77. številka, Ljubljana, ? torek 4. aprila 1905. XXXVIII. leto. S Ishaja rak dan zvečer, IzimSi nedeUe in praznike, ter veU« po posti prejeman aa avstro-ograke dežele aa vse leto «6 K, aa pol leta 13 K, ia četrt leta 6 K 50 h, za en meneo S K 80 h. Za LJubljano i posipanjem na dom ia tm #to »4 K, aa pol leta IS K, sa četrt leta 6 K, aa en mesec 1 K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vte leto 2« K, ia pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, ia en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnlna. — Na naročb* brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se pladnje od peterostopne petlt-vrete po 1* h, če se se oznanilo tiska enkrat; po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi aaj te izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih nlicah St. 5, in sicer nredniStvo v I. nadstropju, upravniatvo pa t pritličju. — UpravniStvn naj se blagovoUjo pošttjati naročnine, reklamaoUe, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Dno si iacinnt... Od Drave, 10. marca 1905. Vaš uvodnik v številki z dne 8. marca 1905 pod zgornjim zaglavim objavljen, je popolnoma umesten in resničen. Dvojno mero čutimo na Spodnjem Štajerskem že od Waser-je?ih in Heinricherjevih časov. Toda tako kruto in brezobzirno nss še ni nikdar tlačila, kakor baš pod Glei* epachom. O personalnih zadevah niti g tvoriti in pisati nočemo. Pač pa hočemo nekaj drugih slučajev navesti, iz katerih se razvidi, kako se pravica deli in kako se paragrafi sučejo, če se gre za Slovence ali Nemce ali vsaj za Nenemca. Nedavno je bila razprava v Mariboru pred okrožnim sodiščem radi kupovanja glasov pri občinskih volitvah v Mariboru. Prizadeta je bila soc. demokratična stranka. Glase so kupovali nemčurski hajiovci v Mariboru. Državno pravdništvo jih je prijelo in spravilo nekaj tekih na — obtožno klop. Pod prtdsedsivorn pro-s'ulega A Morccuttija, ki se kct »slovecski« akademik v Gradcu ci sramoval prosjačiti podpore iz slovenske pcdp ralne zaloge, so bili seveda vsi ti iiemčurji— oproščeni. »Arb^iterwille« v Gradcu nam pravi, da je redsednik že v teku razprave v prilog cbdolženemu imel cele »Ver-teidigungsreden«. Samo ob sebi se razume, da je tako postopanje pred-pedniss nezakonito; toda če se pc-stopa tako v prilog gotovi politični p'rsnki, j8 Tse to dovoljeno. Drug sluSaj ima še bolj fljgran-;ia značaj. V neki gostilni pri Ptuju se je par kmetskih fantov sprlo z gostilničarjem. Tt\ je zgrabil revolver ter pri priči ustrelil kmetskega fanta, tako da je obležal mrtev. Jiko dvomljivo je bilo, ali se je gostilničar sploh nahajal v stanu silobrans; faktura je, da gostilničar ni bil niti najmanje poškodovan na svojem telesu; faktum je, da je bil fant ustreljen na pragu pred hišo, v v katero je hotel udreti. No, državni rr pravdnik je gostilničarja tožil radi — pregreška proti varnosti življenja po § 335. kaz. zak. Priča dogodku sta bila dva ptujska n e m -čurja, ki sta slučajno po cesti mimo gostilne šla ter dogodek videla. Ta dva sta obdolženemu gostilničarju pred razpravo svetovala, naj si vzame kot zagovornika znanega nem-čurskega voditelja v Mariboru; onda mu bode »dobro šlo«. MoŽ ju uboga in glejte: ptujska nemčurja sta imela v resnici dober — nos. Gostilničar je bil popolnoma oproščen, ker je mariborsko sodišče pod predsedstvom znanega A. Liebischa razsodilo, da gostilničar ni prekoračil stanja silobrana. Takih slučajev imamo cbilo na razpolago. V ptujskem okraju je sploh mnenje razširjeno, da se vsaka pravda lahko dobi le s pomočjo nem-čurskega odvetnika in da v vsaki pravdi, v kateri sta si nasprotnika en slovenski in en nemški odvetnik, propade prvi in zmaga slednji. To mnenje, ki je posledica večletnih vpraševanj, prov*roči, da nem-čurske pisarne jako uspevajo. Znani so nam slučaji, da je ptujski sodnik sam odsvetoval slovenskega odvetnika in stranko izrecno opozarjal, naj ide k nemškemu odvetniku. Od tod izvira, da imajo trije ptujski odvetniki — Slovenci — samo po enega pomožnega uradnike; in še ta praznuje semintje. B\o bi brezuspešno, se v tem obziru pritožiti na višjem m^etu. Saj je znano, iz k-terih razlogov je bil ptujski sodnik dr. Franc G as, ki nima prav nobenih drugih zaslug, kakor da je intimen prijatelj Orcigov in strasten nemški na-cijonalec, lani odlikovan s Fran Josi-povira viteškim redom. Državna blagajna še ni nikdar to 1 i k o i z p 1 ača 1 a odškodnine za nedolžne obsojence, ka kor ravno pod GUsovim vodstvom To dejstvo pa za grofa G'eispacha nima nobenega pomena. Themisticus. Vojna na Daljnem Vztokn. Poročila z bojišča Angleškim listom se poroča iz Tokija: Kitajci iz okrožja Hialung zatrjujejo, da se rusko vzhodnp krilo pomiče proti Kirinu, kjer se zbira velika ruska armada. V centru nadaljujejo Rusi umikanje proti severu. Zadnji ruski voji so zažgali železniško postajo Svangnihaze. Na zapadu se 'nahajajo ruski voji v precejšnji moči v okolici Fenghove. Kakor je razvidno ia zadnjih vesti iz Mandžurije, so Rusi razdejali železniško progo veliko temeljiteje, kakor se je sprva mislilo. Promet na njej bo še za več tednov nemogoč. Neki japonski oddelek, ki je re-kognosciral v smeri proti Hajlungu, je zadel pri Cnnhinci na 300 ruskih konjenikov. obstoječ iz pehote in konjenice, ki se je umaknil v smeri proti Hajlungu, je štel približno 4000 mož. Splošni položaj pri Kirinu in Han ghenu je neizpremenjen. Po poročilih iz Toki a so Japonci, ki so taborili pri Kajujanu, pregnali Ruse iz Nanhaha in 31. merca osvojili to vas, kakor vse v bližini se nahajajoče pozicije. General Linevič pa je poslal 2 t. m. poročilo,. da je položaj na bo jišču popolnoma neizpremenjen. Vojni minister Saharov o vojni. Vojni minister general Saharov se je napram poročevalcu lista »Rus« izjavil, da so vesti, kakor da bi se Rusija samo navidezno oboroževala, popolnoma neutemeljene. Vojno ministrstvo deluje z v^o energijo, c?. preskrbi armado z vsem potrebnim. Da je Rusija odpovedala razna naročila v inozemstvu, je res, toda to se je zgodilo radi tega, ker je dotična dela prevzela domača ruska industrija. O izgubah v bitki pri Mukdenu ni mogel Saharov ničesar navesti. Na« glaš&l pa je, da so japonska poročila, kakor da bi bilo ujetih 48 000 Rusov, sile u pretirano. Će se sme verjeti raznim vestem, ni bila ruska armada ▼ bitki pri Mukdenu nič slabša, kakor japonska. Minister je nato še pripomnil: Ako je to res, ako je kakovost ruske armade tako izborna, da je po štirinajstdnevnih ljutih bojih samo na povelje zapustila svoje pozicije, ako ruska artiljerija nad&riljuje japonsko, potem se mera sklepati, da vojna umetnost ni bila na ruski strani. Saharov je zatrjeval, da je vladalo med njim in Kuropatktnom vedno najboljše sporazumljenje. Vojna uprava se je trudila izpolniti vse Kuropatkinove želje. Vojni svet radi kapitulacije port-arturške trdnjave se je sestal 1. aprila pod predsedništvom generala Ropa. Mirovno vprašanje. »Eoho de Pariš« poroča iz Pe-trogr&da, da je ravnatelj'ruske cenzure povabil k sebi izdajatelje vseh ruskih uglednih listov ter jih prosil, da bi v svojih listih podpirali do skrajnosti idejo,dase mora vojna nadaljevati na vsak način. Vojni poročevalec pariškega »Journal*«, Naude^u, ki so ga Japonci v bitki pri Mukdenu ujel;, a sedaj zopet izpustili na svobodo, je poslal iz Kobe na Japonskem poročilo, v katerem naglasa, da Bmatra baje večina ruskih vojakov in Častnikov mir za neizogiben, ker je kakor ruska država, tako ludi armada že močno zastrupljena z revolucionarnim duhom. Rusko brodovje. Knko? se poroča iz D*ibuta, je včeraj dospela tjak&i eskadra admirala Nefeogat-jva. Eskadra ostane same kratko časa v pristanišču ter odpluje nato proti vzhodu, kjer se združi z ladjevjem admirala Roždestvenskega. Na ladjah, ki spadajo k eskadri admirala Roždestvenskega, se nahaja 12 000 mornarjev. Ruski ujetniki. Is Tokija se poroča: Vojno sodišče v Oiaki je obsodilo pet ruskih ujetnikov, ki bo med svojimi tovarili povzročili nemire. Večina jih je bilo obsojenih v ječo in v prisilno delo. Državni zbor. Dunaj 3. aprila. Predsednik grof Vetter je pri otvoritvi seje govoril po-smrtnico posl. dr. Wolffhardtu. — Posl. dr. Šusteršič je predlagal, naj se poštnim slugam priznajo službene doklade. — Posl. S ch op fer je inter-peliral ministrskega predsednika, naj pojasni, kako je s krizo na Ogrskem. Interpelacija pravi," da pomenijo kompromisni predlogi o kakršnih se je poročalo v listih, poseganje v avstrijske zadeve in slabljenje naše državne polovice. — Potem so nekateri ministri odgovarjali na interpelacije prejšnjih sej, nakar se je nadaljevala debata o rajoniranju sladkorne pese. Na predlog posl. Peratonerja se je kmalu debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika, posl. Skala in C h i a r i. Chiari je govoril o rajoniranju s stališča industrijcev ter predlagal, da se predloga zavrne. — Posl. Skala je izjavil, da je iz dosedanjih izvajanj jasno, da se sporazumljenje med agrarnimi in industrijskimi poslancfne more doseči in se je govoru odpovedal. Ker so indu-strijci uvideli, da ne morejo doseči, da bi se predloga odklonila, predlagali so, naj se vrne odseku. Toda tu se je pokazalo, kako slabi so v parlamentu industrij ci proti agrarcem. Predlog industrijcev je bil namreč z vrnjen z 210 glasovi poti 18 glasom. — Potem se je začela podrobna razprava ter so se prvi štirje paragrafi predloge sprejeli nespremenjeni. — Posl. Klofae je vprašal predsednika, kako je mogel brambovski minister govoriti o nemškem armadnem jeziku. Zakon ne pozna armadnega jezika, posebno nemškega armadnega jezika ne. Poznamo le pol-kovni jezik. — Končno je naznanil predsednik izid volitev v odsek, kakršnega je predlagal posl, dr. pl. Der-schatta glede razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Izmed jugoslovanskih poslancev so bili izvoljeni v odsek: Iv- ■ Akademija. (Šolski učitelj. Žareča materija. Govoreča petrolejka. Bismarckova smrt in zadnje besede. Kant revolucijonar. Religiozna emocija. Sedanja ruska .filozofija. Tolstega estetika.) Naše šole so naše narodne vo jtŠnice, kjer ss vežbajo naši mladi polkovi, kjer se brusijo »uma svetli meči« za boj proti germanizaciji in reakciji. To prepričanje, ta ljubezen mora postati gonilna moč naše krvi, misli in volje, kajti velja o narodni šoli varijacija evangeljRkega reka: »Iščite rajproj šole in nje kraljestva, vse drugo vam bo privrženo!