LETO 1873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLGMISKI CfMflP ■= Dr Aleš Gregorc: Dejavnost Kmetijskega inštituta Slovenije v letu 2005 161 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Boris Seraiin: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v juniju 162 Milan Starovasnik: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v juniju 165 Borut Preinfalk: Veterinarski nasveti za junij 2006 168 VZREJA MATIC Janez Gregori: Odbira v čebelarstvu je pri nas že tradicija 168 ČEBELJI PRIDELKI Romana Rutar, Marinku Kregar: Pelodna analiza medu v Sloveniji 170 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Branko Obranovič: Moje izkušnje pri delu z mravljinčno kislino 173 Janez Mihelič: Velika zastrupitev čebel v okolici Dornave pri Ptuju 175 MEDOVITE RASTLINE Trajče Nikoloski in Peter Ribič: Navadna lipa in 176 navadni kostanj 177 ZA MLADE ČEBELARJE 29. tekmovanje mladih čebelarjev je bilo v Slovenski Bistrici 178 Rezultati XXIX. državnega srečanja in tekmovanja mladih slovenskih čebelarjev 178 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents Dr. Aleš Gregorc: Activities of the Agricultural Institute of Slovenia in the Year 2005 BEEKEEPER’S MONTHLY WORK Boris Seraiin: Beekeeper’s Work in AŽ-Beehives in June Milan Starovasnik: The Beekeeper’s Work in Barred-up Beehives in June Borut Preinfalk: Veterinary’s Advice for June QUEEN BEE BREEDING Janez Gregori: Selection in Beekeeping is Already a Tradition BEE PRODUCTS Romuna Rutar, Marinka Kregar: Honey Pollen Analysis in Slovenia OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCES Branko Obranovič: My Experience Using Formic Acid Janez Mihelič: Major Bee Intoxication in the Vicinity of Dornava at Ptuj HONEY PLANTS Trajče Nikoloski and Peter Ribič: Ordinary Lime Tree and Ordinary Chestnut FOR YOUNG BEEKEEPERS 29th Young Beekeepers Contest Took Place in Slovenska Bistrica XXIX. National Meeting Results and Young Beekeepers Contest KONGRESI Peter Kozmus: Čebelarski posvet v Beogradu Tone Tome: IV. kongres Apiterapije v Passauu OBVESTILA Trajče Nikoloski: Delovni piknik v podporo našim čebelam V SPOMIN MALI OGLASI CONGRESSES 181 Peter Kozmus: Beekeeping Consultation in Belgrade 183 Tone Tome: IV. Apitherapy Congress in Passau 184 NEWS 186 Trajče Nikoloski: Working Picnic to Support Our Bees 186 IN MEMORY OF 191 SMALL ADS r,. Slika na naslovni strani: Čebela krmi čebeljo zalego. 'l'olo: F. Sivic Dejavnost Kmetijskega inštituta Slovenije v letu 2005 Dr. Aleš Gregorc, Kmetijski inštitut Slovenije Uvod Vzreja in selekcija v čebelarstvu sta potekali v okviru odobrenega Programa strokovnih nalog na področju čebelarstva v letu 2005 - selekcija kranjske čebele in napoved medenja. Vse dejavnosti so potekale na Kmetijskem inštitutu Slovenije (DPO) in v okviru Čebelarske zveze Slovenije, ki ima status Priznane rejske organizacije (PRO). Vzrejno delo v okviru vzrejališč čebeljih matic Ocenjevanje lastnosti čebel smo izvedli na 126 vzorcih čebel v laboratoriju in na terenu. V vzorcu iz vsake družine, ki je potencialni matičar, je bilo približno 20 čebel delavk. Vzorce smo najprej obdelali in pripravili za izvedbo meritev. Na podlagi meritev kubitalnega indeksa in ocen plemenskih vrednosti matičarjev iz leta 2004 so bile odbrane matične dnižine v vzrejališčih matic. Delovna skupina je obiskala vzrejališča in kandidate za odobritev ter preverila ustreznost vzrejališč za delovanje v tekočem letu. Čebelarji vzrejevalci so imeli na voljo vse podatke o prejšnji čebelarski sezoni in kakovostii predlaganih matičnih družin. Preglednica: Število matic v Rodovniku kranjske čebele, vpisanih po letih Leto od tega prodaja rojstva matic rodovniških doma EU zunaj El! 2003 196 16 196 . - 2004 3563 15 3083 426 54 2005 12461 100 8646 3443 372 Izvorna rodovniška knjiga Rodovnik kranjske čebele je postavljen na podlagi operacijskega sistema Windows in relacijske podatkovne zbirke Oracle. Podatke je mogoče vnašati, popravljati in pregledovati s spletnimi vnosnimi maskami. Vsaka matica ima poleg rodovniške številke še zapis o letu rojstva, vzrejevalcu, barvi in številki hrbtne oznake, pa tudi rodovniško številko matere in trotarjev (če so znani, to pa so po navadi le pri rodovniških maticah), datum oprašitve oz. datum prodaje, tip oprašitve in kupca matice. Rodovnik vsebuje tudi register vzreje-valcev in register čebelarjev, ki temeljita na podatkih službe za indentifikadjo in registracijo. Preizkušanje plemenskih matic V vzrejališčih čebeljih matic smo od vzrejnjk RODOVNIK KRANJSKE ČEBELE 1QUS9M1. JaHEZ DREMEU. DRaGOVSDC 13. 1275 ŠMARTNO PRI LITUI uuauii wwu. wwjwvouw ij, j wwi\iriv to uiui 11501-1004 2004 39 30 04 04 trtna ) bnl 11502-2004 2004 29 30 M 04 zHrh 2 Mi 11503-2004 2004 29 30 0« 04 zdo» 3 to« 11504 2004 2004 29 30 0404 rrtau 4 felt 11505-2004 2004 29 30 06 04 zdet* 5 tu* IIMM-2004 2004 29 3D 06 04 Mnu 6 Ulft 11507 2004 2004 29 30 06 04 zd«v> 7 tot 11'03-2004 2004 29 30 0604 teta» t tol 11509 2004 2004 29 33 06 04 zda* 9 tol I)510.2004 2004 29 30 06 04 trta* 10 tol 11511 2004 2004 29 30 06 04 II to« 11512-2004 2004 29 33 06 (M zdciu 13 fe* II)13 2004 2004 29 30 06 04 zHa» |J feg 11514 2004 2004 29 33 06 04 zdet« 14 kd 11515 JD04 2004 29 30 06 04 zelena 13 tol 11516-2004 2004 30 30 06 04 teku 16 to* 11517 2004 2004 30 30 06 04 zHtut 17 toft 11511-2004 2004 30 33 06 04 nteu II fctf ,11519 2001 2004_________________30 30 06 04_____________retqa_______19__________ toft Primer vnosne maske za vpisovanje matic v Rodovnik kranjske čebele Matice smo naključno razdelili 90 čebelarjem ter tistim, ki testirajo matice, posredovali tudi navodilo. Ob koncu testa so čebelarji za vsako prejeto matico ocenili njeno mirnost in rojivost ter stehtali oz. ocenili količino pridelanega medu. V delo je bila vključena izvedba vseh opravil za potrebe testiranja: organizacija vzreje in zbiranje matic pri vzrejevalcih, oddajanje v testiranje, spremljanje testiranja, zbiranje podatkov o testiranju, obdelava, interpretacija rezultatov, informiranje čebelarske javnosti. Test je uspešno končalo 843 matic, za 112 matic nam čebelarji niso vrnili vprašalnikov o rezultatih testa, 283 matic družine niso sprejele ali so bile izločene iz reje, 25 jih je propadlo, 31 je bilo preleženih, 6 pa je bilo trotovk. Skupaj je matice oddalo v testiranje 32 vzrejevalcev z 71 matičarji. Vse matice, vključene v progeno testiranje, so imele zadostno število testiranih potomk za dovolj zanesljivo oceno. Vzrejevalci so upoštevali priporočilo in po vsaki matici v testiranje oddali še vsaj 10 njenih hčera. Ob koncu testiranja smo za vse matice na podlagi njihovih hčera ocenili plemensko vrednost za mirnost, rojivost in donos medu. Uporabili smo model s stalnimi vplivi čebelarja in matice. Vpliva vzrejevalca nismo vključili, ker je bil delež pojasnjene variabilnosti s tem vplivom neznačilen. Povprečna ocena za mirnost v letu 2005 je bila 3,23 (Graf 1). V zadnjih 12 letih se mirnost nekoliko zmanjšuje, vendar so ocene še vedno višje od treh točk. Mirnost je tudi poudarjena dobra lastnost avtohtone kranjske čebele, zato matic, katerih povprečna ocena jjurnosti je manjša od tri, ne priporočamo za nadaljnjo Mirnost 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 1995 1996 1997 • 999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Grof I: Mirnost testiranih čebeljih matic po letih Ocena rojivosti (Graf 2) je bila v primerjavi z zadnjimi leti zelo dobra (3,33), vendar se tudi na tem področju nakazuje povečevanje. Rqivost 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Graf 2: Rojivost testiranih čebeljih matic po letih Povprečna ocena donosa medu v letu 2005 je bila 18,1 kg, to je manj od povprečja zadnjih petih let, kljub temu pa dolgoletno spremljanje donosa medu nakazuje, da se ta povečuje za 0,66 kg medu na leto (Graf 3). m C Graf 3: Donos medu testiranih čebeljih matic po letih V testiranih družinah medonosne čebele se torej kažeta rahla trenda povečevanja rojivosti in zmanjševanja mirnosti. Trend je minimalen in se giblje v območju ocene 3- Mirnost in rojivost sta pri kranjski čebeli še posebej izraženi in ju skušamo ohraniti s selekcijskimi metodami oz. trend usmeriti pozitivno. Vzrokov dolgoročnega poslabševanja teh izmerjenih lastnosti je več, poudarimo pa lahko predvsem dosledno selekcijo na morfološko ustreznost in na večjo donosnost medu, pa tudi negativno selekcijo zaradi vpliva zajedavca varoe na čebeljo družino in stalno potrebo po obnavljanju čebeljega fonda. V prihodnjih letih bomo testiranje matic predvidoma razširili s prog-enega tudi na neposredni test pri vzrejevalcih in na ta način skušali doseči večjo natančnost pri oceni genetskih vrednosti matic za posamezne lastnosti. S tem želimo ohraniti dobre lastnosti domače čebelje populacije. Pripravili smo tudi dokumentacijo za registracijo testne postaje in jo predložili v odobritev pristojnemu ministrstvu. Testna postaja bo delovala za potrebe testiranj med vzrejo. (Nadaljevanje v naslednji številki) Vs.ebelar|eva mesečna i opravila Čebelarjeva opravila v AZ-panju v juniju Boris Seražin - Rakek Ta mesec je čebelarska sezona na vrhuncu. Čebele so poskrbele za prvo točenje medu in najpozneje v prvem delu meseca moramo pridelek pospraviti, potem pa moramo družine nujno urediti za paše, ki se še obetajo. Velikokrat se zgodi, da začenja mediti smreka, vendar vreme ne dovoljuje donosov. Vreme se po navadi ustali v drugi polovici meseca, tedaj pa se navadno začne gozdno medenje, medita pa tudi lipa in kostanj. Če je vreme primerno, v Sloveniji skoraj ni območja, ki v tem obdobju ne bi medilo. Med medenjem čebele čim manj pregledujem, kajli če je medenje dobro, družine lahko na dan prinesejo tudi več kilogramov medu, dan, na katerega pregledam družino, pa je za tisto družino izgubljen. Nekoč se mi je tako zgodilo, da sem med hojevo pašo točil iz čebelnjaka zadnji dan pred nevihto. Tisti dan so čebele iz drugih čebelnjakov prinesle 6 kg medu, iz tega, ki sem ga točil, pa le 1 kg. Od takrat vedno pazim, da ni prav velikih donosov, kadar točim. Se najraje pa točim takrat, kadar sploh ni donosov. V tem času se velikokrat zgodi, da sosedove čebele na drugi lokaciji naberejo dvakrat več kot moje. Glede na to bi jih bilo torej najbolje preseliti, da bi še moje nabrale toliko. Vendar po mojih izkušnjah to ne drži. Lepo vreme je po navadi samo en teden, včasih dva. Po navadi pa dogodki potekajo po določenem scenariju: Ko ugotovim, da je paša drugje boljša, mine že približno teden dni. Če bi jih prepeljal takoj, bi lahko (še zlasti na gozdnih pašah) računal, da bodo čebele normalno nosile šele čez tri dni, če bodo hitro “prijele”, ali morda šele čez sedem dni, če se bo to zgodilo bolj počasi. Pri prevozu bi izgubil nekaj čebel, znano pa je, da čebele nekaj dni po prevozu ne nosijo in tla je prevoz zanje stresen. Zato je veliko vprašanje, ali se prevoz sredi medenja splača, še posebej, ker tudi na zdajšnjem stojišču vendarle nekaj medi. Glede tega namreč zelo dobesedno velja pregovor “Bolje vrabec v roki kot golob na strehi", zato se takih hitrih prevozov izogibam, kolikor se le da. In kdaj potem čebele vendarle prepeljem? Po navadi takrat, kadar je pričakovati obdobje slabega vremena. Prevoz ob slabem vremenu ima več prednosti. Prvič, ker nikjer ne medi, ničesar ne izgubim. Ker se je začelo slabo vreme, lahko pričakujem, da bo vir medenja dokončno usahnil. To sicer ne velja za hojo, saj je njeno medenje nekoliko specifično. Drugič, zdaj lahko pričakujem, da bodo na drugem območju začeli mediti drugi viri. Prednost prevoza čebel med slabim vremenom je predvsem na gozdnih pašah ta, da se do ustalitve vremena čebele na območju, na katerega so prepeljane, uletijo in tako ob začetku medenja takoj najdejo vir medičine. Na splošno velja, da lahko čebele pripeljemo na cvetlične paše ob začetku medenja, saj se takoj orientirajo in začnejo nositi medičino. Na