi političnega prepira, Magjar je Hrovata ubil, sam pa je prišel ob eno uho. * (Dve kraljevski hčeri) sti se zaročili nedavno. Ena je priucesa Lioueta Lu-zinjano-Comneno, hči armenskega kralja Leona VIL, ki je lansko leto v milanskem špitalu umrl in potomka bizantinske kraljeve hiše Comnenov. Vzela je nekega kamnoseka. Dalje se je v Ileraru v Afriku zaročila princesa Amina, hči sultana, katerega so pred nekaterimi meseci ob glavo dejali, z nekim branjevcem. Etažne vesti. * (Obesili) so v Subotnici na Oger-skem preteklo soboto onega Rosnerja, ki se je šestero umorov krivega storil. Dan poprej je bil poročen se svojo ljubico, katerej je zapustil dvoje otrok. — Tudi na Dunaji so te dni obesili onega spridenega llacklerja, ki je svojo mater ubil. Ta zverinski človek se je še pred smrtjo prav po svoje vedel, se smijal, kadil viržinke iu jedel in pil, kar se mu je le dalo. * (Krvav prizor.) V Pragi je niašiii-ski ključuničar Jože Šurek, ki živi ločen od svoje soproge, prišel v ponedeljek večer v stanovanje svojega starega tasta, hišnika Vilda, Za M. Vilharjev spominek 127 gld. 5 „ 1 „ 1 - 3 kr. so dalje darovali Biodt či gospodje: Prenos . . Fr. Bachmau, zdravnik v liistrici , Luka Babeo v Žt. Petru .... Ivan K on >cc, „ ... Jak. Delak v Kvcevji .... Fr. Hafner, Št. Peter .... Gr. Štovanja, Nad. selo . . . Pavi Spihir s Kala..... Tone Oirb, liad. vas .... Jak. Gulič, Sežana..... Tone Bergoč, Klenik .... Ivan Grebenec, St. Peter . . France Mejak, „ . . Benedek, „ . . Ivan Spilar, „ . . Ivan Uaalmger, „ . . Francu Keršin, „ . . France Zaman, Trnovo . . . Karol Polak, Ljubljana . . . vkup . 142 glU. 33 kr. Za vse doneske se izreka topla zalivala in so na dalje priporoča. Zagorje na Notranjskem, 7. marca 1877. Za odbor: II. Legat. - „ 50 - » 50 - n &0 - n 50 - n 50 - - 50 - n 50 1 n ~ - „ 50 - n 50 1 „ — - n 40 1 n - - . EO - ■ 10 Kratki lskai is 80.000 ipričeralOT. Spričevalo it 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVarzerja, Bonn, 10. jaL 1852.-RrvatoBciere Du Barry v mno&ih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koiiBtna je pri driati in g/HH, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d . pri kainnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v Boalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obtstih in mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje iu in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pra-lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v gelu. (L. S.) Bud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drcitev. Winchester, Angleiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere jo ozdravila večletne, i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,, bolne čntnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel steina. Berolin, 6. m aja 1858. Ponavljaje izrekam glede Bevalesci ero du Barrj vsustransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po-poinama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. Spričevalo št 72.618. La Boche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me jo popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katero so me deset let mučilo. (Gospa) Ar ni a uda Prevest, posestnica. Bevalesciere je 4krat točnojša, nogo uieso, tat •o pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat ven u*j coni, ko pri zdravilih. i' plehastin puiiooh po pol run ta 1 gold. 50 ki , l unt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 6 funtov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 24 funtov 36 go.d. Bevaiescioro-Bisouiten v pusicah in Bevalosciere Chocolatee v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 ua A 0 su., 4b tas * gl. 50 kr., v prahu ca 120 ta« tO »fl« žrodaje: Da Barry & Oomp. na I>uiMjia WaiJ-flfMkftffAMiiG it. !>, kakor v vseh oetih pri dobrih lek-rjih »u upe jen jakih rrgovoiii^ tudi razpošilja du-j.ujs:-.. biaa na vso Izraje po poštnin i*Su micah udi povzetjih. V LJubljani Ed. faart J. Svob oda.. 1 jkar pri .zlatem orlu", v Kelti prt lekarju J. P t o-damu, v Celovcu pri lekarju Birn jaoh erj u, * Mpljeia pri lekarju Aljinovieu, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeriBtu P. Booua in J, II i rs ehu, v Zadru pri A ud r o vicu. (,80. Tuje«. 7. marca: Kvrvpa; pl. Prieger iz Trsfa. — pl. Mcrkl iz Gradca. Pri Monu; Pocher iz Lilije. — Adlcr iz Kranja. — Sicheri iz Beljaka. — do Leus iz Trsta. — pl, Garznrod iz Senožeč. Pri ttnllcl: Voigt iz Dunaja. — Globočnik iz Kranja. — WaBserman iz Dunaja. — Bedekor iz Gradca. — Vidic iz Dunaja. Dunajska borza 8. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih • *»- K11'- _85 Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta ...... lbbO drž. posojilo Akcije narodne banke Kredi.ne akcije London .Napol..... C. k. cekini Srebro , ' Državne marko kr. 67 n 80 . 74 n 70 108 75 8i!G — i 48 m 50 1^3 n 85 9 90«/a 5 92 113 15 60 n 80 *8en bolnim moč in zdravje brez lek: in brez stroškov po izvrstni toataiere iu Banj V l.«»(/OM«. 30 let ue je nij bolesni, ki bi jo ne bila ozon rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin iu stroškov; zdravi vso bolozn v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezi i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabost', zlat? iilo, vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo Šumenje v ušoBih, ulabesti in blevanje pn nosečih otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pro dajenje; poBobuo se priporoča za dojonee in jo bolju nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.00U spričo- ral zdravilnih, brez vsake medicino, moj njimi spri čevala protesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beueka, pru- a>ga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland), Mt. CampOolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-a . >.r*, Markize do Brehau a mnogo družin imenitnih .»sob, »e razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Štev. 1439. Razpis (52-2) službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani. Služba sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno remutie-racijo 400 gold., se stanovanjem v bolnici, s postrežbo, s 5 sežnji drv /a kurjavo in z 18 funt. sveč je izpraznjena, ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati. lTošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravuistva ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa da so vsaj zdravniške visoke žole dovršili. Dokazati imajo tudi, da so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnem zmožni iu neoženjeni. Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do 25. marca IS7Z vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. 04 deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 2. marca 1877. J Eliksir iz Kine i Kokc, najboljši do sedaj znani fetodčrni ti/.■*•»•. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe iu ude E nova okrepi in oživi. l steklenica ho kr. Dobiva bo jedino le pri (53—41) G-a-Torlel Piccoli, lekarju, na dumtjukvj cesti v Ljubljani. ^ Udat*Jj in urednik Josip Jurčič. Laatrir.i<. in r;sk .Nerodne t:L;iLUi^«■.