« Nikjer tako skrbno ne negujejo šolstva kakor na Nemškem, kjer imajo vse polno društev in časopisov, ki se pečajo izključno le s pedagogiko, šolo in šolsko tigijeno. Šolstvo je na Nemškem javna zadeva. Nemec le predebro ve, odkod izvira železna narodna disciplina, prepotrebni duh organizacije in do vratolomne pre- ' drznosti segajoči pogum v narodnih enuncijacijab. Nemru nobena žrtva za šolo ni prevelika, zato kmalu ne bo nemške Šole brez — šolskega zdravnika. »Črt in spe k !« in krivo me pogleda fiHster v toplo podloženi, davkoplačevelaki suknji, niti propotrebnega zvišanja učiteljskih plač ne zmoremo, pa naj nastavimo še, — o, &aj sem prepričan, saj rad priznavam važnost šolskih zdravnikov«. — Ne pomaga nič, vprašanje o šolskih zdravnikih stoji na dnevnem redu. Šolskemu zdravniku je poverjena higijena šolskega poslopja, šolskih prostorov, potrebščin, pohištva, kopeli, telovadnice, higijena pouka in pouk o higijeni, profilaksa nalezljivih bolezni, torej poglavitna stvar: kultura telesa. Moramo pač premisliti, kako se je razvijal naš glinasti, brezdušni šolski sistem, kaki vplivi so sodelovali pri njega omadeževane m spočetju? V tega glinastega malika sta pihala življenje — najbrže vsak od ene strani — germanski birokrat in rimski asket, torej rimsko germanski dualizem, ki smatra materijo in telo za hudičev del človeka in priznava pravico obstanka samo duši: telo in njega moči je treba, če ne zatroti, vsaj zatirati, vzeti mu solnoe in svetlobo, čisti zrak, kcpslno vodo, tečno hrano, možnost gibanja in vežb&uja mišic. Pa tudi duh se ne sme svobodno razvijati, rimskogermanski dualizem ga oskube in mu poreže peruti, napravi iz mlade, po Bvobcdi in visokih ciljih hrepeneče duše avtomat nemške birokracije in centralizma. Rimskogermanski šolski sistem je bojna napoved na življenje in smrt grškosfovanskemu idealu telesne moči in lepote, dušne svobode. Telo je posoda duše. Bodi jed še tako dobra, komu bo teknila v umazani in zbiti posodi? Proti vpr šan u šolskih zdravnikov bodo rovali kajpada najbolj klerikalci, kakor se je to na Dunaju že zgodilo, kjer hujskajo in ščujejo fiiistre z najpodlejfiimi sumni-Čenji; tako je d. pr. neki predstavnik krščsnskosocijalne misli izrekel cinični, a strekovnjaški pomislek lice-merske bojazni, da bi šolski zdravniki prevestno preiskovali naša dekleta. Dakako, to je nekaj drugega, če pretipavajo kdaj v spovednici od pohotnosti nabrekli prsti nedolžno deviško dušico. Slovenski učitelj bo prvi agitator ideji šolskih zdravnikov, ker ve, da pridobi ž njimi učiteljski zbor narodne šole važen, zanesljiv in delaven glas. Tudi ca Angleškem imajo terci j-k, le s to razliko, da so pri nas ti stvorcnestvori sami gumpoi in tumpci, pri Angležih pa časi znameniti iznajditelji. Tak angleški učenjak je špiritist, nvstik, prižiga doma sve-čice vsem mogočim in nemogočim svetnikom, a pali ker baklje mamonu in hudiču v svojem znanstvenem laboratoriju. Tip takega učenjaka-čudaka je angleški fizičar Crookes, ki je zaslutil četrto agregatnost (Ag-gregatzustand) in jo imenoval »žareča materija«. Odkril in dokazal pa je tako žarečo materijo šele Francoz Henri Becquerel leta 1896. Našel je snov i, ki iziarivajo posebno, po njem imenovane Becquerelove žarke. Čudovite bo te snovi, žarijo leta in leta, morda na veke, a nič ne vemo, odkod jemljo to moč; a vendar vemo na drugi strani, da žari peč le takrat, kadar kurimo. Klerikalni dualiati pravijo, da prihajajo Becguerelovi žarki is svetopisemskega »niča« in te ukajo od veselja, da se je tako sramotno izjalovil zakon o konstanoi enargije. Radioaktivne snovi (tako se imenuje tudi žareča materija) so kovine, najbrže prvine z visoko atomsko težo okoli 200. Doslej so odkrili pet takih žarečih radiaoktivnih socvij: radiouran, radiobizmut (polonium, ker sta ga odkrila dva Poljaka, zakonska CurJe), radiobarij (rsdium), radiosvi-neo in radiotor (akticum, carolinium). Posebna zanimivost se kaže v tem, da postanejo tudi druge snovi za nekoliko časa po indukciji radioaktivne, t. j. če jih obsije primarna snov, n. pr: vse kovine, popir, steklo, parafin, zrak, voda. Kakor katodni in Rdntgenovi žarki, tako niso tudi Beequerelovi žarki svetlobni, torej jih oko ne more zaznat*, sploh nobeno naše čutilo. Tudi za magnetizem in elektriko nima človeško telo posebnega čutila, a vendar smo ie precej globoko prodrli v njiju skrivnosti s pomočjo posebnih aparatov, s katerimi smo ca umeten način pomnožili število čutil. Tako zaznavamo tudi Becquerelove žarke samo ■ posredovanjem posebnih snovij in aparatov, delujejo namreč na fotografsko ploščo in povsročujejo v nekaterih snoveh foeforescenco jdemant se lačne v temi bliskati). (Da^a prih.) Č e v i ć, dr. P1 o j, dr. Šusteršicin dr. Tavčar. — Prihodnja aeja bo jutri dopoldne. Iz klubov in odsekov. Dunaj, 3. aprila. Predsednik gre f V e 11 e r je sklical za jutri kon ferenoo klubovihnačeinikov, da razde!© delo t-.r dolcč jo dnevni red za povelikoročoe seje. Tudi carinski tarif pride na vrsto šele pO Veliki noči, dasi se spravi že v kateri prihodnjih sej na dnevni red. Dunaj, 3 aprila. Včeraj so bili italijanski poslanci pri ministrskem predsedniku. Italijanski klub je isdal o pogajanjih sledeči komunike: »V debati o parlamentar-mem položaju je sklenil klub eno glasno, da stori vse, da doseže par lameotarno razpravo o zakonski predlogi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete« — Konference se bodo nadaljevale 12 in 13. t m. Cerkveno premoženje v državni upravi. Dunaj, 3 aprila. Posl. B e r -g e r bo predlagal v jutranji seji dr žavnega zbora, naj država prevzame v svojo upravo vse takozvanu cerkveno premoženje. V predlogu se navaja, da )e katoliška cerkev na stala država v državi ter ima 3000 milje nov premožecja. Nadalje ae poliva vlada, naj predlesJ zakonski načrt, v katerem se med drugim odredi, naj se duhovniki uvrste v či-novne stODnje državnih uradnikov, katoliški nadškcfje z naslovom »eksce-lenca« v III, škofje v IV. itd. plačilni razred. Tudi opatinje in prednice samostanov naj se u?rste med uradnike z dohodki vdov pi uradnikih Češki deželni zbor. Dunaj, 3 aprila. Jutri po seji državnega zbora bo v parlamentu razgovor nemško - Čeških poslancev o vprašanju, kako bi se v Češkem deželnem zboru zopet dosegla delav cest Praga, 3. aprila. Iivršilni odbor državnopravne stranke je izdal izjavo, v k-teri se imensj^ Iruiodel-Btvo nad interesi čtšsega naroda, ako bi hoteli češki poslanci s kakršnimikoli koncesijami cd Nemcev odkupiti delavnost v deželnem zboru- Kriza na Ogrskem. Budapešta 3. aprila. Kriza je dosegla vrhnnec. Združena opozicija je namreč odklonila kompromisni predlog, ki ga je prinesel grof Andrassj od cesarja. Opozicija je namreč izjavila, da ponujana začasna odgoditev samo neznatnega dela vojnega kredita ni sprejemljiv kompromis ter se na taki podlagi ne morejo več vršiti nadaljna pogajanja. S tem je nastal med krono in opozicijo resen razpor. Baje se vladar že jntrJL vrne na Dunaj. Državni zbor se odgodi za dva meseca, med Časom pa bo vladalo novo poslovno ministrstvo z Lukac3em na čelu. Vsi dragi člani ostanejo iz Tiszovega ministrstva. Budapešta 3. aprila. Koje finančni minister Lukaes zvedel, da je opozicija brezpogojno odklonila kompromis krone, je izjavil, da se ne mara udeleževati nadaljnih akcij za rešitev krize ter da se bo tudi ponujanemu ministrskemu predsedstvu z vso odločnostjo izognil. Ruski vpliv na Balkanu. B e 1 g r a d , 3 aprila. Oikar nima »usku croŽje več sreče na bo-jišču, pada tudi na Balkanu zelo naglo dosedanji vpliv Rusija. Turčija Rusijo naravnost prezira, bolgarski krez potuje po svetu, da si izven Rusije najde zaveznika, ki bi ga podpiral v njegovih težnjab. Tako iskanje pa lahko pospeši staro prerokovanje, da Avstro - Ogrska zasede Staro Srbijo Sumljivo je namreč, da so velesile že v naprej Staro Srbijo { i.kiiuč.le iz reform. Dopisi. Iz Lesec. Po misijonu. Prestali smo to nadležno preizkušnjo. Ne bomo se za enkrat spuščali v podrobnosti te zadeve, marveč hočemo se baviti o njenih glavnih potezah. Ljudstvo se je v precejšnjem številu udeleževalo misi-jona, toda mnogi le navidezno; kajti že precej v začetku je napravil cerkveni govor na poslušalce slab vtis, tikal se je spolskih zadev mladine. Govorilo se je tako dovtipno, da so se poslušalci sramote smejali, tedaj poti ujšljivo, pozneje pa se povsod in javno kritikovalo o tem. Poznejši govori so bili kolikor toliko s politiko pomešani, pri tem se je navajalo, kako morajo kristjani duhovnike, škofa in papeža spoštovati in jim podložni biti in kaka sreča je za kristjane Že na tem svetn, da so katoličani. Ta figura bo že na eno nogo bosa; srečni so le tisti, ki vero uče ter ž njo dobro in v obil-nosti živijo, poslušalci pa, zlasti goreči, pri tem trpijo, ker jih ta komedija mnogo stane, potem pride s svojo bi-sago Škof in končno večni Rim; koliko milijonov pohni3ta vsako leto to sveto mesto denarja darežljivih katoličanov. In kaj pa prejme pobožno ljndstvo za v Rim poslane milijone? — papežev blagoslov in morda tndi odpustke. Oj — joj 1 to je pa drago a lahko prisluženo, in ljudstvo je s tem nad vse zadovoljno, uboga para! Ni Čudo tedaj, da katoliški duhovniki že skoraj dve tisoči let blažijo in osrečujejo svoje vernike, a pripravili so jih tako daleč, da se njih pokrajine k najrevnejšem deželam prištevajo Zgodovina nam priča, da je klerikalizem v enem stoletju francosko državo dvakrat skoraj na kant spravil in to pred Napoleonom I. in z žalostnim koncem Napoleona III in ravno taka usoda se kaže v klerikalni Špaa-ski: kje so vsi blagoslovi in kaj je njih uspeh? Žalost in propad. — Prijemalo se je tudi slabe časnike ki cerkev in duhovnike črnijo, ki so tudi iz mesa in krvi. Seveda, kaj duhovnika brigajo posameznika navadni grehi, če so tudi veliki, a slabe časnike — -Narod* čitati je največji greh, ker izpod-kopava temelj klerikalizmu in ka* liški podlagi, tukaj je nevarnost, ki ji treba opreznega odpora. Tudi v spovednici se je „Narod" kar najodločneje citati zabranjeval in o tem se celo nežnemu spolu ni prizanašalo, kajti to je smrtni greh. Z nekim izpovedancem se je raz-ven tega glavni govor vršil o rusko-japonski vojni in da Rusi zato ne zma- gujejo, ker niso katoličani. Ali se ne pravi to vulgo „osle brili"? Pripomniti je treba, da je bil dotičnik v poslednjem času voja&, in bi misijonar moral že po njegovi vnanjosti spoznati, da je zavedna oseba. Tedaj so ajdovski Japonci misiionarju bolj kristjanski kot pravoverni Rusi, to je imenitno in jezuitsko — zvito. Rusi sicer niso katoliki pač pa kristjani in ako bi bili z Rimom zjedinjeni, ali bi jim potem papež s svojim sv. blagoslovom pripomogel do zmage. Saj duhovniki venomer tulijo, da je papež jetnik in torej z vso svojo močjo Še sebi ne more pomagati, ali pa ga Bog noče uslišati, j Taka farbarija ni trajna. In ravno tako } ni trajen spomin misij ona; škoda za I zamudo in zabelo. Glasovi z Jesenic. Gospodu Pavlu Klinarju očitajo naši duhovniki v »Slovencu«, da se je pustil ujeti od liberalcev. 