gozdne paše pa jih je treba pripeljati vsaj teilen dni pred medenjem, ker čebele potrebujejo vsaj teden, da s cvetlične paše preidejo na gozdno. Zato jih po končanem medenju akacije po navadi takoj prepeljem v gozd in jih v nekaj zabojnikih tam pustim celo poletje. Tako so težave z bero veliko manjše, kot če jih vozim iz enega gozda v drugega. Pri tem naj opozorim, da so paše na kostanju, lipi in travnikih cvetlične, razen če nekaj dni po koncu cvetenja lipe začne izločati mano lipova uš. Pa še pomembna izkušnja: tudi če je bila mana na lipi, se čebele po prevozu v gozd izjemno počasi privadijo na jelko kot naslednjo pašo. Večina junijskih in tudi poznejših gozdnih paš se pojavlja na določenem območju vsako leto. To mi zelo ustreza, saj je treba na vse gozdne paše čakati na stojišču že teden dni pred medenjem. Pri medenju lipe in kostanja pa dolgotrajna priprava čebel na pašo ni potrebna. Verjetno je prav, da opišem tudi svoj način točenja medu. To delo opravim v prevoznem čeblenjaku. Ker jih imam več, ni smiselno, da bi imel v vsakem vso opremo za točenje. Tako zjutraj vso potrebno opremo pripeljem k čebelnjaku, po končanem točenju pa vso odpeljem domov. Pri novejših čebelnjakih je v sredini tudi prostor za točilo, tako da ga ob začetku točenja preprosto pritrdim in lahko iztočim vse panje, na da bi ga premikal. Pri starejših pa postavim točilo najprej na eno stran, in ko iztočim polovico panjev, ga premestim še na drugo stran. Pokrovčke odkrivam z nožem s posebnim stojalom in čistilcem za nož. Delo gre hitro od rok, saj večino odkrije nož, tako da ni veliko popravljanja z vilicami. Moje točilo je 12-satno in samoobračalno, dimenzionirano pa je tako, da lahko vse sate enega AŽ-panj točim naenkrat, in to med pregledom drugega. Tako sem se organiziral zato, ker sem vedno s težavo našel pomočnike za to delo. Tako sem en panj naprej pregledal, ometel čebele in uredil gnezdo. Potem sem panj zaprl in odkril sate, jih naložil v točilo in sprožil program točenja. Medtem ko je točilo samodejno točilo sem pregledal naslednji panj. Tako sem lahko v dveh dneh sam iztočil zabojnik s 84 panji. Ker tega nikoli nisem maral delati sam, si zdaj najraje priskrbim pomoč in delo je veliko lažje. Več kot enega pomočnika pa ne potrebujem. Iz točila teče med v sod, podstavljen pod čebelnjakom, tako da čebele nimajo možnosti dostopa. Odkar sem uvedel ta način točenja, je delo občutno lažje. Posoda pod točilom, do katere imajo čebele dostop, je namreč kot magnet za rop pri točenju. Druga značilnost mojih zabojnikov pa je, da imajo vsi okna na strehi, in to tako, da stekla nimajo kovinske obrobe. Na ta način narejeno okno čebelam prepreči, da bi čebele med točenjem silile v zabojnik. Zaprt sistem prenosa medu v posodo in okna na strehi mi omogočijo povsem normalno točenje tudi v obdobjih, ko ni paše. Za prevoz medu na prikolico smo naredili poseben voziček, s katerega brez težav naložim ves med. Drugo delo, ki ga moram narediti konec junija, je nare-janje rezervnih družin. Prve naredim že v prvi polovici maja, in to iz družin, ki so bile preslabe za prenos med gospodarske panje. Te družine v prvi tretjini maja napolnijo panj in začnejo rojiti. Ko potegnejo matičnike, njihovo zalego razdelim med prazne panje, tako da dam v vsak panj po en sat z zalego in matičnikom, ki jih takrat res ne manjka. Dobro je, če dodam še en meden sat in nekaj mladih čebel, preostalo pa zapolnim s sati in satnicami. Tako družine pustim, da se matice oprašijo in naredijo nove družine. Odstotek prašenja matic je zelo visok, po mojem zato, ker sočasno odleti na praho veliko matic in jih škodljivci ne morejo toliko uloviti. Če ni kakšne izjemno dobre paše, iz teh družin ne točim (glede na njihovo moč niti ni pričakovati), zato z njimi, ko imajo enkrat matico, nimam do poletnega krmljenja prav nobenega dela. Konec junija ali v sredini julija, ko se končuje paša na kostanju, pregledam narejence, ki sem jih naredil maja, in tistim, ki nimajo matice, še enkrat dodam zalego in mlade čebele ter cepim matičnik. Po pravilu jim moramo v panj dodati toliko satov zalege, kolikor mesecev pozneje jih narejamo. V tem obdobju za odvzemanje čebel za narejan-je družin uporabim gospodarske desetsatne AŽ-panje, ki jih imam samo za ta namen. V vsakem čebelnjaku imam nekaj 10- ali 11-satnih AŽ-panjev. Tem panjem z izjemo enega sata odvzamem vso zalego in po dva (junija) oz. po tri (julija) premestim v rezervne panje, ki jih prepeljem v drug čebelnjak. Iz tega pa nazaj v prvega pripeljem zalego, ki jo premestim v nove rezervne panje. Tako v dveh ali treh dneh naredim vse rezervne družine, ki jih še potrebujem. Nato po navadi med 6. in 10. dnem dodam zrele matičnike iz dobre vzreje. Če bi jih dodajal prej, obstaja nevarnost, da bi jih čebele ubile, pozneje pa je nevarno, da bi se v družinah iz zasilnih matičnikov izlegle matice. Po navadi ne iščem zasilnih matičnikov in jih tudi ne podiram. V tem obdobju družine niso preveč navdušene nad rojenjem, če niso dovolj močne, pa sploh nimajo takšnih namenov. Upoštevati pa je treba tudi to, da se nova matica izvali kar nekaj dni prej kot druge matice in da je tedaj, ko bi se morala izvaliti daiga, že toliko stara, da mora na praho, zato taka družina ne roji. Za nacejanje družin vedno uporabljam samo 9-satne rezervne panje kot sem že opisal v enem od prejšnjih nasvetov. Družine se v večjih rezervnih panjih bolje in hitreje razvijejo, zato razmišljam, da bi morda morali biti še nekoliko večji. Dvaindvajseti dan po narejanju je družina brez zalege, to je kak dan prej, preden začne zalegati mlada matica, ali kak dan po tem. Ta dan sicer v panju zanesljivo ni nobene pokrite zalege, zato je to idealen dan za zatiranje varoe. Ne glede na to, kaj uporabim za ta namen, je zatiranje skoraj 100-odstotno učinkovito, domala tako kot pozimi. Priporočam zatiranje z oksalno ali mravljinčno kislino, in to samo en dan samo enkrat. Po dodajanju matičnikov narejencev vsaj 14 dni, še bolje tri tedne, ne odpiram. To je čas, ko je v panju mlada matica, ki je neznansko hitra in živčna. Zato bega po satju in jo mimogrede poškodujem. Drugi razlog pa je ta, da dokler 9-satni panj za rezervne družine matica nima pokrite svoje zalege, ni popolna gospodarica panja. V tem času delajo čebele neumnosti in se lahko zgodi, da je ob pregledu v panju vse v redu, ob vnovičnem pregledu čez teden dni pa veliko matic manjka, To se zgodi zato, ker so se čebele vznemirile in so po pregledu ubile povsem dobro mlado matico, ker je niso prepoznale za svojo. Verjetno k izgubi matic prispeva svoj del tudi dimljenje čebel in s tem sprememba vonja v panju. Zato po navadi družine pregledam šele po treh tednih. Tedaj ugotovim, koliko matic se ni oprašilo, panjem brez matic pa odstranim satje in poskrbim, da se preostale čebele, ki jih ni oprav veliko, preselijo v sosednje panje. Ti panji ostanejo čez zimo prazni. Ker si v čebelarstvu prizadevam ravnati čim bolj ekonomično, sem ugotovil, da je preprosteje, če imam sto panjev več, kot jih potrebujem, samo zato, da mi ni treba narediti kakšnega dodatnega dela. Ker imam rezervnih panjev veliko več, mi tako ni treba poskrbeti, da so vsi panji čez zimo naseljeni, s tem pa si za polovico zmanjšam delo pri tej operaciji. Vsak panj, v katerem se matica ni oprašila, zahteva namreč od čebelarja prav toliko dela kot prva naselitev, in če upoštevamo, da se hitro približuje avgust, ko se čebelarska sezona konča, vnovično pozno naseljevanje teh panjev gotovo ni smiselno, saj je tudi učinek zelo negotov. Morda še nekaj besed o gospodarskih družinah. Če je bilo vse normalno, te maja niso rojile in so prinesle kar precej medu. Po prevozu na gozdno pašo se navadno začne obdobje nekoliko slabšega vremena. To je obdobje, ko po navadi nič ne medi in torej tudi rojev ni. Zame je to delovno zelo intenzivno obdobje, saj moram iztočiti med. Po točenju daižine nimajo medu, zato jim dodam kakšno satnico v gnezdo ali olx'nj, da lahko gradijo. Pri mojih čelx;lah to povsem zadostuje, da junija ne rojijo. Če imam srečo, se namreč v drugi polovici junija začne gozdna paša, ki seveda zavira rojilno razpoloženje, ob dobrem medenju pa lahko konec junija spet točim. Vprašanje pa je, kako oskrbeti družine, ki so izrojile.Obstaja vrsta posegov, ki jih najdemo v literaturi, zato jih ne bom ponavljal. Kot sem ugotovil, večina teh Nož za odkrivanje satja z Voziček za transport sadov pri čistilcem za nož čebelnjaku IFoto: B. Seražin) ukrepov zahteva tudi veliko dela, to pa je v mojem čebelarstvu nesprejemljivo. Zato jih sanirani samo na en način. Vedno, kadar točim (sicer jih ne pregledujem), dodam v panj brez matice tri sate zalege. Ce imam kak matičnik, družini dodam tudi tega, če pa jih ni, ji dodam sat odkrite zalego z jajčeci. Potem jih ne pregledujem do naslednjega točenja. Večina družin na ta način dobi matico, tako da je jeseni naseljena večina panjev. Edina možnost, da bi iz take družine še kaj dobil, je, da zamenjam panj z močno rezervno družino. Glede na to bi moral imeti v rezervi gospodarske panje in ob izrojitvi na to mesto postaviti nov panj. V tem primeru je vprašanje, ali je to delo sploh smiselno. Verjetno vas zanima, zakaj tako vztrajam pri načelu čim manj dela. Dejstvo je, da ne glede na to, kaj naredim za rešitev dmžine, ta družina v tem letu ne bo prinesla veliko, Preden bo imela mlada matica dovolj pašnih čebel, bo tu avgust in s tem konec sezone. Torej je brez pomena vlagati veliko dela v take družine. Zato izrojenih družin ne ojačujem z rezervnimi družinami Medtem se rezervne družine do zime brez truda in odvečnih stroškov okrepijo in uspešno prezimijo. Kakovost matic v teh daižinah preverim spomladi, pred ureditvijo družin za pašo v gospodarskih panjih. Moje poglavitno merilo pri spomladanskem usposabljanju čebelnjaka za prevoz na pašo pa ni starost matice, temveč moč družine. Prazne panje spomladi naselim z močnimi rezervnimi družinami. V mojem zabojniku ni prostora za matice, ne glede na njihovo starost, ki spomladi ne naredijo močne družine. Rezervne družine v čebelnjaku bolje prezimujejo in jih laže selekcioniram spomladi kot jeseni. Poleg tega poleti zelo težko dodajam rezervne dmžine v gospodarske panje, prav tako pa pri tem opravilu niso izključene izgube matic. Morda še nekaj besed o moči družin. Verjetno ste do zdaj že ugotovili, da nikoli ne delam rezervnih družin iz “preveč" zalege v gospodarskih panjih. Po mojem namreč v teh panjih nikoli ni preveč zalege in nikoli preveč čebel, če jih pravilno uporabim in če uporabim tudi prave čebelarske ukrepe. Dejstvo je, da med dobro pašo družin ne pregledujem, torej jim ne širim prostora za zalego. Posledica tega so družine z manj zalege in nekaj več medu. Kot je znano, potrebuje družina za vsak sat zalege sat medu. Edina premestitev zalege je morda iz rezervnih družin v gospodarske, tega pa se izogibam, ker je s tem zelo veliko dela. Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v maju Milan Starovasnik - Komenda, e-pošta milan.starovasnik@volja.net Mesec junij je čas gozdnih paš. Zato je na območju, na katerem čebelarim, to čas najintenzivnejšega dela pri čebelah, saj moram poskrbeti za zadostno prostornino panja za odlaganje medičine in zamenjati matice, če je to potrebno. Poleg tega moram čebele iz nižine tudi prepeljati v više ležeče kraje. Prevažam jih z avtomobilsko prikolico za 12 LR-panjev. Večji čebelarji si lahko omislijo tudi zabojnik z nakladnimi panji. (Slika 1 in 2.) Z obiska na Madžarskem). Maja so se čebele razvile do vrhunca. S stalnimi posegi v gnezdo in z dodajanjem novih naklad so zdaj družine z dobrimi maticami v petih do sedmih dve-tretjinskih LR-nakladah, gnezdo pa je v treh do štirih nakladah. Glede na pašne možnosti se moramo zdaj odločiti, ali bomo vzdrževali polno zaleganje matice ali bomo zalego omejili in s tem pridobili večje količine medu. Že stari čebelarji so nas učili, da čebele za en sat zalege Zabojnik za prevoz nakladnih panjev. IFoto: M. Starovasnik) porabijo približno en sat medu. Tako matica ob polni moči lahko zalega na približno 22 dvetretjinskih LR-satih, zato je seveda precejšnja tudi poraba hrane. Čas za zamenjavo matice je vedno neposredno pred glavno pašo, to pa je v okolici Komende takrat, ko zamecli smreka. Neposredno pred začetkom medenja smreke iztočim akacijev ali cvetlični med. Kako se odločiti? Na stojiščih, na katerih je najpomembnejša paša v sezoni gozdna (tj. paša na smreki), teh čebel pa pozneje ne nameravam prevažati še na kostanjevo in hojevo pašo, zaleganje matice omejim na dve nakladi ali, če je to potrebno, dodam novo matico, njeno zaleganje pa prav tako omejim na spodnji dve nakladi. S tem omejim obseg zalege, zato moram pozneje v panju pregledovati manjše število satov, to pa mi prihrani obilo prepotrebnega časa. Pomembno je, da teden dni po posegu v vseh mediščnih nakladah (vseh nakladah nad matično rešetko) pregledam, ali ni lilil 6 45% □ 16-45% |n 3-15% ■ 1-2% B<1 Zastopanost posameznih vrst cvetnega prahu v vzorcih cvetličnega modu 10 20 30 40 50 60 70 00 90 100 Delež vzorcev (%) Grafikon 1 Grafikon 2 vrste medu. Upoštevati moramo namreč, da cvetni prali, ki ga dobimo v sedimentu medu, ni vedno nabran le na rastlinah, na katerih so čebele nabirale nektar, temveč ga nekaj lahko pride v med tudi na druge načine (cvetni prah z dlačic čebel, ostanek cvetnega prahu v satju od prejšnjega točenja...), tega pa s samo pelodno analizo ni mogoče ugotoviti. Če bi npr. obveljalo zgolj pravilo, da že 86 % cvetnega prahu kostanja določa vrstno čistost medu, bi bilo na račun kostanjevega medu kar 14 vzorcev manj cvetličnega medu. Za med facelije bi se ob upoštevanju pravila, da vrstno čistost medu določa od 45 do 60 % cvetnega prahu facelije, število vzorcev cvetličnega medu zmanjšalo še za štiri vzorce. Cvetni prah križnic smo določali le na ravni družine, tako da bi za repičin med predvidoma določili le en vzorec, ki je vseboval več kot 60 % cvetnega prahu križnic. Kot med rešeljike bi določili en sam vzorec, ki je vseboval več kot 45 % cvetnega prahu iz rodu slive, in ne dva, kot je bilo ugotovljeno na podlagi rezultatov več različnih analiz. Tudi za med divje češnje je bil določen vzorec medu, ki je imel le 25 % cvetnega prahu iz rodu slive, to pa ne potrjuje 45-odstotnega pravila. Ob neupoštevanju vrste različnih analiz medu bi se torej število vzorcev cvetličnega medu zmanjšalo kar za 20. Moje izkušnje pri delu z mravljinčno kislino Branko Obranovič Industrijska mravljinčna kislina (IICOOH) je produkt metanola. V naravi je zelo razširjena. Najdemo jo v žlezah mravelj, v čebeljem želu, koprivah, znoju itd. Mravljinčna kislina je vsestransko tehnično uporabna; veliko jo uporabljajo v tekstilni, farmacevtski in lesni industriji, v zadnjem času pa tudi v veterini, predvsem za uničevanje varoj v čebeljih družinah. To je namreč edina kislina, ki tudi v pokriti čebelji zalegi uniči do 40 % varoj. Tokrat želim opisati, kako v svojem čebelarstvu uporabljam 85-odstotno mravljinčno kislino (MK). Za delo z MK obvezno uporabljam gumijaste rokavice, predpasnik, in če kislina ni ohlajena, še avtoličarsko masko. V bližini čebelnjaka, kjer delam s kislino, je za vsak primer vedno tudi posoda s 5 do 6 litri čiste vode. Mravljinčno kislino vsa leta (od leta 1999 do 2005) uporabljam po tako imenovani šokterapiji, leta 2004 in 2005 pa sem jo uporabil tudi pri tako imenovanem podaljšanem izhlapevanju pri dnevnih temperaturah od 18 do 30 °C. Če ugotovim, da je dnevna temperatura višja od Mravljinčna kislina v litrski PVC-steklenici. Preprost, doma izdelan hlapilnik- PVC-vrečka.. 24 °C, začetek postopka pomaknem v večerne ure. Za eno zatiranje varoj s šokterapijo uporabim na čebeljo družino 18 do 20 ml 85 % MK, za podaljšano izhlapevanje pa še 60 ml. Ob pravilnem izhlapevanju pri šokterapiji Varoa čaka, da se vgnezdi v Invazija varoj na trotove celice Varna, prisesana na trotovo bubo Na 28 cm! je avgustu tudi do 380 zaleteno celico. IFoto: 6. Obranovič) varoj. Odpad varoje eptembra v Podnu. iz panja izhlapi v nekaj vec kot 15 urah. Med vsakim zatiranjem je bil na podnici testni vložek, da sem po izvedenem postopku pre-Stel število odpadlih varoj. Prvo zatiranje opravim takoj po točenju lipovega medu, ki je pri nas na Kočevskem in v Kostelu zadnja, skoraj redna paša. Izjema je bilo leto 2005, saj smo lani čebelarji točili bolj solze kot med. Zatiranje varoj z MK po t. i. šokterapiji sem torej vedno začel po koncu lipove paše, ki se na Kočevskem konča okoli 20. julija. Pri delu z MK mora imeti čebelar potreben občutek. Kisline nikoli nisem kar potisnil v panj, temveč sem jo čebelam vedno dodal ohlajeno na približno na 8 °C. S tem sem pri čebelah preprečil prevelik šok, saj se je MK počasi ogrela na optimalno izhlapevanje, to pa je pogoj za to, da čebele zaradi nenadne prevelike količine ne zapustijo panja. Če je MK ohlajena, pri delu ne uporabljam zaščitne maske, kljub temu pa je ne odsvetujem, nasprotno, čebelarjem svetujem, da jo uporabljajo zaradi lastnega zdravja. Pred začetkom zatiranja varoj na podnico AŽ-panja vedno postavim PVC-lovilec varoj tipa Medja, da ugotovim njihov naravni odpad. Po petih dneh pregledam lovilce in ukrepam na podlagi ugotovitev naravnega odpada. Vsako leto sem do 25. julija varoe vsaj enkrat zatiral s šokterapijo. Odpadle so varoe, ki so bile na čebelah. Postopek sem ponovil po šestih ali sedmih dneh in še tretjič v enakem presledku, če je po drugi šokterapiji na podnico padlo več kot 50 varoj. Tako sem vsako jesen pričakal z razmeroma močnimi družinami. Postopek uporabe MK V letih od 1999 do 2003 sem za uničevanje varoj s šokterapijo uporabljal podnične podstavke Medja, v katere sem vstavil vileda krpo, na izpraznjeno medišče na nosilne palice za sate nad matično rešetko pa sem postavil podnični podstavek z vileda krpo, prepojeno z 18 do 20 ml MK. Po letu 2003 sem tovrstno šokterapijo opustil, ker sem ugotovil, da so se zunanje temperature včasih povzpele na več kot 30 ‘-’C in je tu in tam kaka matica, ki je bila starejša od enega leta, oslabela, čebele so jo prele-gle, nova pa se ni pravi čas oplodila in tako sem ostal brez matice in hkrati tudi brez družine. Tedaj sem se domislil, da bi na vrata AŽ-panja obesil PVC-vrečko z vileda krpo. Od vrha vrečke do 4 cm nad spodnjim robom sem prerezal 2 cm široko odprtino, da je MK lahko izhlapevala skoznjo. V vrečko z vileda krpo sem nalil od 50 do 60 ml MK in jo obesil pod vrh vrat AŽ-panja. Kislina je počasi izhlapevala pet do sedem dni, odvisno od zunanje temperature. V teh letih mi je na ta način vedno uspelo toliko zmanjšati število varoj, da so čebelje družine brez večje škode dočakale zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino (OK); tega po navadi izvedem novembra ali decembra, ko v čebelji družini ni več pokrite zalege. Lani (2005) sem OK prvič uporabil 28. oktobra, ker so bile družine že brez zalege. Edina pomanjkljivost MK je v tem, da med postopkom s to kislino nekatere matice prenehajo zalegati, in to predvsem zaradi podaljšanega izhlapevanja, ko v hlapilnik vstavim 60 ml MK. Seveda ni dobro, če matice prenehajo zalegati že v začetku avgusta, saj se družine ne morejo dovolj okrepiti za prezimitev. Z gotovostjo pa lahko trdim, da je to način, pri katerem v vosku in čebelji prehrani ne ostane nič takega, kar bi bilo nevarno bodisi za čebelje potomstvo bodisi za ljudi. Pred zatiranjem varoj z MK je dobro, če ob mraku, dve do tri ure prej čebelje družine nakrmimo s 3 del sladkornega sirupa, da se jim napnejo zadki. Tako bodo namreč čebele nehote pripomogle k večjemu odpadu prisesanih varoj. Vsako nepravilno krmljenje čebel med delovanjem MK je lahko pogubno za čebelarja, saj se v čebelnjaku lahko pojavi rop družin. Zato previdnost ni nikoli odveč. Družine obvezno krmite zvečer, ko je že mrak. Zakaj je priporočljiva uporaba MK? Z uporabo MK do neke mere tudi razkužimo notranjost panja ter prisilimo matico k prekinitvi zaleganja. To je pomembno predvsem tedaj, če uporabljamo kislino konec septembra, ko naj matice ne bi več zalegale, saj se s tem le izčrpavajo. Tudi cena postopka z MK je (poleg uporabe OK) za čebelarja najnižja, poleg tega pa MK ubija tudi varoe v pokriti zalegi. Možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična, saj je ena izmed sestavin medu tudi mravljična kislina, ustrezna uporaba pa onemogoča višjo koncentracijo MK v medu. Verjetnost nastanka odpornosti varoj na MK je nična, to pa so dokazali številni znanstveniki. Opazil sem tudi, da se je ob uporabi MK zelo zmanjšala okuženost s poapnelo zalego. V mojem čebelarstvu že nekaj let tudi ni noseme. Dokaz za to je vsakoletna kontrola mrtvih zimskih čebel na NVI v Ljubljani. Varna hrana - varen med je tisto, kar moramo čebelarji vedeti prej, preden damo med na polico domače čebelarske trgovine. Odgovornost čebelarja je, da za uničevanje varoj uporablja registrirana in dovoljena sredstva, ki jih bo dal čebelam v dovoljenih količinah in ob pravem času. S tem bo pripomogel k ugledu svojega čebelarstva in poskrbel, da bodo porabniki čebeljih pridelkov res zaužili tiste dobrine, ki so jih nabrale marljive čebele in znosile v svoja bivališča - čebelje panje. Na ta način torej že šest let z 85 % MK razmeroma uspešno zatiram varoe v svojem čebelarstvu. Ker po večini čebelarim z AŽ-panji, sem opisal, kako to metodo uporabljam v teh panjih. Na kakšen način MK uporabljam v nakladnih panjih tipa G j, pa kdaj prihodnjič. Velika zastrupitev čebel v okolici Dornave pri Ptuju Sadjarji še vedno premalo upoštevajo Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih Janez Mihelič Petega in šestega maja letos so čebelarji v okolici sadnega nasada višenj v Sevčakih pri Dornavi, last podjetja Jeruzalem Ormož, opazili, da čebele v več čebelnjakih množično odmirajo pred čebelnjaki in v panjih. V panjih pa se je pojavilo veliko vznemirjenje čebel. Takoj so posumili na zastrupitev. Pristojne inšpekcijske službe (NVI, veterinarska in kmetijska inšpekcija ter policija) so se sicer hitro odzvale in odvzele vzorce čebel za analizo. Kmetijski inšpektor je ugotovil, da so delavci podjetja Jeruzalem iz Ormoža, ki so škropili nasad višenj, nepravilno uporabljali fitofarmacevtska sredstva, ki so verjetno povzročila odmrtje približno 80 odstotkov pašnih čebel v 150 panjih, saj so analize pokazale, da čebele niso imele nobene kužne bolezni. Kmetijski inšpektor je ugotovil, da v sadovnjaku višenj niso pokosili cvetoče podrasti, škropili so ves dan in ne samo zgodaj zjutraj in zvečer, o tem pa niso obvestili čebelarjev 48 ur pred škropljenjem, kot to zahteva zakon oziroma Pravilnik o dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. I. RS, št. 62/03). Če bodo kemične analize potrdile, da so čebele odmrle zaradi škropljenja v nasadu višenj, čebelarji upajo, da jim bo lastnik nasada povrnil nastalo škodo, saj bodo letos skoraj ob ves pridelek, še posebej če bodo izgubili tudi matice v panjih. Med najbolj prizadetimi je čebelar Mirko Vzreja matic - Jožica in Jožef Tratnjek ŽIŽKI 93, 9232 ČRENŠEVCI - tel: 02/ 570 18 17 - GSM:04l 886 652 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO ALI PO POŠTI. OBVESTILO - SEMINAR O VAROZI BO V CELJU Čebelarje obveščamo, da bomo organizirali seminar in praktično usposabljanje o VAROZI za čebelarje z območja Celjske regije. Seminar bo potekal na Srednji vrtnarski šoli Celje pod vodstvom g. M. Megliča v torek, 6. junija 2006, ob 17. uri, praktičen prikaz zatiranja varoj pa bo predvidoma v 4 skupinah, in sicer: 8. junija 2006 in 9. junija 2006 ob 10. in ob 16. uri. Prijave za seminar in delavnice sprejema g. Trajče Nikolovski po tel. 041 521 525. Prijava je OBVEZNA. ČZSinČSS / v N Sporočilo komisije za ekonomiko pri CZS Komisija za ekonomiko je na svoji pisni seji, 5. marca 2006, predstavila povprečne cene vseh vrst