Fuifailaa plačam ▼ gotminL Leto LXXI «• Št« 252 Ljubljana, ponedeljek 4. novembra I940 Cena Din 1.— Izhaja. vBak dan popoldne IzvzemSi nedelje in praznike, — InseratJ dO 80 peti t vrat k iMn 2, do lOO vrat & E>ln 2.50. od lOO do 300 vr«t a Dtn a, veCJH tnaeratl petK VTSta Din 4.—. Popust po dogrovoru. Inseratni davek posebej. — >sioveruskj Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—» za lnoawnstvo Din 25v—. Rokopisi m ne vrać&jo. UREDNIŠTVO Df UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulic* št. S Telefon: 31-22, SI-23, 31-24, 31-25 ta S1-20 Podrulniee: MARIBOR, Grajski trg St_ T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta. telefon §t 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon flt. 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna nranllnica v Ljubljani 5t_ 10.351. Angleška uojska na Kreti [eško vojaštvo namerava ostati na Kreti in na drugih grških otokih —»Times« o nadaljnjih italijanskih j ah proti Grčiji — Italijanski poslanik zapusti dre vi Atene Vesti o novi nemški mirovni ponudbi Angliji in o umiku Rusije iz dunavske komisije New York, 4. nov. s. (Columbta B. S.). V zvezi s s]m>roćilom angleškega mornariškega ministra Aleksandra, da so se angleške čete izkrcale na grškem ozemlju, javljajo, da je angleška vojska prispela predvsem na Kreto. Smatrajo, da nameravajo An si« ±i tudi za primer, da bi italijanska vojska dalje napredovala na grški celini, ostati na Kreti in na nekaterih drugih otokih. Krrta bi bila veUke važnosti zlasti kot letalsko oportsče tudi za napade na italijanske postojanke v Libiji in Egiptu. London. 4. nov. s. Današnji »Times« se bavijo z vojaškim položajem po začetku italijansko grških sovražnosti. List izraža mnenje, da daje vojna v Grčiji Angležem priliko, da prično sami z moćno ofenzivo proti Italiji. Obenem pa opozarja list, da italijanskega oklevanja v prvem tednu vojno z Grčijo ni mogoče tolmačiti tako, kakor da ne bi pripravljali Italijani večjih akcij. Ugotovljeno je, da zbirajo Italijani v Albaniji velike množine artUe-rije in pripravljajo večji napad. Vsekakor Angleži ne bodo imeli lahkega dela, če bodo hoteli Grčii nuditi polno pomoč. Vse sile angleškega letalstva in vojne mornariee bodo morale učinkovito stopiti v akcijo. Atene, 4. nov. e. Grški tisk trdi kategorično v zvezi t izjavo prvega lorda angleške admirali tete Alejtandra, da so angleške čete, angleške vojne ladje in angleška vojna letala v resnici na grškem ozemlju. Solun, 4. nov. e. S Krete javljajo, da se je včeraj izkrcalo na otoku večje število angleških čet. Poveljnik angleških čet je takoj po izkrcanju navezal stike s poveljnikom grških čet glede organizacije pomorskih baz in drugih vojaških vprašanj, Id so v zvezi z vojaškim sodelovanjem med Grčijo in Italijo. Izkrcala se je tudi skupina višjih angleških oficirjev. Xa službenih mestih izjavljajo, da bodo v teku današnjega dne objavili, kakšna bo pomoč, ki jo bo grški narod dobil od Angležev. Atene, 4. nov. s. (Reuter). Italijanski poslanik Grazzi In uradništvo poslaništva ter italijanskih konzulatov v Grčiji odpotujejo drevi Iz Aten. Italijanski poslanik želi, da bi Istočasno odšlo tudi već sto oseb, ki jih je prijavil kot uslužbenec italijanskega poslaništva. Grške oblasti pa verjetno tem osebam ne bodo izdale dovoljenja za odhod. Skupno z Italijani namerava zapustiti Grčijo tudi mnogo Nemcev. Lepo vreme v severni Grčiji ne ovira italijanskih letalskih akcij ter dovoljuje popravila cest in mostov Rim, 4. nov. s. (Štefani) Po poročilih z grsko-albanske fronte se je vreme v severni Grčiji sedaj bistveno popravilo. Medtem ko je vladalo prve dni vojaških operacij pravo zimsko vreme z dežjem snepom in mrazom, so sedaj nastopili krasni sončni dnevi. Italijanska vojska je lepo vreme takoj izrabila za popravila na cestah. Ta popravila so neobhodno potrebna za nadaljevanje italijanskega prodiranja OB grško ozemlje. Cestni valj poročila iz vseh 48 emeriMcih drfc>v in s*>paJo. da ;ma Roosevelt na svoji stran trenutni 231 volilnih mož. ki bodo oddat gk.sove za Roosevelta sigurno ali vsaj verjetno \\ i 11— kie ima trenutno 111 s.gurnih ah verjetnih glasov med volilnimi možmi li>9 glasov pa Je dvomljivih. Smatrajo da »e večina iz- med dvomljivih nagibi je Ba strar. \Vtllklea. »Newyock Times« mislijo, da utegne ima-gati Willkie. če se raspoloženje teh dvomljivih glasov obrne T irrokern obafgv v njegov prid, da p* bo smagai Rooeevelt, će bo raspoloženje SS VViUkiea ostalo omejeno samo na eno ali drugo državo Newyorški župan La Guardia je včeraj pozval vse Italijane v Ne* Yorku ds glasujejo sa Roosevelta. ItsHjansko-emcriskt kolonija v Ncw Vorku raz po Ui.g« ? 