2iUpmka Zabukovoa prosimo, da gre aana k omenjenemu gospodu cbČ. od borniku ter se iz nj govih ust prepriča, da je on volil iz svoje volje ter se ni pustil od nikogar ujeti. Vedel je dobro, da je župnik ie po poldan pred vol: t v j ) častnih obžanov naročil, naj ga pričakuje doma in ga je tudi zvečer iskal radi tega, a on se mu je raje izognil, ker je vedel, da se je Zabukoveo prodal Lukmanu ti tako izdajsko klerikalno bando mi nimamo ničesar opraviti. Nesramno hišo bodo ustanovili liberalni odborniki na Jesenicah, tako laže Zabukoveo v »Slovencu«. R*bili bi jo menda najbolj v žap nišču. Znano je, da polnijo ljubljansko nesramno hišo št. 13 preoblečeni kranjski kaplani in lemenatarji. Pred kratkim no tamkaj odtrgali nekemu kaplanu frak, ker jo je hotel pobri sati, ko ga je nekdo spoznal. Molčite torej hinavci. Nečuvenih sredstev sepo slu ž ujeta gg. Zabukoveo in Zabret, da bi zbegala naše ljudstvo. Ni vsak način hočeta temu resnico prikriti in ga pustiti, da bi tavalo še dalje v temi. kajti pottm imata še na kaj opati. O naših odločnih narodnjakih pa rartrošata s pomočjo umazanega »Slovenca« med avet podle laži. Danes jih bosta skoro gotovo zopet po slala cele ducate med slovenski svet, ker le na ta način se še misl ta nekaj časa držati na površju, kajti danes jima gre že trda za lastno kožo. Zakaj ne ponatisne »Slovenec« or?gin#la onega pisma, katerega je pisal g. nadpoštar Sohrev g. Jakobu Žerjavu, vu'go Zakamniku? Original je gotovo v rokah Zabukov-čevih ali pa že celo pri uredništvu »Slovenca«. Najbrž ae bojijo to storiti, ker bi ae videlo iz tega pisma, da je »nečuven pritisk« — zabreta-r?ja — Pod tem imenom namreč razumevamo na Jesenicah »Slov en-Čeve« laži. Kar na dan b pismom, da b:> tudi Širni slovenski svet spoznal, kakih laži s-? poslužujeta naša dva »maziljenca« in jih obsojat kakor naše ljudstvo. Gob p. Luckmann, generalni ravnatelj Kranjske obrtne družbe itd., ae bo moral zagovarjati zaradi žaljenja časti pred sodiščem. Govoril je namreč žaljivo o enem naših čast nih občanov. Tožba je že vložena. Prav je, da se takim ljudem malo perutnice postrižejo. Znanega narodnjaka gos p. Matevža Verglesa na Hrušiei se je v njegovi gostilni težko telesno Slovensko gledališče. VI. Velika ovira in težava za vodstvo slovenskega gledališča je, da je pri angažiranju Članov več ali manj izročeno na milost in nemilost gledališkim agentom in drugim posredovalcem. Vodstvo mora angažirati moči, ki jih ne pozna, in naravno je, da dobi vsled tega marsikdaj kako moč, ki nikakor ne zadostuje. V tem ozira bo seveda jako težko kaj ukreniti Pri nemških provincijalnih gledališčih vlada navada, ki je tako kruta in krivična, da se ne •me pri nas udomačiti, tudi če bi to bilo mogoče. Nemški gledališki ravnatelji angažirajo po dvoje in troje igralcev in igralk ene stroke; tistega, ki občinstvu ugaja, obdrže, drage pa napode brez odškodnine. Pri nas je to izključeno. Sicer ima vodstvo po kon-traktu pravico, da odslovi tekom gotovega roka nezadostne moči, ali ta pra vica se ne izkorišča in to je prav, ker • tem si pridobi gledališče zaupanje med igralci. Res, da to časih nekaj •tane ali vzlic temu odobravamo to postopanje za slučaje, ko se gre za količkaj porabne moči. Seveda — samo aa take alučaje, ker tna drugi strani ima gledališče premalo denarja, da bi ga moglo proč metati. Ker pa je za gledališče gotovo največjega pomena, da si pridobi in zagotovi samo porabne moči, bi bilo dobro, Če bi se začelo skrbeti za to, da dobe moči, ki reflektirajo na en-gažma, priliko se predstaviti občinstvu. Seveda, gostovanja na angažma stanejo nekaj denarja, ali ker je gledališče pri gostovaajih navadno jako dobro obiskano, tako da presega čisti dohodek preliminirano vsoto, ae da tako gostovanje že aranžirati. Potrebno je to tndi z ozirom na repertoir. Če naj vodstvo pred gezono pripravi ves repertoir, mora vendar vedeti, kake moči bo imelo na razpolaganje. Le ako to ve, zamore izbrati igre, ki se dajo z dotičnim močmi dobro vprizoriti. Kakor je aa pr. Verov-šek znamenit igralec in naravnost nedosegljiv v predstavljanju gotovihjtipov, tako v nekaterih vlogah ne more ničesar opraviti. In ravno tako je z vsemi dra gimi igralci in igralkami, ue vodstvo njih lastnosti in posebnih svojstev ne pozna, [se |pri določbi repertoirja ne more ozirati na igralce in ^tako se zgodi, da pridejo na oder igre, s kate rimi se nič posebnega ne opravi, med tem ko bi se z igrami, ki so primerne dotičnim igralcem, dosegli najlepši uspehi. Se nekaj je treba omeniti, kar je pri nekaterih predstavah bilo že večkrat naravnost usodnega pomena. Operni zbor ae — če smo prav podu-čeai — nikdar ne udeležuje orkestralnih skušenj. Czrok temu je, da so Člani opernega zbora samo zvečer prosti, Čez dan pa so prisiljeni se posvečati svojemu poklicu. To je jako občuten nedostatek, ki silno zavira vse delovanje naše opere. Ravno tako občuten nedostatek je, da se pri drami komparzerija ne udeležuje generalnih skušenj. Ljudje ne vedo ne kako se naj vedejo, ne kaj igrajo, ne kam naj stopijo in to moti vso predstavo, pokvari ilazijo in pokvari tndi igralcem in igral kam ves uspeh. V tem ozira bo treba na vsak način dobiti kak modus, da ae ta nedostatek odpravi. S tem smo precej pri kraju glede tistih stvari, ki spadajo specijalno v delokrog gledališkega vodstva, namreč glede repertoarja in glede igralskih moči. Financijalna stran gledališkega vodstva pravzaprav ne spada v okvir teh Člankov, ah ker se mora pri slovenskem gledališču denarno vprašanje poškodovalo. Želimo mu skorajšnega okrevanja! Kaplan Zabret, vulgo Za-bredu ali Audelmohar, je poleg vseh svojih slab h lastnosti podvržen tudi še grehu, katerega bi ae moral kot vnet katoličan sramovati. V zadnjem »Slovenou« je dal namreč duška svojemu trajnemu sovraštvu Še danes ne more pocabiti, da se njegovim lemenatardkim intrigam ni hotel ukloniti bivši nadučitelj v Predoslih pri Kranju in sedanji župan v Koe-žaku, gosp. časnik. Tudi v Predoslih je hotel ta mlečezobni lemenatsr delati intrige in jo tudi res zanesel spor med do tedaj mirne občane svoje redne vasi. Njegove nakane pa je pobijal gosp. česnik. Ia tega mu Zibret še danes ne more pozabiti. Gosp. Zabret, bolje je za vas, da molčite o osebah, s katerimi ste imeli kdaj konflikte, ker znano nam je mnogo podatkov iz Vaše preteklosti, kateri nam potrjujejo, da zaslužite v polni meri ime Audelmohar. 0 Če raziskava m j, od k.te-rega časa sem Že koketira kaplan Zabret z Nemci, pridemo do fakta, da je to ljubkovanje že staro. Žs tedaj, ko je bil v ljubljanskem Alojzijevišču. je škilil čez zid k Huthovim Nemkam in te so mu zmedle tako glavo, da šd v lemenat ni hotel iti. Pa ode mu je znal uro naviti. Kot maturant je moral prenašati v domačem mlinu težke vreče in te so ga upognile. vdal se je. Pa še prisiljeno zelje ni dobro, kaj šele stan, mar ne, gosp. Zabret? Znano tolovajstvo v Kne-žaku dela skomine tudi našemu kaplanetu Zabretu. če bi jih le mogel, insceniral bi tudi on enake napade na naše odbornike. Toda ljudstvo ga danes že pozna dovolj dobro in se ga izogiblje. Zato naj se gosp. Zabret le iznebi teh naišli, četudi nerad. Čudno ae nam zdi, da Zabukoveo in Zabret v svoji razburjenosti vendar enkrat priznata, da je občinski odbor drugega mnenja kakor ta dva, četudi sta svoje dni bobnala med svet, kako ga imata v oblasti Še bolj čudno pa je to, da mečeta sedaj ogenj in žveplo na »brezverske« slovenske liberalce, medtem ko sta sama zvezana s stokrat liberalnejš m nemškim voditeljem Luckmannom. Bog daj norcem pamet! Kaj pa je »iberalo«, vprašal je gosp. Matija Kobentar, po domače Ro&ar, gosp. fajmestra, ko je prišel ta do njega z izjavo in s pozivom, da se naj ne udeleži občinske seje, ker se namerava isdati prvi razred liberalcem Gosp. fajnaošter so se pa tega vprašanja tako prestrašili, da so jo popihali hitrih korakov odtod. Gosp. Guštin bo prihodnji naš župan, vzdihuje »S,u venec«. Nam sicer o kakem takem domenku ni še ničesar znanega. Pač pa Brno lahko veseli, če imamo v svoji sredi moža, kakor je gosp. Guitin. Hvala Vam, gospodje okoli »Slovenca«, da ste nas opozorili na to. B-vili se bomo resneje b tom vprašanjem. »Slovenec« udriha po naših narodnih odbornikih, kar le more. Pustimo mu to otročarijo, saj naši možje vedo, zakaj to dda. No, zato si je pa pridobil tudi toliko simpatij ▼ naši občini, kakor Zabukoveo in Zabret. Z »izdajalci« svoje vere jih pita ta po prižnicah priporočana cunja. Možje so pa ostali vkljub temu, da so volili za alovenako stvar, ka- vse drugače vpoštevati, kakor pri dragih gledališčih, naj se na kratkem ozremo tndi na to zadevo. Gledališče vzdržujejo mesto ljubljansko, dežela kranjska in občinstvo. Brez mestne in deželne podpore bi gledališče ne moglo izhajati, ker Če bi tndi bilo pri vsaki predstavi razprodano, bi s tem ne bilo dosti pomagano. Vsled klerikalne obstrakcije je letos deželna podpora izostala in to je bil hud udarec za gledališče. Za prihodnje leto bi naavetovali, naj se vstopnina naredi popolnoma enako, kakor je določena za nemške predstave. Nemško gledališče ima dosti manj stroškov kakor slovensko gledališče, cene pa so povprek za vse sedeže, lože in stojišča višje. Tako cenega gledališča, kakor je slovensko, menda sploh ni. Vstopnina pa naj se zviša samo za lože in parterne sedeže tako, da bo enaka vstopnini pri nemških predstavah, cene za balkon, galerijo in stojišče pa naj ostanejo Še naprej nižje, nego so pri nemških predstavah. Opomnja: članek o opernem repertoirja moramo spopolniti v toliko, da sta prišli v ninoli sezoni dve novi operi („Hugenoti" in „Mignon*) ter ena nova operetaDijak prosjak-; na oder. toliČani, kateri hodijo še iatotako vsako nedeljo in praznik v oerkev. kateri opravljajo vsak dan svoje ver ske dolžnosti. Izdajica svojega naroda in vere svojih očetov Hte le wi9 ki ste se zveaali z luteransaimi Nemci. Iarodek nesramnosti in perfidije je, kar poreča rata cunja, ki sliši na ime »Slovenec«, o name nih naših odbornikov. »Dali bedo vla čugarstvu prostost, vpeljali nesramm hišo itd.«, tako sramoti ta liat naše poštenjake. To je pač ena najhujših Žalitev, kar jih moreš sloviti našerr.g kmetskerau ljudstvu Našim odbornikom nubjek: duhovskega stanu. ^Slovenec* dolži vse jsgoslovanske liste, ki so se oglasili proti Biankinijevi navdušenosti za militarizem, da so — od vlade podkupljeni Biankini je s svojim govorom izkazal vladi največjo usk ustregel je vladi tako, da je cesar po domobranskem ministra dal .lepemu klubu* izreči za ta militaristični govor svojo zahvalo — „Slov.