medu v prodaji na drobno pri različnih trgovcih, upoštevala pa je tudi cene pri prodaji končnemu porabniku v minulem letu. Na podlagi teh podatkov je izračunala povprečno ceno medu v prodaji na drobno v Sloveniji - ta je 1097,50 SIT za 900 g. UO CZS je na svoji seji, 10 marca 2006, to ceno tudi potrdil, tako da je ta tudi osnova za izračun nadomestila za uporabo pasišč v Republiki Sloveniji, tako kot to določa Pravilnik o uporabi čebeljih paš. Komisija za ekonomiko pri ČZS Jurinec, ki ima nekaj več kot kilometer od nasada višenj 90 čebeljih dnižin. Precej je oškodovan tudi predsednik ČD Dornava g. Branko Vajda iz Polencev. Številni sadjarji še vedno ne poznajo ali žal ne upoštevajo določila zakona in pravilnika, ki urejata to področje, zato našim čebelarjem vsako leto povzročajo veliko škodo. V nekaterih evropskih državah zaradi pomena čebelarstva del škode poplačajo tudi iz posebnih državnih skladov, o podobni rešitvi pa bi lahko razmislilo tudi naše pristojno ministrstvo. Mrtve čebele pred panji g. Vajde iz Polencev. jSj Pjf I ledovite rastline i i j Navadna lipa (Tilia platyphyllos Mill.J - družina lipovke (Tilioceae) Trajče Nikoloski in Peter Ribič Navadna lipa Cvet navadne lipe Domovina Uspeva na zmernih in subtropskih območjih severne poloble, v Alpah do približno 1000 m nadmorske višine. V naravi je redka do raztresena, pogosto pa je sajena. Raste v številnih bogatih listnatih gozdovih in soteskah. Klasično podeželsko drevo, predvsem značilno za Slovenijo. Ljubi toploto in s hranili bogata tla, slabo prenaša suh zrak, občutljiva je na sol in izpušne pline. Ime Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za lipo: bela 1., inaka L, jenaka L, lipovka, poletna L, prava 1„ velikolistna 1„ črna 1., lipak, malolistna 1. Opis Lipa je listopadno drevo, ki zraste do 40 m visoko. Spada v družino lipovk (Tiliaceae). Pri nas raste več vrst lip (navadna lipa in lipovec - črna L, srebrna L, ameriška 1.. krimska 1.,), med seboj se ne razlikujejo veliko, vse pa so zdravilne. Navadna lipa je drevo, ki zraste do 30 m visoko, veje se razprostirajo na široko, les je mehak, skorja žilava. Včasih le s težavo razlikujemo po videzu zelo podobna drevesa navadne lipe in lipovca ter tudi njunih križancev. Pomembna razlikovalna znaka sta barva dlačic v pazduhah žil na spodnji strani lista ter število rumenkastih do zelenih dišečih cvetov v kobulah visečih socvetij. Deblo je po večini kratko, krošnja najprej stožčasta, pozneje pa kroglasta. Listi so pecljati, «kroglasti, srčasti in zašiljeni, rob je nazobčan, zgornja stran je temnejša kot spodnja. Ima 5 do 15 rumenkastih, intenzivno dišečih cvetov, ki so združeni v viseča kobulasta do lasasta socvetja, in velik pricvetni list, ki ima gladek rob. Lipovec je mogočno drevo, ki zraste do 50 m visoko. To so mogočne vaške lipe, ki dosežejo starost sto in več let. Listi so veliki, srčaste oblike, nazobčani in na obeh straneh enake zelene barve; od tod ime črna lipa. Plodovi so majhni oreški, pokriti z debelo lupino, ki ima pet izrazito vidnih robov. Navadna lipa cveti v prvi polovici junija, črna pa v prvi polovici julija. Srebrna lipa je samonikla v Jugovzhodni Evropi in Mali Aziji, v Srednji Evropi pa je pogosto parkovno in drevoredno drevo. Medovitost Lipa je cenjena čebelja paša, cveti junija in julija, cvetenje normalo traja dva do tri tedne. Na cvetovih lipe čebele najraje nabirajo medičino zjutraj in zvečer, ker je takrat izločanje medičine največje. Lipe spadajo v skupino najbolj medovitih rastlin. Lipov med je svetlo rumenkast, s prijetnim okusom. Je prvovrsten med. V izjemnih okoliščinah (če se temperatura povzpne na več kot 30 °C in če je vlažnost zraka visoka) lahko celo omamlja čebele. Cvetovi srebrne lipe proizvajajo veliko medičine (nektarja), vendar je za srednjeevropske čebele neprebavljiva. Lipa pri nas redko medi, pa tudi sicer je njena paša nezanesljiva. Medi le tedaj, če je v zemlji in zraku dovolj vlage. Takrat lahko opazimo v cvetovih drobne kapljice dišeče tekočine. En tak cvet zadostuje, da čebela napolni svoj medeni želodček. Zanimivosti Lipa velja za simbol slovenstva ali celo slovanstva, vendar je njena vloga v bajeslovju in duhovni kulturi precej starejša. Po starogrški mitologiji je bila v lipo spremenjena nimfa Filiro. Pri ljudstvih Srednje Evrope pa je lipa že od davnine simbolizirala to, kar delno simbolizira še dandanes. Bila je drevo življenja in zdravja, modrosti in pravičnosti (pod njo so se zbirali starešine, se posve- v Čebelarski svetovalec Glasilo Čebelarske svetovalne službe ČZS, št.: 5/06 (SČ 6/06) PAVŠALNA OBDAVČITEV ČEBELARJEV Lidija Senic Dolga leta so si Čebelarska zveza Slovenije in posamezniki z g. Pušnikom na čelu prizadevali urediti davčno zakonodajo za čebelarsko dejavnost. Pristojnim službam so pošiljali dopise in obrazložitve, se z njimi pogajali, vendar je prošnja za ureditev davčnega sistema za čebelarje vedno končala v predalu. V začetku tega leta si je Čebelarska svetovalna služba kot eno izmed poglavitnih nalog zadala, da bo skušala znova obuditi te zadeve. Ker je bila v Državnem zboru RS napovedana obravnava predloga zakona o dopolnitvah zakona o dohodnini, smo se povezali s poslanci poslanskih skupin g. Presečnikom, g. Sušnikom, g. Starmanom, g. Sajovicem, g. Sokom in državnim sekretarjem na Ministrstvu za finance g. Šircljem. Zanje sva z g. Boštjanom Nočem pripravila obrazložitve in predlagala izračun pavšalne obdavčitve na panj za čebelarje, ki čebelarijo z največ 40 panji, in za tiste, ki čebelarijo z več kot 40 čebeljimi družinami. Amandma k zakonu je bil 25. aprila v Državnem zboru RS tudi sprejet, 9. maja 2006 pa je bil objavljen tudi v Uradnem listu RS, št. 47/2006, str. 5064. Čeprav predlagana, občutno nižja pavšalna obdavčitev na panj ni bila sprejeta, smo veseli, ker novi zakon določa, da je za davčno osnovo za lastnika do 40 panjev na zavezanca mogoče upoštevati pavšalno oceno dohodka nič tolarjev na panj, za več kot 40 panjev pa je pavšalna ocena dohodka 5.000 tolarjev na panj. Od pavšalne ocene dohodka 5.000 tolarjev na panj je 25 % namenjenih za plačilo akontacije dohod- nine, to pa je 1.250 tolarjev/panj. Če ima torej čebelar 50 panjev, to pomeni, da se v davčno osnovo šteje 10 panjev s pavšalno oceno letnega dohodka 50.000 tolarjev, akontacija dohodnine, ki je 25 % tega zneska, pa je 12.500 tolarjev. Glede na to je treba akontacijo dohodnine plačati samo od desetih panjev, od preostalih 40 pa čebelar ne plača dohodnine. S tem država čebelarjem priznava pomembno vlogo v kmetijstvu. Čebelarji, ki čebelarijo z več kot 40 panji, se bodo glede na ponujeno možnost še vedno lahko odločali za obdavčitev bodisi dopolnilne dejavnosti bodisi prek vodenja enostavnega knjigovodstva. Kako se bo čebelar registriral pri pristojnem davčnem uradu in kako bo s prodajo medu, lahko preberete v rubriki Vi sprašujete, mi odgovarjamo v naslednji številki Svetovalca. Kot sem že omenila, je bil predlog pavšalne obdavčitve na panj, kakršnega smo predložili, občutno nižji, kot je bil sprejet na seji Državnega zbora RS. Podatke o tem, kako so izračunali 5.000 tolarjev na panj, imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Oddelek za ekonomiko kmetijstva, saj so ta izračun pripravili v tej ustanovi. V imenu ČZS se zahvaljujem vsem, ki so pomagali lobirati pri poslanskih skupinah, še posebej g. Boštjanu Noču, g. Lojzetu Peterletu in g. Francu Čebulju. Zahvaljujem se vsem poslancem, ki so ne glede na to, katero politično opcijo podpirajo, v Državnem zboru RS potrdili amandma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. OBRAVNAVA ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V ZAKONU O DOHODNINI - ZDoh-1 Pojasnilo Oddelka za dohodnino in prispevke, ga. Ada Klemenak V zvezi z davčno obravnavo opravljanja čebelarske dejavnosti po 45,b členu Zakona o dohodnini - ZDoh-1 (Ur. 1. RS, št. 21/06 - UPB3 in 47/06), katerega zadnja novela je bila sprejeta konec aprila letos, pojasnjujemo naslednje: Po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2002) se čebelarstvo šteje za kmetijsko dejavnost ter zajema pridelavo medu in čebeljega voska. Predelava medu je po SKD uvrščena v dejavnost predelave in jo v skladu z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopol- nilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. 1. RS, št. 61/05) lahko opravljajo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Zakon o dohodnini - ZDoh-1 v 33. členu (v povezavi s prvim odstavkom 34. in drugim odstavkom 57. člena) navedene dejavnosti opredeljuje kot opravljanje dejavnosti po poglavju lil.2. tega zakona. S 45.b členom ZDoh-1 je zavezancem, ki kot fizične osebe dosegajo dohodek z opravljanjem čebelarske dejavnosti, dana dodatna možnost za ugotavljanje davčne osnove na podlagi ocene dohodki V petem odstavku tega člena je določeno, da je za določitev davčne osnove takega zavezanca mogoče do 40 panjev na zavezanca upoštevati pavšalno oceno dohodka 0 tolarjev na panj, za več kot 40 panjev pa pavšalno oceno dohodka 5.000 tolarjev na panj. V skladu s sedmim odstavkom tega člena pa so v tem primeru v davčno osnovo všteti tudi dmgi dohodki, pridobljeni v zvezi z opravljanjem čebelarske dejavnosti (plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, dotacije, donacije, denarne pomoči zaradi naravne ali druge nesreče na podlagi posebnih predpisov in druga plačila iz naslova državnih pomoči, izplačana v povezavi z opravljanjem dejavnosti čebelarstva). Druge možnosti ugotavljanja davčne osnove pri čebelarjih Pri posameznih prodajah manjših količin medu in ob izpolnitvi pogojev iz 55. člena ZDoh-1 se v primeru, da oseba, ki med prodaja, pri davčnem organu ni priglasila opravljanja te dejavnosti, to obravnava kot posamezen posel. V tem primeru je davčna osnova posamezen dohodek (prejemek), zmanjšan za 10 % normiranih stroškov. Če ima čebelar pri davčnem organu prijavljeno oz. registrirano opravljanje dejavnosti, sta mu po ZDoh-1 dani še možnosti, da ugotavlja davčno osnovo ob upoštevanju normiranih odhodkov v višini 70 % ustvarjenih prihodkov ter ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V zvezi z ugotavljanjem davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov so v tretjem in četrtem odstavku 35. člena ZDoh-1 predpisani pogoji za takšen način ugotavljanja davčne osnove, od katerih sta zlasti pomembna, da prihodki zavezanca iz dejavnosti niso višji od 6 milijonov tolarjev na leto in da ne zaposluje delavcev. Razen v primeru doseganja dohodka s posameznim poslom po 55. členu ZDoh-1 se je čebelar, ki med prodaja, dolžan vpisati v register davčnih zavezancev kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Glede na to, da je čebelarstvo kmetijska dejavnost, zanj v skladu z drugim odstavkom 9. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (Ur. 1. RS, št. 42/06) ni obvezno, da se tudi kot samostojni podjetnik posameznik vpiše v Poslovni register Slovenije. Če želi, da je njegova davčna osnova ugotovljena na podlagi pavšalne ocene dohodka ali z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora pri davčnem organu, pri katerem je vpisan v davčni register, podati zahtevek za tak način ugotavljanja davčne osnove. Obrazec zahtevka za priglasitev ugotavljanja pavšalne davčne osnove najdete na spletnem portalu ČZS ali ga dobite na davčnem uradu. Pojasnila in obrazci v zvezi z vpisom opravljanja dejavnosti v davčni register so objavljeni tudi na spletni strani Davčne uprave: http://www.durs.gov.si/index.php?id=9393. SKODA, KI JO JE POVZROČIL RJAVI MEDVED Lidija Senic Rjavi medved je v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah (2004) zavarovana žival, zato je odvzem mogoč le pod določenimi pogoji. Lastnik, ki mu je rjavi medved (ali druge zavarovane vrste) povzročil škodo pri varovanem premoženju, je zato upravičen do odškodnine. Škodo oceni Zavod za gozdove Republike Slovenije, izplača pa jo Agencija RS za okolje. Kako ravnati, če ugotovimo, da so nam škodo povzročile živali zavarovanih vrst? Oškodovanec mora škodo prijaviti območni enoti Zavoda za gozdove takoj ali najpozneje v treh dneh potem, ko jo je opazil. Pooblaščena oseba zavoda si škodni dogodek ogleda in se z oškodovancem sporazume o višini odškodnine. Pri ogledu in oceni škode lahko poleg pooblaščenca Zavoda za gozdove sodelujejo tudi strokovnjaki iz lovskih organizacij, Kmetijske svetovalne službe, Zavoda RS za varstvo narave, Veterinarske in Biotehniške fakultete ter drugi. Višina odškodnine je lahko določena na podlagi Lestvice za ocenjevanje škode, ki jo povzročijo zavarovane živali - 2005 (priloga) ta pa je sestavni del Navodil za ravnanja v zadevah uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih vrst. Navodilo je izdal minis- ter, pristojen za ohranjanje narave. Višino odškodnine za področje kmetijstva lahko predlaga tudi kmetijski svetovalec. V nekaterih primerih si pri določanju višine odškodnine lahko pomagamo s cenitvijo, ki jo opravijo za to usposobljene osebe (npr. mizar, steklar). Kdaj ste upravičeni do odškodnine za premoženjsko škodo? Vedno, kadar nam škodo povzročijo živali zavarovanih vrst in smo ravnali kot dobri gospodarji. Država prav tako denarno podpira postavitev električnih ograj, ki živalim zavarovanih vrst preprečujejo dostop, nakup pastirskih psov ter drugih odvračalnih in preprečevalnih sredstev. O razpisu za nakup teh sredstev smo vas seznanili v Glasilu Čebelarske svetovalne službe ČZS, št. 3 (SČ 4/06). Na Zavod za gozdove RS smo povprašali, kako lahko preventivno zavarujemo čebelnjake in panje na območjih, na katerih se pojavlja rjavi medved. Odgovor je temeljil predvsem na podlagi dozdajšnjih izkušenj, in sicer: - s postavitvijo električne ograje okoli čebelnjaka, - z dvigom čebelnjaka za najmanj dva metra, - z montažo drogov, ki preprečujejo izvleko panjev. Možnosti je sicer še več, vendar so navedene najučinkovitejše. LESTVICA ZA OCENJEVANJE ŠKODE, KI JO POVZROČIJO ZAVAROVANE ŽIVALI - 2005 Enota Cena/enoto Revalorizacija Odškodnina/ enoto Izplačilo Med (prinesen pridelek) kg 524,08 540,85 540,85 541,00 Až-panj kos 28.800,00 28.800,00 28.800,00 28.800,(K) LR-panj kos 35.240,00 35.240,00 35.240,00 35.240,00 Grajšev panj kos 32.500,00 32.500,00 32.500,00 32.500,00 Čebelja družina kos 24.000,00 24.000,00 24.000,(K) 24.000,00 Deli panja: izdelan sat kos 1.141,28 1.141,28 1.141,28 1.142,00 Deli panja: satnica s satnikom kos 430,00 430,(K) 430,00 430,00 Deli panja: poškodovana brada AŽ-panja kos 8.640,00 8.640,00 8.640,00 8.640,00 Deli panja: poškodovana brada LR-panja kos 10.572,00 10.572,00 10.572,00 10.572,00 Deli panja: poškodovana brada Grajševega panja kos 9.750,00 9.750,00 9.750,00 9.750,00 Deli LR-panja: podnica kos 6.490,00 6.490,00 6.490,00 6.490,00 Deli LR-panja: naklada kos 3.990,00 3.990,00 3.990,00 3.990,00 Deli LR-panja: matična rešetka kos 1.090,00 1.090,00 1.090,00 1.090,00 Deli LR-panja: pitalnik kos 3.300,00 3.300,00 3.300,00 3.300,00 Deli LR-panja: pokrov kos 3.500,00 3.500,00 3.500,00 3.500,00 Zimska zaloga (krmljen sladkor) panj 6.450,00 6.450,00 6.450,00 6.450,00 POVZETO: http://www.gov.si/zgs/medved/content.php?menu=10,2,0&content=19 http://www.arso.gov.si/podro~cja/narava/obrazci/lestvica.doc SKLADIŠČENJE ČEBELJIH PRIDELKOV Andreja Kandolf Narava se je že dokončno prebudila in za nami je že prvo točenje medu. Po točenju moramo poskrbeti za ustrezno skladiščenje medu in ostalih čebeljih pridelkov. Za skladiščenje medu uporabljamo ustrezno posodo, namenjeno za živila. Med ne sme biti izpostavljen insektom, prahu, težkim kovinam in tujim vonjem, ker se jih rad navzame. Ker je med higroskopičen, to pa pomeni, da veže nase vodo iz okolja, mora biti prostor, v katerem skladiščimo med, suh. Pokrovi posod naj dobro tesnijo. Prostor, v katerem skladiščimo med, naj bo temen in z ustrezno temperaturo. Če je med pravilno skladiščen, več let ohrani svoje značilne lastnosti. Kazalec svežosti medu je poleg aktivnosti encimov vsebnost HMF v medu. Ta v njem nastaja iz fruktoze, na nastanek pa vplivajo kisline in temperatura. Po Pravilniku o medu 2004 lahko med vsebuje največ 40 mg HMF na kg medu. Glede na analize se bo vsebnost HMF pri temperaturi 20 °C v enem mesecu povečala za ± 1 mg/kg, pri temperaturi 40 °C se bo v 20 do 50 dneh povečala na 30 mg/kg, pri 70 °C pa se bo to zgodilo v 5 do 14 urah. Temperatura skladiščenja medu naj bo tako čim nižja, kajti če ga hranimo v hladnem prostoru, se vsebnost HMF na leto poveča za približno 2 mg/kg medu. Tako tudi ne bomo imeli težav zadostiti pogoju pravilnika o KBZ, ki določa, da je v medu lahko največ 10 mg FIMF na 1 kg medu. Takšen med je dokumentirano bolj kakovosten in si zasluži tudi višjo ceno. Svež cvetni prah skladiščimo zamrznjen ali v hladilniku. Temperaturo zamrzovalnih naprav, v katerih shranjujemo svež cvetni prah, moramo redno nadzorovati. V hladilniku lahko svež cvetni prah shranjujemo do šest mesecev, v zamrzovalniku pa od enega leta do treh let. Svež cvetni prah moramo čim prej konzervirati, na primer s sušenjem, mešanjem z medom oziroma z zamrznitvijo. Osušen cvetni prah skladiščimo v neprepustno zaprtih posodah v hladnem in suhem prostoru pri temperaturi približno 14 °C največ tri mesece. Ob dolgotrajnejšem skladiščenju ga moramo preseliti v hladilnik. Če pridobivamo matični mleček, poskrbimo, da ga po pobiranju iz matičnih lončkov v najkrajšem možnem času damo v hladilnik. Obvezno ga je treba shranjevati v temnem prostoru, ker je občutljiv na svetlobo. Svež matični mleček lahko shranjujemo na hladnem, v zamrzovalniku ali v kontrolirani atmosferi. V hladilniku lahko matični mleček shranjujemo največ pol leta, v zamrzovalniku pa od enega leta do treh let. Poskrbeti moramo tudi, da nam v skladišču ne osta- jajo pridelki/izdelki iz prejšnjih sezon. Porabljamo jih v skladu z načelom izpodrivanja glede na rok uporabe: pridelek/izdelek, ki smo ga prej dali v skladišče, tako tudi prej porabimo. Skladiščne posode naj bodo po možnosti dvignjene od tal. Pridelke s poškodovano embalažo (zunanja embalaža, ki ne vpliva na pridelek) in/ali z nepravilno ali nepopolno oznako na embalaži premestimo v drugo, nepoškodovano in pravilno označeno embalažo. Vi sprašujete, mi odgovarjamo Kaj mora storiti čebelar, če želi prodajati med? Kakšne so njegove davčne obveznosti? Odgovarja: Tanja Magdič Na davčno upravo RS in pristojne službe smo podali zahtevek za točno razlago Zakona o dohodnini, vendar do dne objave članka, še vedno ni bilo jasnih navodil. Sveže informacije glede prodaje medu na osnovi pavšalne ocene bomo objavili na spletni strani ČZS, z dopisom obvestili predsednike društev, lahko pa me tudi pokličete vsako sredo ali petek med 12. in l4.h na telšt 040 436 513 ali mi pišete po elektronski pošti na naslov: tanja.magdic@wecocommerce.si. Spoštovani čebelarji! Obveščamo vas, da je bil v Ur. 1. RS, št. 44/06, objavljen Pravilnik o odobritvi in registraciji obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s hrano. Dodatna pojasnila o registraciji čebelarskih obratov v skladu s tem pravilnikom bodo objavljena v prihodnji številki Čebelarskega svetovalca. Do tedaj bo objavljen tudi Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil živalskega izvora in določitvi pogojev za oddajo živil živalskega izvora končnemu potrošniku, ki bo uredil registracijo čebelarskih obratov pri VURS-u. Pravilnika se navezujeta drug na daigega. Čebelarska svetovalna služba OBVESTILO - Podaljšan rok za oddajo vlog na razpis - Naložbe v kmetijska gospodarstva Ljubljana, 16. 5. 2006 —Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporoča, da bo rok za oddajo vlog na javni razpis za ukrep 3.2. — Naložbe v kmetijska gospodarstva — podaljšan do 16. 6. 2006. URADNE URE SVETOVALCEV: Andreja Kandolf, specialistka za zagotavljanje varne hrane, uradne ure: tor., sre., pet. od 8.-16. ure, tel: 01 729 61 33, 040 436 514; terenski svetovalci: Vlado Auguštin, uradne ure: pon. od 10.-14., tel.: 040 436 516, 07 306 02 35; Jožica Kapun Maršik, uradne ure: pon. od 10.-14. ure, tel. 040 436 517, 02 548 16 39; Tanja Magdič, uradne ure: pon. od 12. — 16. ure, tel.: 040 436 513; Radovan Kovačič, uradne ure: pon. od 08,- 12. ure, tel.; 040 436 518; Lidija Senič, v.d. vodje ČSS, uradne ure: tor.: od 12.-16., sre.: od 08.-14. ure, tel; 040 436 515. Priporočamo, da terenske svetovalce zaradi morebitne odsotnosti (dopust ali bolniška) pred obiskom pokličete. Medovite rastline tovali in razsojali; pod lipo je bilo moč govoriti le resnico), drevo glasbe in plesa (rajanje pod lipo), bila je zaščitnik mladoporočencev in družin ter varuh pred stre- lo. Stare lipe spadajo med naše najpomembnejše den-drološke spomenike naravne in kulturne dediščine. NAVADNI KOSTANJ (Costonea sativa Mili.) — družina bukovke (Fogaceae) Navadni kostanj Plodovi kostanja Domovina Uspeva na zmernih območjih severne poloble. Izvira iz Male Azije, že dolgo je razširjen v Južni Evropi; na nekaterih območjih Srednje Evrope z blagimi zimami je razširjen kot parkovno drevo, včasih sajen v listnatih gozdovih. Potrebuje sonce, raje ima humusna tla z malo apnenca, zraste pa od 10 do 30 m visoko. Ime Nekatera najpogostejša udomačena ljudska imena za navadni kostanj so: pravi k., domači k., kostajn, kostanj, maroni. Opis Pravi kostanj je do 35 m visoko listopadno drevo. Za čebele je to pomembnejša medovita rastlina, kot mislijo nekateri. Krošnja je široko razprostrta, listi podolgovati, dolgi 10 do 25 cm, grobo nazobčani, zgoraj temno zeleni, z izrazitimi vzporednimi stranskimi žilami. Iz moških cvetov najprej čebele nabirajo pelod, ki je v združenih rumenih, kroglastih glavicah, nameščenih na do 25 cm dolgih, pokončnih mačičastih socvetjih. Po petih do šestih dneh prinašajo tudi medičino, ki jo dobijo v ženskih cvetovih. Ti so sicer neopazni, saj so nameščeni pri dnu moških mačic. Do septembra se razvijejo bodičasti plodni ovoji, v katerih do oktobra dozorijo rjavi kostanji. Medovitost Navadni kostanj je zelo medovita rastlina. Kostanjeva paša se začenja tedaj, ko travniška pojenjuje, cveteti začne za robinijo, in to v drugi polovici junija. Cvetenje traja od 14 do 20 dni, če raste v gozdu (tam se namreč vsi cvetovi ne razcvetijo sočasno) pa 20 dni. Zato ga čebele intenzivneje obiskujejo prvih 10 dni. Čebele nabirajo medičino in obnožino, ki ugodno vpliva na razvoj čebelje družine. Obnožinski sati so prava dragocenost za brezpašno obdobje. Kostanjeva obnožina lahko obstane v satih do jeseni, to pa je dobrodošlo za jesensko pašo, saj je tedaj zelo pomembno, da matica čim bolj intenzivno zalega. Pravi kostanj je zelo občutljiv za medenje, in če ga nekajkrat opere dež, je s tem tudi konec paše. Ob ugodnem, toplem in mirnem vremenu pa izvrstno medi. Če se medenju cvetov pridruži še mana na listih, potem je paša odlična. Čebelarji zelo cenijo kostanjevo pašo, zato čebele tudi prevažajo na območja, na katerih raste veliko kostanjevih dreves. Včasih kostanjev med zaradi grenkobe ni bil bog ve kako cenjen, zadnje čase pa sodi med najbolj iskane vrste medu, saj mu zaradi obilice obnožine pripisujejo zdravilno moč. Žal je prav zaradi obnožine občutljiv za dolgotrajnejše shranjevanje. Zanimivosti Pravi kostanj v Srednji Evropi redno plodi le na vinorodnih območjih, v Sloveniji pa bolj ali manj povsod. Kostanj velja za rastlino, ki da več peloda kot katera koli druga rastlina. Na svojih zavojevalnih pohodih so ga Rimljani tako kot vinsko trto zanesli v Nemčijo in Britanijo. Gre za najnovejši izid večstoletnih prepirov znanstvenikov o tem, ali je kostanj v Srednji Evropi avtohtona vrsta ali pa so ga na to območje prinesli od drugod. Kostanjev les je trden in trajen, uporabljajo ga v gradbeništvu, mizarstvu, sodarstvu, za železniške pragove, vinogradniške kole, za kurjavo in pridobivanje celuloze. Na Kobanskem so nekoč iz lubja in listov izdelovali preprosta ogrinjala proti dežju - kobanice; odtod tudi ime za pokrajino severno od Drave. Velika škoda za naše čebelarstvo je, da je navadni kostanj okužen s posebno hudo vrsto rastlinskega raka, zaradi česar so začeli drevesa izsekavati. Namesto njega so začeli saditi kitajski kostanj (C. mollisima Blume), saj je ta precej odpornejši proti kostanjevemu raku kot navadni kostanj. 