* pa pravi, da je vlada jugoslovanske liberalae liste podkupila, da nastopajo proti Biankinija, da je vlada najela liste, naj abi-jejo tistega poslanca ki napeljava vodo na vladni mlin. To je celo za kakega kranjskega lajmoštra prehud tobak. Najlepše pa je, da .e ravno »Slovenec« tako nesramen, da nastopa s takimi obdolŽitvami, kajti notor.čco je že davno, da je »Slovenec« pravačasnikarskavlačugs, ki je za denar priobčevala politične notice v prilog Stambulovs, kar smo svoj čas natančno dokazali. Ta isti »Slovenec« je zdaj tudi v a 1 u i b i vojnega miniatratva, kar so pokazali članki o rszmerah v italijanski armadi. Kar je bilo v teh člankih povedano, je »Slovenec« dobil iz vojnega miniatratva. Tik detajlov ni drugod iavedeti in jaano je kot beli dan, da »Slovenec« ni zastonj promenil svojega stališča Lani, ko je dr. Šustoriiš v delegaci|i govoril proti atroikom za armado, je »Slovoneo« piaal v njegovem smislu, letos pa je pustil Suateriič* na cedilu in piše ravno nasprotno. Kaj jo provaročilo to premembo v prepričanju, kaj je vzrok, da ae »ljudtka« stranka zavzema ta to, da bi se šo več ljudi kot doslej jemalo v vojaško službo in nalagalo izsesanemu prebivalstvu novih bremen? Tega pač ni težko uganiti Saj vidimo, kako klerikalci iro is vladnega konta Vlada jim je nedavno tega dala Dalje a Priloga »Slovenskemu Narodu" št 77, dn6 4. aprila 1905. 15000 K za njih organizacijo; koliko ao še skrivaj dobili, to je seveda taj nost In usluge, ki jih vlada izkazuje klerikalcem tudi niso cd muh Ko smo mi razkrili to klerikalno korupcijo, je »Slovenčevim« raašnikom kar s*pe zmanjkalo. Šele čez nekaj ted nov so prišli do tega, da so začeli posnemati d .igopr^teža, ki je v strahu pred zasledovalci z&č?l sam vpiti »držite ga«, da bi na drugega odvalil sum. A s takimi manevri se dandanes nič več ne opravi, ker so prenerodni. — Črno-rumtno donkizot« stvo. Z Goriškega se nam piše: Prav ste imeli, da ste ožigosali »Slovenca«, ki se toliko hlini s svojim avstrijskim patriotizmom. Kako nam je avstrijska vladi hvaltžna za naš patriotizem, vemo izza leta 1898., ko je bila umor jena naša cesarica od nekega Italijana Ta čas so v Čničah na Goriškem Slovenci premikaatili nekatere Lahe, zgolj iz gorečega patriotizma. A vlada je naše ljudi tako kruto stiskala, da se ne da popisati, in ko so ae pri obravnavi sklicevali ljudje na svoj patriotizem in na stojo ljubezen do t ~; dars k e hiše, jim je vlada odgovora 3, da oni ne trebajo patriotizma simo da so jih huje stisnili in obsodili v kar najdaljšo ječo in jih tirali povezane v zapore kot živino. Take psledice nss zadenejo, če smo pre-patriotični. Sicer pa ima »Slov.« pa kriotisem povsem donkišotski značaj. — Resnica o shodu v Idriji. Ker je »Slovenec« po stari duhovniški navadi lagal o javnem shodu, ki ga je sklicalo politično društvo »Jedna-kopravnoat« v Idriji, moramo to stvar vendar nekoliko pojasniti. Komaj so klerikalci 10 psevdo-socialiati izvedeli za ta shod, so že začeli stikati glave in kovati naklepe, kako bi z združenimi močmi kaj »našpilali«. Shod je bil ekiican v pivarno pri »Črnem orla«. Na sporedu sta bili dve tcČki. I. Šolske razmere v Idriji (E Gangl); 2 Oostrukcija v kranjskem deželnem zboru (I Novak). Predsednik »Jedna kopra vnos ti«, gosp. BonČa, je otvoril zborovanje in je dal besedo gosp. Ganglu. Exv in časnikarjev. Menimo namreč, da je organizacija slovenskih knji- ževnikov in časnikarjev tako važna, da bi ae nikdo na smel strašiti ne truda, ne časa, ie manj pa malen kostaih stroškov. R%di kratko odmer jenega časa se poročila, tičoča ae našega društva, niso mopla poalati vsem slovenskim listom čim se izvoli stalni odbor, bodo vai slovenski listi dobivali redno in istočasno poročila, tičoča se društva, kar ae naj izvoli vzeti na znanje. — Velik, sinfomčen Koncert Glasbene Matice" v četrtek, dne 6 t. m. Kot najkrasnejša točka sporeda bo pač Smetanova ein-fonična skladba V 11 a v a. Že sama ta točka sporeda je toliko vredna, da bi se vsak glasbeno zaveden Slovenec tega koncerta moral udeležiti tolike krasote je v Smetanovem delu nabrane. Smetana je v ainfoničnih skladbah svojo domovino proslavil. Ciklus njegovih sinfoničnih skladb za veliki orkester pod skupnim naslovom M ija domovina (»Ma vlast«) obseta sled če skladbe: I VvŠebrad, II. Vltava, III Šsrk«, IV. Iz čeških logov in gajev, V. Tabor, VI. Bianik Ta ciklus skladb tvori višino Smetanovega skladanja. Tako enotno, tako popolno v velikem slogu, tako duho vito in fino vstvarjajočega ga najdemo k večjem še v njegovem ko mornem kvartetu »Iz mojega živ-l|enja« in deloma v njegovi operi »Tijemstv «. Vsa ta njegova naj boljša dela |e Smetana zložil v svoji najžalostnejši življenski perijodi, v kateri ga je njegova bolezen napra-viia popolnoma gluhega. Tudi ga je zelo bolelo, da ga v življenju kot dramatika niso pripoanali ne Cehi ne taji narodi. Ko je Smetana legel v grob niti sanjal ni o svojih velikih vapebib, katere so njegova dela do živela po njegovi smrti. Umrl je z vtisom nepripoznanega skladatelja. To ga je v njegovih zadnjih letih, tembolj ker je bil bolan in popolnoma gluh silno bolelo, tako da je zblaznel. Od njegovih opernih del, ki so tako originalna in Krasna, ni razveo Prodane neveste noDena dosegla pravega uspeha, in ravno to svoje delo je Smetana imenoval • igračo«, veliko višje je cenil svoja druga dela. Največ arasote, originalnosti in domorodnega čuta pa je položil v svoje simfonične skladbe, naslovljene »Moja domovina«, v njih je hotel tujim svetovnim narodom povedati, kako bogata na naravnih krasotah je češka domovina in kako slavno p eteklost in kako slavno zgodovino ima nared, čigar sin je o 11 Smetana O Vltavi spregovorimo prihodnjič — Sokolstvo v inozemstvu. Na Nemškem je osem češ&ih sokolskih društev: v Augaburgu, Berlinu, D.-aždan h Hamburgu, Lipskem Monakovem, Norimberku in Pirni; na Francoskem je eno (v Parizu); ravno tako na Angleškem [v Londonu) Na Ruskem so Čehi ustanovili štiri telovadna društva: v Kijevu, Moskvi, Petrogradu in Tiflisu. V Ameriki imajo 73 sokolskih društev, združenih v zvezi »Narodni Jednota Sokolska ve Spojen. Siatech v Ame-ricc«. — Poljskih sokolskih društev je v inozemstvu 96, in sioer na Nem škem 70, združenih v »Zvezo polj skih Sokolov v nemški državi, v Ameriki pa 26, združenih v »Zvezo poljskih Sckclov v Združenih drža vah v sev Ameriki«. — Razprave pred upravnim sodiščem. Danes 4. t. m. bo razprava vsled tožbe premoženjskega odbora v Studenčicab zoper kranjski deželni odbor zaradi krajinskega premoženja; v sredo pride na vrsto tožba Valentina Oblaka in tovarišev v Ledinah zoper isti deželni odbor zaradi veljavnosti nekega občinskega sklepa. — V Št. Vidu nad Ljubljano so slovesno posUvili ustanovitev novega sdra\stvenega okrožja in pr hod novega okrožnega zdravnika g. dr Lapajneta. Vsa društva bo priredila bakljado in aerenado g. dr Lapajnetu. — Klerikalno časopisje kar ne more preLvaliti Marijinih družb in na vseh prižnicah se popisujejo te Marijine družbe kot zavetišča Čistosti in nedolžnosti. No, Mati božja se mora pač bridko jokati nad temi svojimi otroki, saj vzlic svetinjice na prsih ni lahko dobiti večjih grešnic, ko so v Marijinih družbah. Kako vplivajo Marijine družbe na Članice, kaže tudi naslednji slučaj: Marija L—t, komaj 15 let staro dekle iz tare brezoviške se je vzgojevala v Marijini družbi. Na prsih je nosila dve svetinjici in veljala je za zgled katoliške device. Nedavno tega so otroci, ki so se igrali pred nekim skednjem slišali pritajeno šepetanje in šumenje na skednju. Pogledali bo skozi špranje in videli kaj čudne reči. Otroci ao hiteli poklicat druge ljudi in nastal je velikanski škandal. Marijino devico m njenega ljubčka so potegnili iz slame in devica je dobila take zaušnice, da 80 svetinjice ftklefetale. Punica pa je vpila doaaa, da so drage Marijine device še veliko Bladše, kot je oaa. Sploh so se izvedele pri tej priliki take reči, da se lahko reče: Marijina devica ni nobena nič prida; Če je bila tndi prej poštena, v Marijini družbi se gotovo pokvari. Ljudje pa so dajali denar otroku, ki je videl ves prizor na sked nju, da jim je kazal, kaj se je godilo. Težko so ga odvadili tega. Oj te Marijine družbe ! — Starine iz mlajše bronaste dobe. V kamnolomu pri Šentjanžu poleg TomiŠJj* so našli pred kratkim delavci v 2 metra g!o boki racpoki, ki je bila s prstjo zasuta, 3 bronaste sekirice (kelte) med temi dvoje s toporiščoimi uhlji za nasaianje Sckirioi sta izvanredno veliki (do 23 cm) in jako lepo oblikovani. Krajša je bolj masivna, manjša pa zelo elegatno izdelana. Mesto ušf s imata zakrivljene kavlje, ki ao zelo razviti, med tem, ko imajo kelti, ki se nahajajo v muzeju, le same pričetke kavljev. Najdene sekire predstavljajo torej dovršen tip Enake elegautne oblike je tretja sekira z ctlo luljavo za nasajanje in geome tričnimi okraski; ob robu nima obro ćka, ki se drugače navadno nahaja. L po temnozeleno patino so delavci na nekaterih mestih ostrgali, ker so mislil, da so kelti iz zlata; masivni sekirici so celo del ostrine odbili Vse tri sekirice, ki ao v svojih formah različne, je bržkone kdo na omenjenem kraju shranil in pozabil. Vse tri kelte, ki so za muzejske zbirke novi, je pridobil deželni muzej. — Hudoben sin. Z Jesenic nam pišejo: Velika grdobija je, da je sin Janeza Mencingerja pri sodniji vložil prošnjo, naj denejo očeta pod kuratelo. Storil je to neznansko hudobijo samo zaradi tega, ker stari Mencinger, vseskez pošten, čaBtitljiv in občespeštovan mož, neče plesati tako, kakor klerikalci žvižgajo. Ob žalujemo očeta Mencingerja, da mu lastni sin dela tako krivico in sramoto. Ta slučaj je pa tudi dokaz, kako znajo klerikalci ščuvati otroke proti staršem. Prepričani smo, da bo jesenska občina z vao odlečnoatjo ščitila Mencingerja. — Iz Mokronoga se nam piša: V trgovini gosp. Strela v Mokronogu je v razložbenem oknu raz postavljena čaatoa diploma in velika zlata kolajna, katero si je pridobil tukajšnji rojak gospod Jjsip Weibl, ključavničarski mojster v Ljubljani, na mednarodni razstavi v Parizu za avoja iabtrzza dala lastnega izuma. — Umrl je 3 t. m. v .št Jurju ob Ponikvi upokojeni naduČitelj ar Josip Druzovič. Služboval je 42 let Ker je bil kremenitega značaja, je moral pretrpeti toliko bridkosti, kolikor jo more nemila usoda naklo niti le učitslju-trpinu Blag mu spomin! — Reforma v šolstvu. Okrajni šolski svet v Radgoni je predlagal pri deželnem šolskem svetu, da se v dveh ondotnih šolah (pri Sv. Petru in v Sčavnioi) uvede v poletnem času za poskušnjo samo dopoldanski pouk, t. j. od 7. do 12. s četrtkom vred. — Umrl je o. kr. poštar in po sestnik v Tolminu g. Anton Deve ta k v starosti 46 let Lahka mu zemljica. — Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj bode v Četrtek dne 6 aprila t. 1. ob 9. uri predpoldne v restavracijski dvorani »Trgovskega doma« v Gorici. — Umrl ie v Tratu vrl narodnjak Josip Turk, posestnik iz Štorklje. Pokojnik je bil član mnogih narodnih društev ter splošno vsled svoje blage duše in tolerantnosti jako priljubljen. N. v m. p.! — Lepo priznanje tržaškim Slovencem. Nemško dru štvo »Deutiches Hsus« v Tratu ie imelo t« dni svoj občni zber, na katerem je o delovanju tega društva poročal profesor Stark. Poročilo je interesantno kot dokaz, kako napenjajo Nemci vse sile, da bi si vatva-rili trdno stališče v Trstu, kako pa se njih bogati rojaki kar nič ne menijo zanje. Profescr S ar k je tem nemarnostim Nemoem postavil za izgled tržaške Slovane, ter je dostavil, da je postal »Narodni doma v Trstu že sk oro sredi šče vsega muzikatnaga življenja v tem mestu. — Izztred porotnega sodišča v Tratu. Včeraj je stal pred tri*8fcirat porotniki 41letai kmet Av guštin K u*ič iz Lipe doma. Kaučič j-i vzel za ž?no vdovo Ivano Harrev, Ki mu je prinesla veo otrok v zakon. Km*lu po poroki je zev^l svojo ženo trpinčiti, ker mu ta ni bete U isročiti denarja otrok prvega zakona. Ker te bil mož vedno naaiinejši, pobegnila • * žena k svojim staršem, kamor je mož večkrat prtšei za njo in jo nadlegoval s svojo zahtevo 18 maja 1.1. jo zopet prišel. Zone nt b.lo doma le mati n)enai ki pa Kaučiču ni dala nobenega odgovora na njegove besede, ampak vzela škaf in Šla po vodo k vodnjaku KauČič je šel za nj~ in ko tudi pri vodnjaku ni dobil nobenega odgovora od starke, pogra bil ja taščo in jo vrgel v vodnjak, kjer je utonila. Rasen tega je obtožen tudi, da je grozil z nevarn m pretenjem svojemu tastu in da je o božiču 1903 ujel v zanjko dva zajca na posestvu Karola StepanČiča. Oa-dolženeo priznava samo, da je ujel dva zajca, Če je pa svojo taščo v vodnjak vrgel, se mu pa še ne zdi umor. Obravnava še ni končana. — Aretovan italijanski oficir. Kakor smo ie poročali, je neka laška torpedovka pred kratkim dospela do utrdbe Barbariga pri Pulju in postavila na suho nekega častnika v popolni uniformi. Častnika so straže prijele, torpedovka pa je hitro .izginila. Aretovani ofisir se zove Giordano Pešci in je pobočnik 5. italijanskega trdnjavskega topničarskega polka, ki je nastanien v Ancoci. Izročili so ga oivilnemu sodišču. Častnik ni hotel ničesar izjaviti razen svoje narodnosti. Za zagovornika mu je postavljen dr. Luccon. — Porotno sodišče v Rovinju je, kakor smo včeraj poročali, obsodilo na smrt na veŠahh štiri kmetovalce iz Biderne in sicer radi hudodelstva umora. Stari posestnik Anton Radovan iz vile Cat-tuni pri Biderni je bi na poti k maši dne 15. avgusta 1. I. iz zasede ustreljen. Vzrok umora je bilo ma šfievanje. Ustrelila sta ga Anton Sti-f »nič in Martin Tid:č, katera sta na jela Tomaž in Matevž Radovan. 42 letni Ivan SinoviČ je bil obsojen na 2 leti poostrene ječe, ker je bil soudeležen pri umoru Zaradi krivega pričevanja v sodni dvorani so zaprli dve priči. — Mednarodna panorama. Na Danskem je otok Bornholm, o katerem je le malo znano po svetu. Kakor pa kaže ta tedenska razstava v mednarodni panorami, ima ta otok pre cej naravnih zanimivosti, kakor raztrgane Čeri, v katere buta peneče morje, romantične poti skozi gozdove in zelene soteske, nekaj malib jezer sredi košatih gozdov, nekaj mest z živahnimi pristanišči in svetilniki, predvsem pa vidimo več zares krasnih hotelov s terasami, balkoni itd., kar vse kaže, da tndi na Bornholmu znajo privabljati tujce. Ta namen se sploh vidi pri vsem, kar nam kažejo slike. Koliko impozantnejših Čudes imajo naše slovenske dežele ! Čas bi že bil, da poklicani Činitelji store potrebno, da potom mednarodne panorame zvedo inozemci za krasote naše zemlje. — Prihodnji teden se razstavijo najzanimivejše stvari g s v e-tovne razstave v S t. Louisu. — Na ,,piki" je imeia zidarjeva žena Jožefa Repova že precej časa zidarja Matijo Kosila. V nedeljo popoldne pa se je oborožila s velikim kuhinjskim nožem ter ga pričakovala na Gesti na Loko. Kosi |e pa bil o tem obveščen in se je Repovi izognil. — Aretovan je bi včeraj brez poselni ključarski pomočnik Valentin Marenko, «er je Alojziju Strupiju na Krakovskem nasipu ukradel is predala krono denarja. Ko ga je Strupi opazil priti iz stanovanja, ga je za sledova! in zalotil baš ko je v neki žganjarni menjaval ukradeno krono. Marenko je bil že radi tatvine kaznovan in je imel ta mes.o prepovedan povratek, kar se mu bode najbrže zopet ponovilo. — Iščejo Mih. Kralja iz Loke pri Mengšu, ki je pogoljufal za 214 K in jo potegnil v Ameriko. Odpeljal ae je sinoči ob 12 uri z južnega kolodvora. — Ogenj ▼ sobi. V nedeljo Dopoldne je Antonija Velkovrbova v Florjanskih ulicah pri oknu prižgala žveplenko in pri tem zapalila zagri-njalo. Ker so ogenj domači takoj pogasili, je samo 4 K škode. — Vrček je razbil na glavi pekovskega pomočnika Alojzija Kotnika častniški sluga Fran Peraus v nedeljo popoldne v baraki v Later manovem drevoredu in ga znatno poškodoval. Navedenoa 8ta se bila nekaj sporekla, kar je Perausa tako ratkačilo, da je zgrabil za vrček io ga treščil peku v glavo. — Staro sovraštvo je gojil ktoj&ški pomočnik Aloinj Ferand do krojaškega pomočnika Matevža Turka. Sovraštvo je predvčerajšnjim ob 10. zveč-r pokazal s tem, da ga je na Bregru napadel, ga tepel b palioo po glavi in obraiu in ga telesno poškodoval. Tu k pogreša od tega časa tuli srebrno uro ■ verižico, vredno 36 K, ki mu je bila menda padla ob tej priliki iz žepa. — ta vlaka je skočil včeraj neki n.snan človek bliso Dovjega. V svoji pijanosti je najprvo nadlegoval sprevodnika in drugo občinstvo, po tem pa šel iz kupeja in skočil ras stopojice. Ko je vlak prišel do Dovjega, so od tam brzojavili na obe bližnji postaji in našli po tem obte-atilu tujo* mrtvega ležati poleor proge — Mačka so zdravili. Včeraj popoldne se je zbralo v neki go stilni 8 krojaških pomočnikov, ki ao pridno zalivali, a ae ga končno preveč navlekli, ae aprli in ■tepli Miriti je začel gostilničar, ki )ih Je pa pri tem dobil po glavi a kjučem. — Tudi v nedeljo a večer so štirje »fajhtni« krojaški pomočniki v Florjanskih ulicah nahrulili tri mojstre. En pomočnik ae e hotel mojstrov dejansko lotiti, a jih je staftnil, poleg tega pa še prišel ob površnik io klobuk. — Kaj ae zgodi, ako ja žena pijana? V nedeljo zvečer je pridi t žena nekega strojevodje z možem v neko restavracijo v Kolodvorskih ulicah Ko se ga je Že dovolj navlekla, je začela mola in goate psovati in ni preoatajalo drugega, kakor da jo je mož moral postaviti pod kap. Ž na jo je pa udarila proti kolodvoru, šla na železnični tir, odkoder so jo s silo zvlekli v čakalnico. Tam je zopet opsovala službujoče osobje, se vrgla na tla, poijubovala psa itd Pripeljali so jo s odgooskim vozom na magistrat, kjer se je zbala »špebovke« in šla mirna domov. Doma ae je v sobo zaklenila in skozi okno r. cŽa psovala in upila, da naj gre kamor hoče. In rea ni mcgel mol v lastno stanovanje, ampak je moral isto noč preapati drugod. Posledice — ločitev zakona. — Samomor. Kolodvorski re-stavrater g. Jožef Schrev je dal včeraj žvepljati sabo za služkinje. Sobo ao preje izpraznili in zaprh. Sinoči okoli II. ure so služkinje pogrešile Schre-vevo pestunjo Frančiško Matjašičcvo roj. 1882 v Dednji vasi, pristojno v Globoko v brežiškem okraju, katero bo danes zjutraj ob 8. uri našli v navedeni sobi aartvo. Pokojnica, kateri se je gotovo moralo zmešati, kajti sicer je bila zelo marljiva, je že -vojim soslužkinjam v zadnjem času večkrat pravila, da ji ni živeti in da si bode vzela Življenje sama. Tudi sinoči je pripovedovala, da si vzame Življenje, potem pa potiboma šla v navedeno sobo, se zaklenila, in se res z žvepljeno kislino zadušila. Njeno truplo ss prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Delavsko gibanja. V soboto se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 14 Siovencev in 77 Macedoncev. — 40 Hrvatov je ilo v Bregenc, 28 v Heb. 11 v Oospoaveto, 53 pa v Podbrdo 25 Siovenoev je šlo v Beljak, 20 tirolakih Lahov pa v Gorco Iz Hrusiee in Jesenic je prišlo 73 Hrvatov, iz Pruske pa 6 Slovensev. — V nedeljo je šlo v Ameriko IS Hrvatov,10 Ojnv in S.oveacsv,na zaj pa ie prišlo 30 Hrvatov in 85 Slovencev. V Iaomost je šlo 40. v Meran 25, na Tiro aki 70, na Jesenice 28, v Hrušioo pa 40 Hrvatov. Ii Hrušioe js prišlo 70 Hrvatov, z Dunaja 29 Ko-čevarjev. 100 Lahov ae je peljalo pa v delo na Dunaj. V Ameriko 118 Slovencev in 160 Hrvatov. V Budimpešto je šlo 250 Lahov, 30i jih je šlo v Gradec in na Dunaj 30 pa v Kočevje. 58 Hrvatov je Šlo v Podbrdo 12 v Selško dolino, 30 v Beljak v Lsace, 32 jih je šlo pa iz Kočevja domov. — Izgubljena in najdena reči. Uradnik g. Pavel Wmter je izgubil koledarček v katerem je imel bsnkoveo za 20 K. — Najdena js srebrna zapestnica in zlat prstan. — Izgubila je neka uienka ročno delo. Odda naj ae v Krakovskih ulicah štev. 27. — V pojaanilo. V soboto aretirani Bregant ni identičen i gosp. Joaipom Bregantom, knjigovodjo v Ljubljani. Aretiraneo je krojač. — Tujci v Ljubljani. V preteklem mesecu je došlo v Ljubljano 2927 tujcev — za 412 več kot prejšnji mesec in za 476 več kot marca meseca lanskega leta. Od teh te jih ie nastanilo v hotelu: »pri slonu« 860, »pri Maliču« 362, »pri Llojdv« 131, »pri južnem kolodvoru« 184, »pri avstrijskem cesarju« 168, »pri Štruklju« 107, »Ilirija« 147, »Grajiar« 90 »pri bavarskem dvoru« 83. v ostalih gostilnah in prenočiščih 795. Is vnanjih držav jih je bilo 72. — Meteor, meaečni pregled. Minoli mesec maro je bil mil 1 i dosti moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 26°, ob dveb popoldne 101°, ob devetih zve čer 5'7°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 61*, za 2 4° nad normalom.