29. tekmovanje mladih čebelarjev je bilo v Slovenski Bistrici V Slovenski Bistrici je 6. maja 2006 potekalo državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki se usposabljajo v zunajšolski dejavnosti oziroma v krožkih v osnovnih šolah. Letošnjega 29. tekmovanja se je udeležilo 140 ekip iz vse Slovenije oz. 12,7 % več kot lani, Ta podatek nam kaže na postopno povečevanje zanimanja za čebelarjenje. Tekmovanje so letos pripravili v Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Pedagoški delavci te osnovne šole so v sodelovanju s CD Slovenska Bistrica pod taktirko predsednika Norberta Jedlovčnika vse potrebno za izvedbo tekmovanja opravili na zavidljivi ravni. Sprejem in vpis v tekmovalni seznam sta potekala hitro in strokovno. Sprejem tekmovalcev in mentorjev so popestrili s kulturnim programom in uvodnim govorom ravnatelja šole Iva Ajdnika. Potem je sledil govor županje Irene Majcen, ki je tudi uradno naznanila začetek tekmovanja. Medtem ko so se tekmovalci ukvarjali s testnimi vprašanji, je potekal sestanek mentorjev. Sklenili smo, da naj vsak tekmovalec dobi potrdilo o uspehu na tekmovanju in ne kot doslej samo ekipno priznanje. Za tekmovanje so bila pripravljena nova vprašanja, kljub temu pa po mojem za tekmovalce niso bila posebej težavna. Vsem udeležencem - tekmovalcem in njihovim mentorjem - je organizator namenil tudi priložnostna darila, nekaj pa jih je prispevalo tudi podjetje Metlex. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki Medexa, in to nekdanji generalni direktor g. Aleš Mižigoj in g. Boris Slavec. Naj mi bo dovoljeno, da se v imenu komisije za krožke pri Čebelarski zvezi Slovenije iskreno zahvalim vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je bilo tekmovanje uspešno in da je bilo izvedeno na tako visoki ravni. Komisija za čebelarske krožke pri CIS Franci Strupi Rezultati XXIX. državnega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, 6. maja 2006 Višja skupina Priimek in ime tekmovalcev Št. dosež. točk Šifra Šola, društvo, krožek Tekmovalec št. 1 Tekmovalec št. 2 Mentor Zlato priznanje OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Pfifer Lidija 141 327 Panič Barbara 139 313 ČD Velike Lašče Dolšak Klemen Pečnik Jaka Jamnik Matija 1.« 305 Čl) Velka - Sladki Vrh Martinšek Mihaela Ferk Sandra Lorenčič Darko 137 320 OŠ Boštanj Škrinjar Jan Gračner Grega Laura Ivan 136 319 OŠ Boštanj Sečen Jaka Švab Nino Laura Ivan 135 312 Gimnazija Brežice Umek Maja Ci/.l Tanja Dušič Martin 135 306 OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Frešek Petra Sovič Anita Ferk Majda Srebrno priznanje ČD Slovenska Bistrica Jedlovčnik Norbert 132 316 Fekonja Dejan Robar Gregor 132 314 Gimnazija Celje Center Steničnik Jernej Aupič Marko Marolt Franci 130 311 Kmetijska šola Grm Novo mesto Gramc Urška Janžekovič Matej Gradišar Lucija 128 317 OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava Tomanič Katja Kranjc Boris Jedlovčnik Norbert 127 307 Lesarska šola Maribor Zafošnik Primož Kozic Simon 1 Ins Aleš 127 321 ČD Dornava Zagošek Sandi Zver Jernej Golob Slavica 124 310 Kmetijska šola Grm Žnideršič Nina Novo mesto Jenič Ana Gradišar Lucija 124 326 OŠ Komandanta Staneta Dragatuš Žalec Martin Matkovič Mitja Vitin Anita 124 315 OŠ Jurija Dalmatina Krško Šober Blaž Šoba Miran Pacek Suzana 121 318 OŠ Fokovci Ferenček Matej Letina Patrik Kozic Koloman Bronasto priznanje 1 Čurč Domen 117 I 301 1 Vrtnarska šola Celje 1 Pigmar Aleksander 1 Nikoloski Trajče 117 325 Čl) Gorišnica Kolenko Maša Ranil Simon Ranil Roškar Jožica 117 303 Šneider Vinko Novak Matej KacJan Šneider Vinko 112 322 Čl) Peter Danjko Gornja Radgona Kokol Tadej Polajžer Tjaž Matavž Jože 107 308 OŠ Janka Padežnika Šaberl Miha Kebrič Matic Smojver Stanka 105 324 OŠ Gorišnica Žnidarič Luka Korošec Damjan Roškar Zdravko 104 323 OŠ Gornja Radgona Valpatič Niko Rihter Kristjan Vereš Dragica 90 309 ČD Peter Močnik Studenci Pekre Lampe Katjuša Lilič Sanela Čenanovič Ismet Skupaj 25 tekmovalnih ekip, od tega: zlato priznanje 7, srebrno priznanje 10 in bronasto priznanje 8 Srednja skupina Priimek in ime tekmovalcev Št. dosež. točk Šifra Šola, društvo, krožek Tekmovalec St. 1 Tekmovalec St. 2 Mentor Zlato priznanje 129 203 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Gričar Simona Breznikar Sara Gole Jožica 128 201 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Jerič Loreta Hočevar Barbara Gole Jožica 126 231 OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava Pavlin Polona Falež Zala Jedlovčnik Norbert 126 209 OŠ Leskovec pri Krškem Zalokar Katarina Strgar Mojca Zalokar Daniela 126 218 OŠ Selnica ob Dravi - podr. Sv Duh na Ostrem Vrhu Vujanovič Sergej Kraner Žiga Lovrič Blaž. 125 207 ČD Slovenska Bistrica Smolar Urban Jedlovčnik Norbert 125 217 OŠ Selnica ob Dravi Hartman Irenej Bosnar Metod Lovrič Blaž 125 204 OŠ Malečnik Časar Miha Kosanič Nejc Zemljič Janez 125 219 OŠ Boštanj Hrga Anej Pfajfar Jure Laura Ivan 123 246 OŠ Sveti Jurij Rogašovci Felkar Dominik Gjureč Dominik Madjar Jakob 122 215 OŠ Rudolfa Maistra - Šentilj Zelenko Katja Stamenkovič Ulla Pfifer Lidija 120 227 OŠ Jurija Dalmatina Krško Planinc Veronika Krejan Karmen Pacek Suzana 120 202 OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Brcar Miha Škrjanec Aljaž Gole Jožica Srebrno priznanje 119 263 OŠ Komandanta Staneta Dragatuš Mušič Betka Žalec Ivan Vrtin Anita 119 244 OŠ Dušana Flisa Hoče Roškar Samo Pleteršek Lucijan Pehant Ivan 118 228 ČD Krško Kuselj Matic Grajžl Grega Pacek Suzana 117 214 OŠ Rudolfa Maistra - Šentilj Zelenko Urška Garniut Blažka Pfifer Lidija 117 232 Dvojezična OŠ Prosenjakovci Gal Sandra Novak Natalija Kovač Suzana 117 226 OŠ Selnica ob Dravi - disl. oddelek Gradišče na Kozjaku Dojnik Sašo Gasi Benjamin Lovrič Blaž 116 213 Čl) Peter Močnik - Studenci Pekre Lubej Vesna Lorber Maja Čenanovič Ismet 115 220 OŠ Boštanj Bec Tine Laura Ivan 115 “229 OŠ Maksa Pleteršnika Pišete Volč Sandra Juršič Sandra Dušic Martin 112 210 Vrtnarska šola Celje Mazej Jernej Štorman Konrad Nikoloski Trajče 112 223 OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrita Hren Amadej Kamenik Žiga Ferk Majda 112 230 OŠ Kapela Klemenčič Veronika Tkalčič Damjana Andrejc Marija lil 250 OŠ dr. Franja Žgeča Dornava Černezel Ana Zver Katarina Golob Slavica 111 262 OŠ Gorišnica Zupanič Marjetka Brusar Tamara Roškar Zdravko 110 216 OŠ Koprivnica Jankovič Maja Moškon Eva Zalokar Mirela 110 257 OŠ Podzemelj Zajc David Plut Matej Gačnik Janez 109 225 OŠ Janka Padežnika Menciger Nastja Klemen Elena Smojver Stanka 109 260 ČD Gorišnica Golob Neva Kociper Tanja Ranil Roškar Jožica 108 206 OŠ Miklavž Petek Blaž Klemenčič Luka Šneider Vinko 108 256 OŠ Metlika Veselit Miha Pezdirc Miha Gačnik Janez 107 251 OŠ Fokovci Letina Doris Janko Nejc Kozic Koloman 106 234 OŠ Janka Glazerja Ruše Prednik Sašo Žunko Vid Kotnik Miran 105 238 OŠ Gornji Petrovci Rogan Sabina Škerlak Nuša Novak Brigita Bronasto priznanje 102 208 ČD Velka - Sladki Vrh Zelenik Tadej Podhostnik Tadej Lorenčič Darko 101 233 OŠ Pivka Orel Martin Grm Dejan Požar Ivan 100 253 Čl) Peter Danjko Gornja Radgona Fleisinger Črtomir Valentin Gregor Matavž Jože 99 269 OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Kur Uroš Sterniša David Trstenjak Slavica 99 205 Vrtnarska šola Celje Mlakar Grega Goručan Tomaž Nikoloski Trajče 97 261 OŠ Gorišnica Vesenjak Nadja Pignar Nina Roškar Zdravko 95 212 OŠ Davorina Jenka Cerklje - podružnica Zalog Ribnikar Peter Vojsk Matjaž Strupi Franci 95 248 OŠ Gustava Šiliha Velenje Sobočan lllaž Koren Monika Pustinek Suzana 94 243 OŠ Cirkovce Mihelak Matej Širovnik Alen Brglez Tina, Vogrinc Ludvik 92 249 Čl) Mlinšek Velenje Kuhar Kristijan Glinšek Matic Pustinek Suzana 92 222 ČD Mežica Potočnik Uroš Mandl Blaž Praper Pavel 88 254 OŠ Gornja Radgona Gregor Patrik Cer Jasmina Vereš Dragica 87 240 OŠ Gornji Petrovci Cifer Melisa Bedek Sabina Novak Brigita 87 235 OŠ Janka Glazerja Ruše Toplak Dejan Kreuh Blaž Kotnik Miran 85 255 Čl) Dornava Kondrič Tamara Kuržič Aleksandra Golob Slavica 85 221 OŠ Mežica Potočnik Ana Dlopst Blaž Praper Pavel 84 241 OS Pohorskega bataljona Oplotnica Šmid David Kamenik Boštjan Javornik Kamenik Marija «3 224 OŠ Davorina Jenka Cerklje Purgar Anamarija Stare Anja Strupi Franci 83 236 OŠ Dobravlje Čufer Matija Bric Anej Čufer Stanko 82 211 OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Lipošek Katja Čupkovič Vesna Ferk Majda 82 247 OS Sveti Jurij Rogašovci Buček Peter Mihalič Sašo Madjar Jakob Splošno priznanje 73 245 OŠ Puconci Sukič Matej Kovačič Doris Čeh Ignac 73 242 OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Belina Sašo Javornik Kamenik 73 237 OŠ Gornji Petrovci Trplan Andreja Škerlak Nina Marija Novak Voroš Brigita Skupaj 51 tekmovalnih ekip: zlata priznanja 13, srebrna priznanja 23, bronasta priznanj; 21, splošno priznanje 3. Nižja skupina Priimek in ime tekmovalcev Št. dosež. točk Šifra Šola, društvo, krožek Tekmovalec št. 1 Tekmovalec št. 2 Mentor Zlato priznanje 115 110 ČD Leskovec Škrbič Aristel Ajster Žiga Zalokar Daniela 113 137 OŠ Šentrupert Jerič Petra Brcar Sonja Gole Jožica 113 119 OŠ Boštanj Bec Niko Bregar Simon Laura Ivan 112 150 OŠ Kapela Klemenčič Aljoša Tkalčič Dominika Andrejč Marija 112 134 OŠ Pesnica Lešnik Luka Lešnik Barbara Mlaker Marija 112 130 ČD Dobova Kapele Markovič Saša Šribar Žiga Žmavc Jože 111 153 OŠ Šentilj - podružnica CERŠAK Flegar Kaja Plošnik Kaja Pfifer Lidija 111 112 OŠ Prosenjakovci Jakoša Aleš Nemet Goran Kovač Suzana Srebrno priznanje 110 155 ČD Krško Pacek Barbara Žabkar Valentina Pacek Suzana 110 144 OŠ Dušana Flisa Hoče Kozel Anja Otič Nina Pehant Ivan 110 142 OŠ Dušana Flisa Hoče - podr. Reka Pohorje Robič Mojca Robič Katja PehantIvan 110 127 OŠ Cirkovce Kirbiš Marko Vek Jaka Brglez Tina 110 122 OŠ Koprivnica Klaužar Klemen Klaužar Matej Zalokar Mirela 110 114 OŠ Pivka Smrdelj Benjamin Volk Teja Del Piero Enio 110 103 ČD Malečnik Tršavec Bine Mulec Primož Harb Ignac 108 154 OŠ Šentilj Pfifer Žan Ristič Anja Pfifer Lidija 108 133 OŠ Sladki Vrh Poštrak Patricija Lorber Aljaž Lorenčič Darko 108 102 OŠ Malečnik Gradišnik Jan Matic Časar Žiga Zemljič Janez 105 156 OŠ Krško Zupančič Katja Lepak Imra Pacek Suzana 105 120 OŠ Danile Kumar Čemežer Peter Sojer Rok Sojer Boštjan 103 111 OŠ Prosenjakovci Kovač Alen Janko Aleš Kovač Suzana 103 109 PŠ Leskovec pri Krškem Černelič Filip Lekše Gregor Zalokar Daniela 102 141 OŠ Miroslava Vilharja Burger Svit Hreščak Jakob Peternelj Branko 102 106 OŠ Blagovna Kompošek Nina Grejan Eva Jernej Andrej 102 101 Društvo čebelarjev Blagovna Hrovat Špela Trebovc Sandi Jernej Andrej 101 124 OS Lovrenc na Pohorju Srnko Rok Kosjt'k Karolina Kosjak Olga 101 123 OŠ Komandanta Staneta Dragatuš Jakobčič Simon Stajdohar Lara Gliha Sašo Vrtin Anita 101 113 OŠ Trebnje Uhan Alja?. Vehar Franc 101 129 OŠ Pišece Plevnik Urška Krištof David Dušič Martin 100 100 OŠ Sp. Polskava Kovačič Jani Krebs Žan Jedlovčnik Norbert Bronastro 99 priznanj 118 e OŠ Davorina Jenka Cerklje Jereb Davor Jereb Vesna Strupi Franci 98 138 OŠ Gornja Radgona Bratuša Amadeja Ejlec Rebeka Vereš Dragica 98 107 CD Slovenska Bistrica Štern Cene Štern Anton Jedlovčnik Norbert 98 147 OŠ Gorišnica Ranil Igor Roškar Zdravko 97 145 OS Fokovci Nadeljko Tadej 1 lerco Patricija Kozic Koloman 97 105 OS Mokronog Kos Jan Peterle Nejc Pungartnik Janez 97 152 OŠ Puconci Kološa Stojan Šoštarec David Čeh Ignac 96 151 OŠ Negova Kuk Urška Roškarc Bojan Trstenjak Slavica 96 132 OŠ Sv. Ana Mukenauer Amadej Recek Sandi Lorenčič Ivanka 95 139 