— Opazovanja na tlakomeru dado 7S40 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, aa 2 0 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 10; padavina, del in sneg, znaša 735 mm. — Megla js sjutraj stala sedemkrat; prevladovali so pa južni vetrovi. — Hrvatske novice. — Vsesokolski slet v lagrebm bo 20. in 21. avgusta 1906. Is ta greba poletč nato Sokoli v Dalmacijo. Zagrebški »Sokol« se je Io sedaj jel pripravljati na alet in »klical na včeraj vsa hrvatska sokolska društva v Zagreb, da se posvetujejo, kako bi se najanajoeje mogel prirediti Va slet — Dunajsko koncertno društvo priredi 7. t. m v Is« grebu velik koncert Torej Nemci prirejajo koncertu v Zagrebu in Hrvati ae zanje navdušujejo! Ali bi ne bilo umestno, da bi tudi nafta »Glasbena Matica« enkrat poletela v Zagreb in pokazala Hrvatom, da tudi Slovenci urce" gojiti umetniško glasbo. — Hrvati v južni Ameriki. Hrvati v ljudovladi Cile se marljivo organizujejo. V Antofogasti so si osnovali bvcjo hrvatsko šolo, za ka terro si je stekel največje zasluge hrvatski veletrieo Viahović. Istočasno je jel v Antcfagasti izhajati hrvatski list »Sloboda«. — Časnikarski odsek v »Društvu hrv. književnikov« ima jutri, v sredo, sejo, na kateri se bo konstituiral odbor. Jutri se torej izvrši istočasno erga-n zacija slovenskih, kakor tudi hrvatskih Časnikarjev in književnikov. — Sub auspioiis regis je bil včeraj promoviran na zagrebškem vseuči lišču avskultant Mladen P live rić, sin sedanjega rektorja zagrebške univerze. — Vukovarski poslanec Aleksander pl. Kraj csovios je včeraj umrl v Zagrebu. BI je pristaš madjaronske stranke, vendar pa se je le malo udeleževal političnih bojev — Ferdinand marki Strozzi, soprog ugledne heroine hrvatskega narodnega gle daliŠča gospe Marije R u ž i č k e Strozzi, je včeraj umrl v Zagrebu v 56 letu svoje starosti. — Avstrijske torpedovke na vajah. Is Zadra se poroča, da je tjakaj dospela flotilja avstrijskih torpednih ladij, ki odplujejo proti Dubrovniku in Kotoru, kjer se imajo vršiti velike vaje. — Slovenci v Ameriki. Zaradiponarejanjaavstrij-skega denarja so bili v Cieve landu obsojeni Slovenci Ivan Krko v i ć v 2 letno ječo in globo 2500 dolarjev, Miha Omersainlvan Horvat sta dobila po IS mesecev ječe in 500 dolarjev globe. Četrti so-obtoženeo, Ivan Pilat je bil oproščen. Kakor znano, je hekatere so krivce Že obsodilo celjsko porotno sodišče. * Najnovejše novice. — Sodni svetnik s 1 e p a r. Prihodnji petek se z&čne v Pragi sodna razprava proti ondotnemu sodnemu svetniku A l. H a d r 1 i č k i, ki je obtožen treh velikih sleparij. — Smrt dveh ljudi zaradi enega psa. Na Dunaju sta hotela dva čuvaja nagnati nekega psa z železniškega tira tik pred prihodom vlaka. Vlak pa je zgrabil oba čuvaja ter ju zmečkal. — O srbskem prestolonasledniku poročajo nemški listi, da je na lovu v prepiru ranil nekega mi°a Macedonca. Iz Belgrada se ta vest zanika kot popolnoma izmišljena. — Štrajk Ki ta j cev. V nekem rudniku pri Johannesburgu je nad 2000 kitajskih rudarjev ustavilo delo. Zahtevali so večjo plačo. Pozneje so se lotili policajev. V boju je bilo več Kitajcev, pa tudi policajev ranjenih. — Španskega kraljazopet ženijo — časopisi. In sicer se poroča, da se zaroči s svojo sestrično, 19 etno hčerko nadvojvode Karola Štefana, nadvojvodinjo L e o n o r o Marijo. V ta namen potuje baje kralj Alfonz iz Pariza v Cannes, kje biva sedaj nadvojvoda s svojo rodbino. — Rumunski državni proračun izkazuje za tekoče leto izdatkov pet milijonov frankov več kot lani, dočim je dohodkov 7 1/% mii. manj. — Pomiloščeni italijanski dijaki. Ministrski predsednik je sporočil italijanskim poslancem, da je cesar pomilcstil še ostalih 35 italijanskih dijakov, proti katerim je tekla obtožba zaradi znanih lanskih dogodkov v Inomostu. — Napad na italijanske poslance? Ako je verjeti »Piccolu«, je nekdo pri Badenu streljal na br-zovlak, v katerem so se vozili italijanski poslanci h konferenci k ministrskemu predsedniku. Strel je razbil baje šipo, da so padali kosi razbitega stekla na poslance. * Kmetski diplomat. An gleški kralj in kraljica Bta obiskala nedavno kmetijsko razstavo v an gleški grofiji Devonahire. Predsednik razstave, neki inteligentni posestnik, je spremljal kralja in kraljico po celi razstavi. Kraljica, ki je z danskega dvora ter ljubi zelo svojo domovino, je hipoma vprašala predsednika: »Ali ni res, gospod predsednik, najboljše maslo prihaja iz Danske?« Predsed nik se je globoko priklonil ter odgovoril: »Veličanstvo, Danska daje najboljše kraijioe, najboljše maslo pa Devonshife.« Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vse bina aprilovega sveska: 1 Roman Romanov: Srčni valovi. Pesem. 2. Ivan Cankar: Polikarp. Povest. 3. Mladen Mladenov: Zažvižgal je vlak. Pesem. 4 L. Pintar: Kdaj je bil Trubar v Loki? 5 Dr. Ivo Šor l i: Bres tragike. 6. Vekoslav Spindler: Moč. Pesem. 7. Dr. J o s. Tominšek: četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku. K pet-indvajsetletnioi .Ljubljanskega Zvona4. 8. Vekoslav Spindler: Vedi! Pesem. 9. Fr Strnad: Zmaga. Povest. 10. Helen Helen o v: Odkod to tiho hrepenenje. Pesem. 11. Dr. Fran Ilešič: »O nastanku in isdanju Dal matinove biblije« (1584) 12. Pavel Golob: V gaju. Pesem. 13. E n g. Gangl: Mire 14 Književne novosti. Janka Kersnika »Zbrani spisi«. — Iv. Cankar: Janes Trdina: Zbranih spisov druga knjiga — Venec slovan skih povestij. — Dr. J S—r.: Časopis za zgodovino in narodopisje. — »Slo venska Šolska Matica«- — Dr. Josip Tominšek: Dr M Murko: Ocena Jan Gebauerjevega dela »Slovnik Staro-čeak^«. — Trgovinaki in obrtniški kažipot po slovenskem Štajerskem. — R P.: A. Tentor: Is zapadne strane. I Ljubav na prevara. — R. Perušek: Matioa srpska. — R P.: J. Tews: Pučka naobrazba i gospodarski razvoj naroda. — R. P.: Mala biblioteka. — Jan Rokvta: Pouta a peruti. — A D : časopis Musea Kralovstvi Ceskćho. 15. Glasba. Dr. V. Foerater: Anton Lajovic. — Dr. V. Foerater: Komorni večer »Glasbene Matice«. 16 Gledišče. Dr. Fr. Zbašmk: Slovensko gledišče. A. Drama 17 Med re vila mi. »Slovinsk^ Tugomer a česW Gero«. — RaBto P.: »Lovor« o slo venskih književnih razmerah. — Dr. Fr. IleŠiČ: »Brankovo Kolo«. — Dr Jos. Tominšek: »B-har«. — »Svietlo«. 18 Splošni pregled Odlikovanje dr. M. Murka. — Slovenska umet niška galerija. — Slovenski slikarji v dunajski »Secesiji«. — »Društvo slovenskih književnikov in časnikar« jev«. — Vegova slavnost na Dunaju. — Izobraževalno, zabavno in pod porno društvo »Zvezda« na Dunaju — Vseučilišče v Belgradu. — -J- Jules Verne — Grof L. N. Tolstoj. — Narodne knjižnice v Rusiji. — Maksima Gorkega dela prepovedana. — Rasto P.: Poljsko etnografsko društvo v Lvovu.: Rssto P.: Tristoletnica dr-vantesovega »Dorquxota« — Zvonček". Vsebina 4 št.: 1. Pepelktt. Fran Žgur. Pesem po narodni pravljici. — 2 Otrokova ju tratja pesem. Anton Medved. Pesem. 3 Otrokova večerna pesem. A n ton Medved Pesem. 4 Junak Milko. Ivo Tro št. Povest. 5. Prva laž. Mi haol Levstik. Povest. 6. Erna si želi solnčka. E Gangl. Pesem s podobo. 7. Kako sem potoval v Rusijo. Fer d. L. Turna. Poučni spis 8 Gospod in njegovi učenci. Podoba v barvotisku. 9. Pomladni sel. Andrej Rope Bajka. 10. Zdravo, pomlad! Fran Žgur. Pesem. 11 Na Japonce! E. Gangl. Pesem s podobo. 12. Si men Ptičar. Borisov. Povest. 13 Is šolskih zvezkov Basen 14. Smeh in tok. Podoba. 15 Pouk in zabava. Mladi risar. A. Sič. — Mladi ljudje. Emil Adamič. Uglasbena pesem. — Demant. Marija G. — Rešitev. — „Slovenski Sokol". Vse bina 3. št: 1. O literaturi in telovadbi. 2. Sokolski telovadni sestav. 3 Kaj so meti? 4. Vestnik slovenskega £j-kolstva. 5. Raznoterosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4 aprila V današnji seji poslanske zbornice so najprej nekateri ministri odgovarjali na različne interpelacije, potem pa se je nadaljevala razprava o zakonu glede rajoniranja sladkorne pese. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Dunaj 4. aprila. Med današnjo sejo poslanske zbornice so imeli klubovi načelniki posveto vanje na katerem so sklenili, kake predloge se naj rešijo pred veliko nočjo. Velikonočne parlamentarne počitnice bodo trajale od 11. aprila do 5. maja. Dunaj 4. aprila. V smislu odločne zahteve dr. Tavčarja samega je imunitetni odsek danes sklenil predlagati, naj se v Ornigovi zadevi dovoli sedno postopanje. Dunaj 4. aprila. Ker je cesar sprevidel, da tudi z osebnim posredovanjem pri madjarski opoziciji ničesar ne opravi, se vrne jutri na Dunaj. Dunaj 4. aprila. Profesor germanistike na tukajšnjem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Rihard Heinzl se je danes ustrelil. — Našli so njegovo oporoko, glasom ne izdela Neka srb v Taba- katere je njegova netjakinja univerzalna dedinja. Budimpešta, 4. aprila. Položaj je slej kakor prej popolnoma negotov. Lukacs nikakor neče prevzeti sestave novega ministrstva. Budimpešta 4. aprila. Današnja seja poslanske zbornice je trajala le četrt ure in je bila brezpomembna. Jutri se izvoli adresni odsek, nakar ne bo zbornične seje, dokler odsek adrese. Carigrad 4 aprila ska vstaška četa je novšču naskočila oddelek turškega vojaštva. Vnel se je boj, v katerem so bili ubiti štirje turški vojaki in štirje vstaši. Med ubitimi vstaši so srbski stotnik Nikola iz Vranje, srbski poročnik Veselinković in neki srbski vojaški zdravnik Ostale vstaše so Turki ujeli in jih odpeljali vKubanovo. Tu so Turki vse ujete vstaše masakrirali. Petrograd 4. aprila. Vlada je baje dovolila GorkemM, da se pre3eli v Moskvo in da tam počaka obravnave. Petrograd 4. aprila. „No vosti" poročajo, da hoče vlada Poljskem primerno zemstva na ruskem reformirati in jim dati avtonomijo. Petrograd 4. aprila. General T rep o v je zopet prevzel svojo dvorno službo Varšava 4. aprila V Volka-ulici je bil neki redar zavratno zaboden v srce, v neki drugi ulici pa je bil ustreljen policijski revirni nadzornik Gospodarstvo. — Okrajna hranilnica in poaojilnica v Škofji Loki. V mesecu marcu 1905 je 124 strank, vložilo 26 535 K 25 h, 80 strank dvig nilo 16 624 K 84 h, 3 strankam se je izplačalo posojil 5500 K stanje hranilnih vlog 594.082 K 12 h, stanje posojil 556 214 K 91 h, denarni promet 61231 K 79 h. — Mestna hranilnica v Kranju- Računski zaključek za XII. upravno leto 1904. Hranilnica je imela prejemkov pri upravnem imetju 2,173752 K 97 vin., izdatkov pa 2,183.248 K 33 vin., torej denarnega prometa pri upravnem imetju 4,357.001 K 30 vin. Nadalje je bilo prometa pri splošni rezervni zakladi 115.950 K 54 v pri po-poseb i rezervni zakladi A 12.093 K 80 v in pri posebni rezervni zakladi B 2.601 K, skupaj zuaša torej denarni promet za 1.1904 4,487.64(3 K 64 v.Nahrani-nih vlogah je vložilo 4913 strank 1,240.556 kron 87 v, vzdignilo pa 3599 strank 950.114 K 03 v, tako da vloge presegajo vzdige za 290.442 K 84 v. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1904 3,590.648 K r>9 v. Ta vsota je nalo-Žena na 5937 vložnih knjižicah. V letu 1904 je izdala hranilnica 1338 novih vložnih knjižic, realizovala pa jih je 865, tako da se je število v prometu se nahajajočih vložnih knjižic pomnožilo za 473. Aktiva hranilničnega upravnega imetja znašajo z dnem .-1. dec. 1904 3,624.998 K 15 v, pasiva 3,607.753 K 71 v, čisti dobiček pri upravnem imetju pa 16.244 K 44 v. Čisti dobiček splošne rezervne zaklade znaša 3.665 K 66 v Skupni Čisti dobiček za leto 1904 znaša torej 19.910 K 10 v. Splošna rezervna zaklada znaša koncem 1904 113.356 K 79 v, posebna rezervna zaklada A 21 497 K 34 v, posebna rezervna zaklada B pa 2890 K 15 v. Vse tri hra-nilnične rezervne zaklade znašajo torej skopaj 137.744 K 28 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1905 le 158 Btrank vložilo 41716 K 60 b, 123 strank vzdignilo 17 970 K 77 h, 9 strankam se je izplačalo hipo tečnih posojil 12000 K. Stanje bra nilnih vlog 1194 685 K 37 b, Ptanje hipotetmh posojil 896056 K 15 h Denarni promet 157.375 K 18 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1905 je 275 strank vložilo 66.981 K 14 h, 221 strank vzdignilo 49.270 K 97 h, 12 strankam se je izplačalo posojil 15320 K, denarni promet 234.657 K 46 h. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marcu 1905 je 253 strank vložilo 83.216 K 20 h, 260 strank vzdignilo 118 439 K 39 h, torej manj vložilo 35 223 K 19 h, 18 strankam se je izplačalo hipoteč-nih posojil 54 540 K, 185 menio se je eskomptovalo za 66 362 K, stanje vlog 2,567.326 K 80 h, denarni promet 52§.342 K 22 h. Vseh strank je bilo 953 Velecenjeni odjemalci! Leto bode skoraj minulo, odkar sem ostala vsled naključja sama na Kranjskem, približuje se pa Čas, kakor ste v Časopisih Čitali, da se mi nakloni zopet to-varišica. Predstavljal bi si marsikdo, da sem se med tem časom zaradi pomanjkanja druščine dolgočasila, ni pa bilo tako, nasprotno, zabavala sem se, Čitaje prijazna pisemca z lepimi naroČili, katera so mi dohajala v tako ogromnem številu od stalnih, kakor tudi od novih odjemalcev. ProvzroČila so mi zadnja toliko posla, da sem morala žrtvovati ves svoj počitek; storila sem pa to z veseljem, sprejemši toliko priznanj in pohvalnih pisem vsled znane svoje postrežljivosti. Ker pa mi ista niso le došla od mojih stalnih odjemalcev, marveč tudi od onih, kateri pred letom še zame vedeli niso, smatrala sem si to v svojo največjo Čast. Velecenjeni odjemalci, prepričali ste se, da je moj trdni princip, najboljše postrezati, ne oziraje se na to, jeli je dotičnik preje pri meni naroČeval ali ne. Prosim Vas torej vljudno, da to upoštevate in me tudi nadalje s cenj. Vašimi naročili počastite ter bodite zagotovljeni, da kar za-morejo storiti moje tovaršice, brez-dvomno tudi storiti zamore Vam vdana Tovarna testenin ED. ZELENKA LJUBLJANA. 1036-2 Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričako-= vanlh dobitkih. ===== Se dobi povsod! 57i neobhodno potrebna zobna Creme :i vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. //a uho tanol = /fainovejši modeli bli& in damskoga perila so došli v specialno trgovino oprem neveste Sv. Petra cesta štev. 8. = Ogledati se izplača t 1046-2 pjajr Častite naročnike „Slovenskoga Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani, Uradni kuni dun. bone 3. aprila 1906. talozbenJ papirji. | Dnv | Blago 4°/t majeva renta . . . 4*/0 srebrna renta . . . 4°/, avatr. kronska renta i ogrnka kronska 4V0 ■ *l*ta „ . . . *- o posojilo dežele Kranlekc . 4'/s°/o posojilo mesta Splet . !*///• « » • 4«V/o bos.-here. šel. pos. 1902 4°/t češka de£. banka k. o. *•/# • » „ ž. o. . *7/'o «t pisma gal. d. hip. b. 4'V/o PeSt kora- k- 0 1 10a/0 pr....... caaL pisma Ianerat. hr. , , ogrske cen. dež. hr....... s. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . prior. Trst-Porefi lok. žel. prior. doL žel..... „ juž. Žel. kap. 4 1 C1 1 so •V,°/. 11/ o/ * it /t 41/ °/ * i /o »7« * /i /i /i •/o *v>t. P°B- ** ^el. P* °-Srečke, srečke od L 1860' , . . . . . * 18*4 .... , tizske..... „ sem. kred. I. emisije s ogr. hip. banke . 8 srbske a frs. 100 — „ turške..... Sasilika sreča:« . . . Kreditne „ • . (nomoske s . . . Krakovske . • • . Ljubljanske B . . • A.vbL rad. križa . ... Ogr. na 0 • • • Rudolfov« „ . . . Salcbarške „ . . . Dunajske kom. a . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . A.Tstr.-ogrske bančne delnice Arstr. kreditne banke . . Ogrske „ , • . Žimostenske „ . . Premogokop ▼ Mostu (Bruz) A-lpinske montan .... Praške žel. tndr. dr. , . . čtlma-Mur4nyi..... Trnovi) ske prem. družbe a>Tstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družb & . . Valute. 0. kr. eekin...... 10 franki....... 20 marke....... Sovereigns ...... Mirke........ Laiki bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 100*46 100 35; 100-46 119-95| 98- 30i 118 65 99*60 100-50 100- -I 101- 60' 10015 10015 101*40 107 80 100* 50 100-60 100 — 100-— 100-76 99'- 99- 60 31825 10115 191 — «83 — 171-50 309 — 805-50 «79 — ! 109 -143-90 24-75 483 — 79--86 M 66 60 66 75 37 V5 6b"— 75 -636 — 90 2h 661 75 1647 679 25 775 vb 1 »48-— ! 666 — ! 521 50 •2628 — 538 -! 268-— 617 — 166 — 11-33 1906 23-4*> 23-92 117*16 96 45 262-50 4-84 100- 65 100*55 100*66 120*1 r> 98*60 118*85 101- -101*60 100 — 102G0 10040 100- 60 102- 40 108-80 101- 60 101-40 100*95 101 — 101-75 100- 3*0 U 10215 193-287- -173-50 317 313 50 284 113 -144 »0 26- 'j 493 — 83 91 72 — |f 71 39*2: 6y -81---546- 91 25 66J-70 1657 — 680-26 776 25 260 — 670*— 622-60 2637 — 639 — 271-50 621 -160-50 U«H 19-o I 23-60 24 - 117 . 96*60 163*50 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 4. aprila 1906. Termin. Pšenica ca april . . . • la 100 kg. K 18-24 Pšenica „ maj . . . • it 100 d „ 1816 Pšenica „ oktober . . . , 100 . „ 16 6» Rž „ april . . . * fl 100 n „ 14-44 Koruza r maj . . . * b 100 n „ 14-92 Oves P april . . . . . 100 n „ 13 8u Efekti«. 10 vin. ceneje. ffleteorologično poročilo. VUlua raotjem 306*3. Brodnjl snčnl tl*k 736 0 mtm April Cas opazovanja Stanje barometra v mm Is Vetrovi Nobo 3 9. av. 7334 84 sr. vzhod jasno 4 m 7. rjr 2. pup. 7V7 9 7372 23 13 6 si. sever si. ssvzh. jasno jasno Sr-ednia včerajšnja temperatura: normalo: 7 3°. — Padavina 17 mm y y Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je nad iskreno ljubljeni oče, gospod Anton Devetak c. kr. poštar in posestnik v Tolminu danes zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden z zakramenti 8v. vere, v starosti 4ti let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega očeta bode v četrtek dne 6. aprila 1905 ob 10. nri dopoldne iz lastne hiSe v Tolminu na farno pokopališče. Bodi mu blag spomin ! 1072 V TOLMINU, dne 4. aprila 1905. Nilo, Marija, lika In Lenka Devetak, otroci. M Trgovski pomočnik 17 let star, vešč špecerijske, železninske in manufakturne stroke, želi stopiti v službo. — Naslov pove upravništvo Slov. Naroda". 1006-3 pikolo se sprejme takoj za veliko restavracijo v Ljubljani. Več se izve v mestni posredoval-oici za službe in stanovanje. 1042—2 Stanovanje obstoječe iz dveb, oziroma treb sob, isce mirna stranka za avgustov termin. Najljubše v bližini Glavnega trga ali S p italske ulice. Pismene ponudbe se prosijo pod ,,F. S. 1000", poste restante, glavna pošta. 99 S—3 na Javorniku, ua lepem prostoru, v sredini med obema tovarnama, se daje v najem Posebno ugodno sedaj, ko se tod gradi nova železnica. — Več pove Marija B egant, posestnica in gostilni-Čarka na Javorniku št. 77, Gorenjsko. Mlad uradnik vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika, išče popoldanskega postranskega zaslužka. 987—3 Ponudbe se prosijo pod „Postran-ski zaslužek" na uprav. „S1. Naroda". Trgovskega i pomočnika špecerijske stroke sprejme takoj Jos. Jebačin, Ljubljana. Op. št. A 39.5-3 Oklic 1047—2 s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okr. sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrl dne 8. grudna 904. leta Franc Molavcc« zasebnik na 31 ulj ti v i štev. 11 oe zapustivši nikake naredbe poslednje volje. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika gospod Karei PIelweiss, c. kr. notar v Višnjigori, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, doČim bi zasegla nen as topljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. C. kr. okrajno sodišče v Višnjigori, oddelek I., dne 28. marca 1905. epota stasu Razkošno nedrije je nenadomestljivo vsaki ženski, ki ji je mar svojih čarov, vsaki, ki bi rada bila mikavna in oboževana. Da se pa doseže ta uspeh v enem mesecu brez pogosto Škodljivih pa nikdar uspešnih tajnih sredstev in brez posebnega zdravljenja, ni niCesar boljšega nego slovito AD0NIS0V0 MILO (koncentr. zeliščno milo) napravljeno iz izvlečka 72 zelišč. Edini preprosti izdelek, pripravna tajna poraba z več nego I0.000 atesti potrjenega uspeha Poskusite in čudili sa bo-dete doseženemu uspehj. Pripravno za mlada dekleta takisto kakor za ž^ne z nerazvitim ali zaradi otroSke postelje usehlim nedrijem Adonisovo milo razpošiljajo z natančnim navodilom v kosih po 250 gr Karton s 3 kosi stane K 10, 6 kosov K 16,12 kosov K 30, poštnine in carine prosto po povzetju ali če se denar naprej pošlje. Naročila naj se pošiljajo edinemu upravičenemu tvorničarju LODOVICO POLLAK v MILANU (Italija). Pisma stanejo 25 h, dopisnice 10 h. Dopisuje se v vseh jezikih. 4i6—6 Glavna zaloga za Avstro Ogrsko: M. FEITH, Dunaj, VI., Mariahllferstrasse 45. A 116,4-9 1015-2 C. kr. okrajna sodnija v Velikih Laščah naznanja s tem, da se bode dne 13. in 14. aprila 1905 ob 9. uri dopoldne na lici mesta na Vidmu (Dobrepolje) vršila prostovoljna javna podrobna prodaja poslopij, vrtov, njiv, travnikov, se* nožet, gozda iz zapuščine zamrlega Franc Berdansa iz Vidma št. 34. Prodajalo se bode proti plačilu v večletnih obrokih. Natančni pogoji se zvedo na dan dražbe. V soboto, dne 15. aprila 1905 dopoldne ob 9. uri, prodajale se bodo potom javne dražbe in proti takojšnjemu plačilu na Vidmu št. 34 vse premičnine iz zapuščine Frano Berdauaa. C. kr. okrajna sodnija v Velikih Laščah dne 29. marca 1905. Razglas. Podpisani usoja si slavnemu občinstvu vljudno javiti, da je otvoril tudi v I^|nblfiinl v .*»«^l«^nt»za z~- &*• «. srna dirorfi^u v steklenicah. Prodajalo se bode najfinejše hrvatsko namizno vino belo in rdeča (šiljer) v literskih steklenicah po naslednjih cenah: do 6 steklenic, steklenica po 80 vin. od 6 „ višje „ „ 72 „ dostavljeno franko v hišo. Za mnogoštevilna naroČila se priporoča a odličnim spoštovanjem Anfl|m Qimi A LJubljana, Šolenburgove ulice 6, fllllUlI (na dvorišču). Telefon št. 186. 1046—2 Pohištvo se radi odpotovanja proda v Spod. Šiški v Stirnovi hiši nasproti Eankerta. 1C68 Zaradi preselitve se ceno proda popolnoma novo moško kolo. Več na Marije Terezije cesti 16, I. nadstropje. 1C65—1 se prevzemlje za likanje na lesk Stari trg, v Rebri št. 2 I. nadstropje. 