ČD Peter Danjko Gornja Radgona Fleisinger Lucija Šenekar Nina Matavž Jože 93 104 OŠ Mokronog Krmelj Tadej Strupeh Klemen Pungartnik Janez 91 126 OŠ Oplotnica Hren Nina Kolar Vanja Javornik Kamenik 89 115 OŠ Gornji Petrovci Šeruga Gregor Pojbič Alen Marija Novak Voroš 84 121 ČD Senovo Brestanica Klakočer Dejan Brigita Zalokar Mirela 83 125 OŠ Oplotnica Sevšek Mateja Sara Sadek Javornik Kamenik 82 117 OŠ Gornji Petrovci Kovač Nuša Zalar Nikita Marija Novak Voroš 82 116 OŠ Gornji Petrovci Rebrica Patrik Jagoda Zalar Hari Tadej Brigita Novak Voroš 76 148 OŠ Gorišnica Tement Aljaž Valenko Katja Brigita Roškar Zdravko 75 146 ČD Gorišnica Štrucl Polona Satler Blaž Ranil Roškar Jožica 74 131 OŠ Sv. Ana Mihelič Aleš Rebernik Gregor Lorenčič Ivanka 74 128 OŠ Podzemelj Arnež Marko Brine Marko Gačnik Janez Skupaj 51 tekmovalnih ekip, od tega: zlata priznanja 8, srebrna priznanja 22, bronasta priznanja 21. Čebelarski posvet v Beogradu Peter Kozmus, univ. dipl. inž. zoot. V Beogradu je bil 11. in 12. februarja letos 16. mednarodni znanstveni posvet z naslovom Zaščita domače čebele in pridelava medu. Organizirali sta ga tamkajšnji Fakulteta za agronomijo in Fakulteta za biologijo. Posvet bi lahko primerjali s posvetom, ki ga Čebelarska zveza Slovenije vsako leto pripravlja v Celju. Predavanja je vseskozi poslušalo več kakor 200 udeležencev, poleg predavanj pa so skupaj s prodajno razstavo čebelarske opreme pripravili tudi veliko razstavo čebeljih pridelkov. Na posvetu so po večini sodelovali domači predavatelji, iz tujine pa sva se ga kot predavatelja udeležila dr. Klaus Wallner iz Nemčije in moja malenkost. Dr. Wallner je predaval o evropskih standardih na področju določanja kemičnih substanc v čebeljih proizvodih, načinu določanja posameznih kemikalij ter o čebelarjenju, ki v celoti onemogoči kakršno koli možnost ostankov v medu in drugih čebeljih proizvodih. Na kratko je predstavil tudi čebelarjenje v Nemčiji. Sam sem predaval o genetski ana- li/i kranjske čebele in njeni uporabnosti za selekcijske namene. Predstavil sem rezultate slovenske analize in smiselnost nadaljevanja teh analiz za boljšo organiziranost selekcijskih programov. Poleg tega sem govoril še o najnovejših dejavnostih na področju selekcije in organiziranosti čebelarjev pri nas. Med drugim so na posvetu govorili tudi o medonosnosti posameznih selekcijskih linij čebel, uporabi čebel za opraševanje, o diagnostiki različnih bolezni čebel, ostankih v čebeljih pridelkih, analizi kritičnih točk v procesu pridelave čebeljih pridelkov, biološko aktivnih sestavinah propolisa ter o možnostih za razvoj kooperativnih odnosov med čebelarji in trgovci. Dan po posvetu so nam pokazali še zemljišče, ki je v lasti fakultete, in predstavili načrte za naprej. Ker posedujejo velike površine zemljišč, so njihove možnosti za razvoj res velike. Na splošno pa se srbski in slovenski način čebelarjenja pravzaprav kar precej razlikujeta. Zdaj OBVESTILO IMETNIKOM ČEBEL Za zagotavljanje zdravstvene zaščite čebel, opravljamo pooblaščeni veterinarji in veterinarke VF, Nacionalnega veterinarskega inštituta klinične preglede čebeljih družin pred prvim prevozom na pašo in pred prodajo. Enota Celje Andreja Rusjan, dr. vet. med. Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje tel.: 05/33-83-704, 05/33-83-707 Alenka Jurič, dr. vet. med. GSM: 041/645-763 tel.: 03/54-19-336; faks: 03/54-19-453 E-mail: Andreja.Rusjan@vf.uni-lj.si GSM: 041/900-005 Enota Maribor K-mail: Alenka.Juric@gov.si Šentiljska cesta 109, 2000 Maribor Enota Murska Sobota Mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota tel.: 02/25-24-128; faks: 02/25-24-128 Lidija Matavž, dr. vet. med. GSM: 041/645-792 tel.: 02/52-11-991; faks: 02/52-41-559 E-mail: Vida.Lesnik@gov.si GSM: 031/622-730 Enota Novo mesto E-mail: Lidija.Matavz@gov.si Šmarješka cesta, 8000 Novo mesto Enota Kranj Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Kranjska cesta 16, 4202 Naklo Zoran Šipek, dr. vet. med. Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. tel.: 07/33-24-488; faks: 07/33-24-403 tel.: 04/27-70-620; faks: 04/27-70-632 GSM: 041/649-495 GSM: 041/645-769 E-mail: AnitaVranicar@gov.si E-mail: Mira.Jenko-Rogelj@gov.si Enota Nova Gorica Skrbnik čebel mora kopijo Zapisnika o zdravstvenem Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica pregledu čebeljih družin predložiti poverjeniku pasišča oz. Mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. novemu imetniku čebel. tel.: 05/33-83-704; faks: 05/33-83-707 Po 11. členu Zakona o veterinarskih merilih skladnosti GSM: 041/740-805 (UR. 1. RS, št.: 93/2005) mora imetnik živali, to je tudi čebe- E-mail: Ivo.Planinc@vf.uni-lj.si lar, prijaviti gojitev, prodajo, prevoz, promet ali trgovanje z Enota Ljubljana živalmi in spremembe na območni urad VURS, ki o tem Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana vodi evidence in register. Borut Preinfalk, dr. vet. med. tel.: 01/47-79-371: faks: 01/28-32-243 Vsi skrbniki čebel morajo voditi evidenco o: GSM: 041/650-158 * številu čebeljih dmžin, E-mail: Borut.Preinfalk@vf.uni-lj.si * preventivnih ukrepih za preprečevanje bolezni, Enota Nova Gorica - Sežana * zdravljenju čebel, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica * premikih čebel. imajo največ problemov s kapitalom, vendar se razmere tudi na tem področju počasi izboljšujejo. Kljub temu in kljub velikim spremembam pa bodo vsekakor potrebovali še kar nekaj časa, da bodo dosegli stopnjo, primerljivo s Slovenijo ali F.vropsko unijo. Posvetovanje je bilo dobro obiskano. IV. KONGRES APITERAPIJE V PASSAUU Tone Tome - čebelarski mojster V majhnem nemškem mestu Passau je od 24. do 26. marca 2006 potekal IV. kongres Apiterapije. Predsednik te organizacije je dr. Stefan Stangaciu, strokovnjak za apite-rapijo. Večkrat je bil tudi že v Sloveniji, tako na kongresu Apiterapije v Portorožu kot tudi na Apimondii v Ljubljani. Kongresa v Passauu se je udeležilo več kot 120 zdravnikov in strokovnjakov iz 25 držav z vsega sveta, med njimi tudi šest Slovencev, ki smo kongres spremljali kot opazovalci in poslušalci Vsa predavanja so bila izjemno kakovostna. Predstavljeni so bili vsi čebelji pridelki, njihove sestavine, ki lahko ugodno vplivajo na človekovo počutje in njegovo zdravstveno stanje, čeprav jim uradna medicina tega ne priznava, še posebej pa njihovo kakovost. Predvsem podrobno je bilo prikazano, kako in v kakšnih količinah uživamo različne čebelje pridelke, pa tudi različne mešanice ter mešanice z dodatki izvlečkov zdravilnih zelišč. Seveda je bilo poudarjeno, da morajo biti vsi ti izdelki higiensko neoporečni. Med in drugi dodatki bodo blagodejno vplivali na naše počutje, če bodo brez ostankov zdravil in pesticidov, povedano drugače, biti morajo taki, kot jih čebele naberejo v čistem okolju ter daleč stran od cest in polj z intenzivno obdelavo. Posebej prijetno me je presenetilo, kdo vse se po svetu ukvarja z apiterapijo - to so tako zdravniki in profesorji kot tudi inštituti. Tako je tudi prav, zato verjamem, da ima tak pristop dobro prihodnost. Veliko dobrega bo namreč mogoče doseči že s kombinacijo klasične medicine in alternativne apiterapije. Po mojem bi bil zdaj že čas, da bi se tudi v Sloveniji zbrala skupina strokovnjakov in zdravnikov, ki verjamejo v čebele in njihove pridelke, in ustanovila sekcijo ali društvo, ki bi resno spremljalo vse, kar se po svetu dogaja na tem področju. Morda bi to lahko bila tudi ena od dejavnosti Čebelarske zveze Slovenije. Dobro bi bilo, če bi zveza sprejela ta izziv, vendar le pod strokovnim vodstvom. Navsezadnje smo Slovenci lahko ponosni na enega od pionirjev apiterapije, dr. Filipa Terča (1844-1917), ki je velik del svojega življenja preživel v Mariboru. O njegovem delu in življenju Slovenci ne vemo veliko. Občasno je bilo sicer v Slovenskem čebelarju o njem že napisanih nekaj besed, omenjen pa je bil tudi na kongresu Apiterapije v Portorožu leta 1988 ter kot začetnik apiterapije tudi letos v Passauu. Rdeča nit letošnjega kongresa je bila, da si sodobni človek lahko s čebeljimi pridelki lajša veliko težav, ki ga pestijo. Še pomembnejša pa je apipreventiva, torej da čebelje pridelke uživamo kot vsakdanji dodatek k naši prehrani ter na ta način utrjujemo organizem in imunski sistem. Čebelji pridelki namreč vsebujejo številne sestavine, ki jih naše telo potrebuje za nemoteno delovanje. Med in preostali pridelki so zaklad najrazličnejših vitaminov, mineralov, rudnin, aminokislin ..., ki ugodno delujejo na naše telo. Že Hipokrat je zapisal: “Vaša živila naj bodo vaša zdravila in vaša zdravila naj bodo vaša hranila.” Verjetno je tudi res, da moramo v to verjeti, to pa je torej tista skrivnost, zakaj nekomu čebelji pridelki pomagajo, drugemu pa ne. Naj ob koncu strnem svoje misli in vam predstavim svoj pogled na apiterapijo. Sam sem se s čebeljimi pridelki seznanil leta 1974. Takrat sem imel zdravstvene težave in pot me je pripeljala tudi k prof. dr. Riharju, ta pa mi je priporočil jemanje mešanice medu, cvetnega prahu, pro-polisa in matičnega mlečka. Od takrat je minilo že več kot 30 let, te pridelke pa v različnih količinah še vedno uživam skoraj vsak dan. Kmalu sem začel tudi čebelariti, saj sem spoznal, da me ta dejavnost privlači. Takrat sicer nisem vedel, v kaj sem se podal, po toliko letih pa sem zdaj vesel, da me je pot življenja privedla do čebel in vsega, kar so mi prinesle. Pomagale so mi v težkih trenutkih, ki jih ni bilo malo. Z vsakim dnem in letom pa spoznavam nove pridobitve, še posebej na podobnih kongresih ter srečanjih, kakršno je bilo letošnje v Nemčiji. Dandanes vem, da sem na pravi poti, zato rad pogosto govorim o svojih izkušnjah. Tako sva s prim. dr. Kurenčič - Tomšičevo na kongresu Apimondie v Ljubljani skupaj predstavila učinke čebeljih pridelkov. V zadnjem času je tudi več filmov o čebelah in čebelarstvu. K promociji čebeljih pridelkov veliko prispevajo tudi različni oglasi, kot jih ima npr. Medex, saj s tem ne propagira samo svoje ponudbe, ampak ponudbo vseh slovenskih čebelarjev, Potrebovali bi tudi več takih ljudi, kakršen je dr. Kapš, ki s svojim znanjem in preprosto besedo skupaj z mag. Božnarjevo navdušuje poslušalce radijskih programov. Tudi v različnih revijah se v zadnjem času večkrat pojavljajo dobri članki o čebeljih pridelkih. Poraba različnih čebeljih pridelkov se je precej povečala prav po kongresu Apimondie v Ljubljani. Zato naj pri promociji po svojih močeh, predvsem pa s svojim zgledom in kakovostjo svojih pridelkov, pomaga vsak izmed 7000 slovenskih čebelarjev. Moram dodati, da me je vsa leta, ko sem se ljubiteljsko ukvarjal s čebelarstvom, pri tej dejavnosti podpirala tudi družina. Vsak po svojih močeh so me spodbujali pri mojem delu in iskanju prave poti. Če imaš srečo, da v življenju delaš tisto, kar te veseli, pri tem pa se ne sprašuješ o času, ki ga porabiš za to, in ne o denarju, ki bi ga pri tem zaslužil, je to zelo dragoceno. To sem spoznal in doživel pri čebelah. Mislim, da bi mi brez njih v življenju nekaj manjkalo. Misel enega od predavateljev ob koncu njegovega predavanja naj bo tudi moja sklepna misel: “Ljubezen ne pozdravi vsega, če pa ljubezni ni, vse umre!” imšLAm ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Tangentialna točila za med na 3 in 4 sate. Samoobračalna točila za med od 4 do 16 satov. Radialna točila za med na 12, 24 in 32 satov. Našim zvestim kupcem nudimo KARTICO UGODNOSTI. NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 10.000 SIT priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko Izkaznico 4% popusta. LOGAR TRADE d.o.o. Mlakarjeva ulica 99 - OPC Šenčur, 4208 Šenčur tel.: 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: info@logar-trade.si internet: www.logar-trade.si Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00. -■'V**.