1066 Skladišče se odda za 1. maj Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1067—1 Išče se kovač cd 8 vajen podkovanja, okevanja vozov in sploh kmetiških kovaških del. Prednost se daje onim, ki imajo kaj prakse za kurjača na parni žagi. Sprejem takoj. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Jabolčnik zajamčeno čist, prodaja po 12 kron za 100 litrov 1071-1 ANTON JURZa lastnik sadjarskih naprav Ptuj na Spod. Štajerskem. Popolnoma nova proda po nenavadno nizki ceni. Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda „. 1075-1 samo za bolj&e delo, veliko in malo, proti najboljši plači sprejme takoj v trajno delo Franc Kraigher krojač, Kongresni trg štev. 5 v ■ J u h IJ ari 1. 1073-1 Dobri mizarski delavci ki bi prišli radi do dobre tedenske plače ali plače od kosa, dobe dela v tvornici za klavirje Enrico Bremitz w Trstu. 781-6 Proda se popolnoma nova hiša v Jttariroru 10 let davka prosta, v notranjem mestu v Gosposkih ulicah, leži ob dveh ulicah. HiSa je dvonadstropna, ima 8 stanovanj, za 4 prodajalne prostora in donasa letnib 8000 gl. Kupnina 42.000 gld; pa ostane lahko velik del na hiSi ob 4 v / , obrestovanju. Pojasnila daje Karel Sark v Mariboru, Gosposke ulic« it. 38. 1073—1 Proda se v »radi družinskih razmer v Koprivnici na Hrvaškem hiša z gostilno na lepem prometnem kraju. Samo ob semniih se iztoči v tej gostilni na leto okoli 350 do 400 bi samfira Tins. Proda se tudi vsa gostilniška oprava in orodje. 1007—3 Kupei na] se obračajo strni osebno na Marina Bilioa, crnstiini carja v Koprivnici na Hrvaškem. >♦< iz nemščine v slovenščino ter (> sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežbaa uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". 3265—6 la jedilno mast' po&ilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Skladišče posebno pripravno za trgovce, odda se takoj. Več pove lastnica Ivana Treof Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 8. 1012—2 Najboljši maršala in vino Ve Dobro ohranjen parni stroj in kotel s 6 konjskimi silami se poceni proda. Več pri A. Petrino v Ljubljani, Hrenove ulice št. 8. 1052 -2 Odvetniški koncipijent se sprejme proti primerni plači. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 10B8 1 dobavljeno direktno iz Italije. "TK^^te1^^ Na zahtevo Se dopošljejo YZ0rci. Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI v Škofji Loki. 238-30 Franc Cascio B86_n Hilšerjeve ulice 3. Ces. Ki. avstrijske državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. iTrod Iz groznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1904 leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m ponoči oeobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, Sez Selzthal v Aussee. Solnograd, ces Kler-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Daoaj, cez Selztial v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Manjše /are, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopo[dne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Ga&tein, Zeli ara See, Ino na ost, Bregenc. Cunh, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Moriakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in 11 razr.;, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo (Trst Monakovo direktni voz I. m U razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri 28 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aassee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz L in H. raz.). — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dana j a čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda], Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Steyr, | Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur. 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzenafesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjatraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času. ki ^e za 2 min. d red krajevnim časom v Ljubljani 1 Manufakturna trgovina ČEŠNIK MILAVEC Ljubljana — Lingerjeve ulice ^-2 se priporoča in naznanja slav. občinstvu, da je popolnoma založena v krasnih pomladanskih in letnih novostih. Postrežba strogo solidna. XXX Ki knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št 3. Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike ln posamezne Številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „lTaxodne TIskarne". — Te knjige so: Josipa Jurdlda zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne številke „Ljubljanske ga Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. L Kazenski zakonik, vezan k 3 gld. Zbirka zakonov II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zamikevi zbrani zplzL I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Neveaekdo: ,.4000". Povest, broft. 4 50 kr. A. Alkero: Izlet v Carigrad, broft. a *J0 kr. Tnrgenjev: Otol ln sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novela, broi. a 20 kr. Benei-Tfebissky: Blodno doze. Roman, broširan a 70 kr. Lefebvre: Pariz V Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Oasnlkar* stvo ln naii oasnlsi, broširano k 40 kr. Jelinek: Ukrajinsko damo. Povest, broširan h a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr. — Bazno pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broi. k 85 kr. Thenriet: TJndlna. Povest, broi. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovansko gleda Uide, broširan izvod k 1 gld. Juroic: Listki, bros. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broi. a 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelvresen dor Slaven", broširano a 5o kr. Po znižani oonl priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, priliko In reki. Prej 61) kr., sedaj samo 80 ktr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. ~ggQ 677095 0411 Hiša na prodaj. Dvonadstropna hioa s stanovanji, v sredini mesta, pripravna za vsakršno rabo, se proda iz ^prosta roke. 4ti—5 Več pove upravništvo „Slov. Nar.*. prašno izbero ^©nfe^eije za dame m deklice Pnithar Izšlo > Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—37 Kg je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskog*: Zvona44 1. J£ftL pnob-čevati svoje bajke In povesti, je oatrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije nar; da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in pricbčujoČ ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer; „Šahovi huzarji in Iliri** broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentne?ja Sprejema zavarovanja človeškega življenja pn Đajraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drnga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m tunrt e zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po pretoku petih let pravico do dividende. 2&a vzajemna zavarovalna >2>a,n:yca,**T£3ra.grl, Raz. fondi: 20,217.604-46 KL Izplačane odškodnine in kapitalfje: 78,324.623-17 X, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z %M*»«ltozl fllo%e*n«Wo . narodno upravo. 5—39 V t* pojasnil* daje: Generalni zaatop v Ljubljani, čeerar pisarne so ▼ lastnej bančnej hiSi Zavaruje poslopja in premičnine proti !x,2arnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Brazay Francovo žganje je že 40 let preizkušeno domače sredstvo Brazay Francovo žganje je dobilo na vseh razstavah zlate svetinje Brazay Francovo žganje priporočajo vedno najodličnejši zdravniki Brazav Francovo žganje rabi na milijone družin dan za dnem Br£zay'Francovo žganje pridobi in ohrani lepoto telesnih oblik Brazav Francovo žganje odstrani izmučenje, slabost in onemoglost Brazav Francovo žganje je izvrstno za vdrgnenje ob revmatizmu Brazav Francovo žganje utrjuje upadlo meso in uspešno jači živce Brazav Francovo žganje odstrani izpadanje las in zabrani luskine, Brazay Francovo žganje okrepi mišice in kite in osvežuje kožo Braaay Francovo žganje Z natančnim navodilom. Naprodaj povsod Za gradbo vodovoda vasi Gor, Mozelj polit, okraj Kočevje, na 38.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne po udbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do dne 1. maja 1905 12. ure opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Mozelj". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponadnik stavbne pogoje po vsej vsebini, in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot radij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pnpiiarao varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbsr si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri občinskem aradu Mozelj. Občinski Mozelj dne 1. aprila 1905. 1(70—1 0 soboto, dne h. marca " se prične zaradi popolne „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu, Filijala za Avstrijo: 2043 i; Dunaj, I., Giselastrasse št 1 v lil m I društvi«. DrnStvena aktiva dn<5 31. decembra 1903 ........... kron 208,669.245 - Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ....... „ 31,994.339- Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbo in za povratne kupe itd. od obstajanja družbe (1848).............. , 469,518.100 Med letom 1903 je dniStvo izpostavilo 5613 polic z glavnico ... „ 42,992 712 -Kot varstvo za avstrijske zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaloga družbe pri c kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znaSala 14. aprila 1904...............K 26,416 938 10 D Posestvo na Dunaju •..................„ 1,050 000 — Posestvo v Pragi...................„ 490.' 00 — Izplačana posojila zavarovancem............ 3.605.73413 K 31,662.67^-23 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce predloge daje brezplačno G e realni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko v Ljubljani, na Franc Jožef o« i cesti 17 mW P** GVIIjONU ZESGHKO. "M NB. Ravnotam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki. trgovine proslov JJer blago hitro pohaja, ne razpošiljamo vzorcev, ogleda si pa lahko vsakdo. prodaja se: najnovejše blago za damske spomladanske obleke, svilnato blago za bluze, paletoti, plašči (BrunnenmSntel), okoli 200 tzgotov-Ijenih svilnatih btnz od gld. 3*50 viSje, fini franc. batišti in pralni zefiri od 16 kr. viije, posteljna pregrinjala in garniture, plišaste preproge od gld. 1*65 višje ter žensko in moško perilo. 697-9 l^cshiilriTr25r $nton ^rimožie, Ljabljana. Jftestni trg st. 25. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". uno je BV zajamčeno cisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor bože dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime, „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082-66 Ustje (Češko) Dobiva se povsod! Ustje