* f Vzreja matic - MIRKO JURINEC Klučarovci 74,9242 KRIŽEVCI PRI IJUTOMERU, tel.: 02 58719 04, GSM: 051 370 413 Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. PREVZEM MATIC OSEBNO AU PO POŠTI. ANA KUNSTELJ, s. P. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Telefon 01 72 38 027, GSM 031 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročino), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IN DRUGO ČEBELARSKO OPREMO. inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ Telefon 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo 3-, 4- in 5-satna točila za med. Ponujamo plastične ventile in posode za med: 50, 70 in 100 litrov. UGODNO! BHNFI d.a.o. n p I k k n ŠOLSKA UL. 14, KAPCA 9220 LENDAVA Tel.: 025789876 Fax.: 025789877 Gsm.: 041/631-552, 041/212-166 e-mail: mizarstvo.banfi@siol.net Panji so Iz masivnega smrekovega In topolovega lesa, spoji so rogljlcenl _______oz. cinkanl.________________________ IZDMLQYANM GMßMLJJM. PANJEV PROIZVODNI PROGRAM : AŽ - panji ( 9s, 10s, 11s, 12s ) AŽ - panji ( 10s, triotažni) LR - panji 1/1, 2/3 DADANT BLATT - panji DADANT BLATT + LR — prilagojen za Až satnika PR A ŠILC KI (5s, 7 s ) OKVIRJI za vse vrste panjev Plastični satnik s satnico PIERCO, 1/1 bel ali črn samo 440 SIT z DDV. Plastični satnik s satnico PIERCO, 2/3 bel ali črn samo 352 SIT z DDV. ČEBELARNA v čebelarskem centru Slovenije Tel: 01 / 729 61 18; Faks: 01 / 729 61 31; email: cebelama@slol.nel ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Tel: 02 / 330 32 40; Faks: 02 / 33f 80 10; email: ccmb@slol.net DAR SONCA - Tyrieva 26, Maribor ■ Tel/fax: 02 / 251 60 12 Delovni Čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. uro, sobota.od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. UGODNO :W.te " »umi? AKCIJA 'rti Satniki AŽ lipov les zbiti rogljičeni z luknjicami NONOS - sonaravno sredstvo za tretiranje in preprečevanje želodčnih infekcij. MEHPATIKA - sonaravno sredstvo za tretiranje poapnene zalege in za zmanjševanje okuženosti z varoo. zelo ugodna cena At voitenlh satnic, v naših čebelarskih centrih v Mariboru in Lukovici. jm_ VELETRGOVINA v\v ^ a aaipim mm Tržaika 83, Maribor OBVESTILO ! Obveščamo vas, da smo oddelek embalaže iz Tržaške 65, preselili v prostore čebelarskega centra Maribor, na Streliško 150 Vse informacije in naročila: Telefon:02/330-32-40 e-mail:embalaza@vema.si Faks:02/331 -80-10 WWW-V© ITI 3. S S Delovni piknik v podporo našim čebelam Trajče Nikoloski Tretjo aprilsko soboto, tj. 22. 4. 2006, smo se ob 9-uri zbrali člani Čebelarskega društva Lukovica in štirje člani Čebelarskega društva Domžale na tradicionalni delovni akciji pri Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Tradicija se je prijela, tako da se po eni strani resno, po drugi pa veselo nadaljuje. Vreme nam je šlo na roko in je bilo prav prijetno za delo. Druščina je bila čebelarsko pisana in tako kot naše vzornice tudi pripravljena na delo. Na veliko razočaranje je bil odziv proti pričakovanjem majhen. Ker pa manj rok naredi manj, je ostalo veliko dela nedokončanega. Načrtovali smo tudi barvanje čebelnjaka, vendar je ta zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za nakup barvnega premaza ostal neprebarvan. Pričakovali smo večjo udeležbo iz ČD Domžale, saj so oskrbniki dveh čebelnjakov, zato pa je bila peščica čebelarjev iz Domžal toliko bolj delovna. Pogrešali smo tudi predsednika komisije za medovite rastline pri ČZS, saj bi nam moral biti za vzor. Upamo, da bodo prišli naslednje leto. Veseli smo, da smo tisti, ki smo se delovne akcije udeležili, kljub težavam naredili zelo veliko. Svoje sta naredili velika volja in vnema. Postavili smo tablo, ki označuje, da je pri domu pot medovitih rastlin. Na novo smo posadili sadike manjkajočih medovitih rastlin (ki nam jih je podarila Vrtnarska šola Celje) ter uredili grede in okolico. Po končani delovni akciji smo se ob dobri malici, ki nam jo je pripravil čebelar Vinko ob pomoči naših pridnih čebelark, okrepčali in si opomogli. Potem je besedo prevzel predsednik ČD Lukovica g. Albin Zajc ter nas je seznanil z najnovejšimi informacijami na področju čebelarstva in s problematiko čebelarjenja, pa tudi z novostmi v čebelarskem svetu. Tako je beseda stekla v živo. Razgovorili smo se vsi udeleženci akcije. Razšli smo se s prijetnim občutkom, da smo naredili nekaj koristnega tako zase kot za čebele. Na svidenje prihodnje leto v večjem številu. Naj medi! Tablo ki označuje pol. Pridni kor naše čebelice. IFoto: T. Nikoloski) Vse pisce osmrtnic prosimo, da pri imenu pokojnika navedejo tudi datum ali vsaj letnico rojstva in smrti. Ta podatek pogosto potrebujejo pisci različnih zgodovinskih spisov, npr. društvenih zbornikov, kot tudi drugi. Vsem lepa hvala. Uredništvo FRANC GRADIŠNIK (1926-2006) Januarja letos, ko so dnevi že postajali nekoliko daljši in smo čebelarji pričakovali prve izletne dneve naših čebelic, nas je nepričakovano zapustil naš dragi častni predsednik in odličen čebelarski tovariš Že kot otrok se je rad družil z dedkom, ki je čebelaril, in tako je tudi on vzljubil čebele; ob njih se je sicer vedno spominjal dedka in njegovih čebel. Rodil se je aprila 1926 v kmečko-obrtniški družini. Ker je bilo doma dela vedno dovolj, je to delovno vnemo prenesel tudi v svoje poznejše življenje. Bil je mobiliziran v nemško vojsko, iz nje pa je pobegnil v partizane. Po vojni je zasedal številne, ugledne položaje, zato ni imel dovolj časa še za čebelarjenje. Cebelariti je začel Franc Gradišnik. šele leta 1982, ko se je upokojil, in to kar s 100 čebeljimi družinami. Se istega leta se je včlanil v CD Hoče in bil do leta 1987 tudi predsednik društva. Ker je imel vse svoje čebele na območju CD Rače, se je leta 1987 vključil v naše društvo. Ze kmalu smo ga izvolili za predsednika, in to je ostal vse do leta 1999, ko se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal temu položaju. Bil je odličen predsednik in dober čebelarski tovariš. Rad je dajal strokovne nasvete in bil vedno pripravljen pomagati. Za zasluge na področju čebelarstva je prejel tudi najvišje priznanje — odličje Antona Janše I. stopnje. Za svoje zasluge je prejel številna priznanja in odlikovanja, med drugim tudi odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Bil je tudi podpredsednik CZDM. Priljubljen je bil tako med sokrajani kot tudi med čebelarji in njegova smrt je v društvu povzročila veliko vrzel. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. CD Rače FRANC BOBNAR (1915-2006) Med zimskim mirovanjem čebel, ko te naše male prijateljice željno pričakujejo tople pomladne dni, smo se čebelarji CD Cerklje na Gorenjskem poslovili od našega dolgoletnega člana Franca Bobnarja. Rodil se je leta 1915 v Cerkljah kot kmečki sin. Čebelariti ga je naučil oče in tako je imel pri 12 letih že svoje čebele. Ker se je izučil za mizarja, je pzneje čebelje panje izdeloval sam. Po poroki si je poleg hiše postavil tudi čebelnjak z desetimi AZ;panji. Pozneje je čebelaril s petindvajsetimi do tridesetimi panji. Član čebelarskega društva je bil od leta 1929, dolga leta je bil član upravnega odbora, polnih 32 let pa je bil tudi predsednik društva. Vedno je rad pomagal mladim čebelarjem, bil je vnet zagovornik ustanovitve čebelarskega krožka v Cerkljah. Za svoje prizadevno delo in napredek čebelarstva je prejel odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje. Čebelarji ga bomo ohranili v lepem spominu. CD Cerklje na Gorenjskem ANTON KRAGELJ (1920-2005) Prav v obdobju, ko je že pihal mrzel veter in je zemljo pokril sneg, je 85-letnega Antona Kraglja premagala starost in tiho se je pslovil od domačih in od svojih čebelic, ki so mu lajšale vsakodnevne tegobe in omogočale sprostitev. Rodil se je leta 1920 v Zatolminu, le streljaj od Tolmina. Po poroki leta 1951 je začel čebelariti. Za čebelarjenje ga je navdušil sodelavec ter mu tudi podaril prve družine. Pozneje je kupil domačijo v Kneži v Baški grapi, si ustvaril dom in družino, našel pa je tudi prostor za čebelnjak za 10 AZ-panjev. Kljub obilici dela na čebele ni nikoli pozabil. Bil je vesten in natančen čebelar, zato ga je Čebelarsko društvo Tolmin za dolgoletno delo leta 1999 odlikovalo z odličjem Antona Janše III. stopnje. Od Antona smo se poslovili na pokopališču v Podmelcu v Baški grapi. Njegove čebele pa ne bodo ostale osamljene, saj bo zanje poslej skrbela njegova hčerka Mirjam. Za ČD Tolmin tajnica Martina Kofol ANTON IARIA - NINO (1924-2005) Usoda človeka je podobna kapljici na veji — zapiha vetrič in kapljica pade. Nino, kakor smo ga imenovali čebelarji '' • in prijatelji, se je rodil daljnega leta 1924 v Condofuriju v Kalabriji na jugu Italije v družini s petimi otroki. Vojaščino je služil p severni Italiji, tudi v naših krajih, prav na Mostu na Soči. Tam je spoznal svojo bodočo ženo in se leta 1945 poročil. Rodili so se jima štirje otroci. Kaj kmalu je vzljubil čebele in se že leta 1954 včlanil v društvo in zvezo, že čez pet let pa je prevzel tudi društvene blagajniške posle. Takrat je društvo štelo 14 članov. Bil je med pobudniki čim večjega vključevanja novih članov. Pozneje je bil več mandatov predsednik društva, dolga leta p tudi član društvenega upravnega in nadzornega odbora. Bil je tudi član UO pri Čebelarski zvezi. Prizadeval si je za delovanje krožkov v osnovnih šolah v celotni občini, od Podbrda do Trente in Breginja. Za svoje delo je prejel odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje. Od pkojnega Nina smo se pslovili septembra lani na pkoplišču pri Sv. Mavru na Mostu na Soči. Spminjali se ga bomo kot vestnega in priljubljenega čebelarja. CD Tolmin — Martina Kofol AVGUST KUŠTRIN (1925-2005) S tesnobo v srcu smo se tolminski čebelarji septembra lani na pkopališču na Kneži W v Baški grapi poslovili od čebelarja Avgusta jg Kuštrina. Sredi avgusta smo ga obiskali in mu stisnili roko ob njegovi 80-letnci. Takrat niti pomislili nismo, da se bomo tako hitro spet zbrali, toda ob zadnjem slovesu. Gustelj je začel čebelariti p tastovi smrti, saj je prevzel njegove čebele. Članom ČD Tolmin se je pridružil že leta 1949. Čebelaril je z 80 gospodarskimi panji in poznali smo ga kot natančnega in vestnega čebelarja. Trdne prijateljske vezi je stkal tudi s čebelarji iz Goriških brd, kamor je dolga leta vozil na akacijevo pašo. Bil je tudi lovec in ljubitelj zborovskega petja, skratka, bil je odprt in družaben človek. Rad se je pogovarjal, vendar so besede vselej nanesle na pogovor o čebelah. V našem društvu je opravljal domala vse funkcije, od predsednika, tajnika in blagajnika do člana upravnega in nadzornega odbora, bil pa je tudi delegat pri Čebelarski zvezi. Leta 2004, ko mu je že vidno pešalo zdravje, je zazimil še 30 družin. Za svoje vestno in zavzeto delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Na Gusteljna nam bodo ostali lepi spomini. ia Q) JOIMIN tajnica Martina Kofol Vzreja IVAN DREMELJ GSM: 041 588 248 GSM: 041 656 056 SONARAVNO ZATIRANJE VAROE HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVAN)A PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIM PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJE MRAVIJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO —■——*>* Dragovšek 13 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI Tel./faks: 01 899 11 31 Vzreja JANEZ DREMELJ GSM: 041 836 050 GSM: 041 779 119 NANOKEM, d.o.o. Rečna ulica 6, Ljubljana TeL/faks: +386 1/ 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke, zrele matičnike in druge čebelje pridelke. Julija in avgusta bodo cene matic nižje, omogočamo pa vam tudi popust pri nakupu večjih količin. Prevzamete jih lahko osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ-iebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Izdelujemo nakladne JG-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirano oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Sedaj izdelujemo tudi satnike za GJ, LR in AŽ PANJE ter ^lLKALNIKE za GJ in LR panje. Prilagodljiva, večnamenska PETER ZAKRAJŠEK, s.p. * Akpanje^ n‘,lili,