750.000 volilnimi glasovi. Predsednik Roosevelt je fcnoči iz Wa-shingtona odpotoval v svojo letno rezidenco Hvdepark Tam bo odda* Roosevelt svoj glas pri volitvah m bo v Hvdeparku tudi počakal na končne volilne rezultate. Republikanski kandidat WiMkie bo ostal med volitvami v svojem domu v New Yorku. omovlna ne more biti domovina, če n? svobodna in neodvisna Velike patriotske svečanosti v Nišu, kjer so se vodile velike borbe za osvobojen je našega naroda — M inistrski predsednik in minister za telesno vzgojo o veliki vlogi letalstva in o dolžnostih naše mladine >as, 4. novembra. (AA). NiA Je včeraj proElavil veliko in lepo nacionalno svečanost, s katero je dokazal svoj patriotizem in pokazal svetu primer, k&ko se vzgaja mladina v službi domovine. Na trgu ki aija Milana je bilo krščenih ocem jadralnih letal. Ves trg in vse mesine ulice so bile okrašene z dižav^irni trobojnicami in državnimi grbi. Te velike narodne svečanosti, ki se jo je udeležila velika množica »veta, se je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. letalski podpolkovnik Pire, predsednik vlade Draglša Cvetk ovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, ban moravske banovine Krasojevič, komandant armije gennral Cukavac, nlskl župan žlv-kovic, grnerahteta in drugI visoki državni funkcionarji. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki raznih aeroklubov vse dr-. Svečanost se je začela ob 10.10 z ver-skim obredom. Po cerkvenem obredu so krstili letala. Prvo jadralno letaio je kratil predsednik vlade Dragiša Cvetković in ji dal ime *Ce-gar«, drugo general Popadič na ime »Orao* tretje minister Dušan Pantič na ime rSindjelič«, četrto ban Krasojevič na ime iDeligrad«, peto komandant armije Cukavac na ime »Putnik«, šesto v imenu koimntlanta letalstva podpolkovnik Stol-kovič na ime »Kobac«, sedmo častni predsednik oblastnega odbora ruškega aeroklu-ba general Milkovič na ime »Soko«. oamo pa niski župan 2ivkovič na ime >Niš«. Po govoru episkopa dr. Jovana je govoril predsednik oblastnega odbora niAkega r.erokluba general Jeftič, ki je zlasti poudaril, kako jadralno letalstvo praktično vzgaja mladino v duhu vseh onih vrlin, ki so potrebne dobremu vojaku ln dobremu letalcu. Svoj govor je zaključil: Ko bodo naša jadralna letala če« nekaj trenutkov vzletela proti nebu pod oblake, bomo V svojih čustvih zadovoljni, ker smo prepričani, da smo s tem doprinesli k Okrepftvi silo našega modrega neba ln tako delno izpolnili tl«»to upanje, ki ga od nas pričakuje nnS vzvišeni pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter TT. in naš vzvišeni predsednik Nj. kralj. Vis. knez namestnik, katerima vzkll-knii::o l7t globine naftih duš: Živel naš vzvišeni pokrovitelj kralj Peter II., živel naš dosmrtni predsednik knez narnr"»*nll; Pavle, Uvel dom Karadjord je virov, živela Jugoslavija! Prisotna množica ljudstva je z navdttfce-niom spremljala ln sprejela erovor generala Jeftlća z navdušenim! klici Nj. Vol. krnlfu Fetm IT.. Nj. kr. Vis. kneza namestniku, krnllev«komn domn In Jtitrnalavijl. ^odba pa le odi«Tala državno himno. Nato je -proc-nvoril nreri.ifdnik vlade Dragiša Cvetković. ki je'rekel: Govor min« predsednika Cvetkovica Gospe, gospodje in bratje, mladi jadralci! Današnji dan je četrta manifestacija našega jadralnega letalstva v zadnjih dveh mesecih. Nedavno smo imeli v Novem Sadu, na našem severnem nebu sijajen jadralski miting. Po tej manifestaciji, je bila haša druga jadralska manifestacija v srcu Sumadije blizu Topole in Oplenca. kjer se je začela in končala prva misel našega narodnega osvoboditelja. Nato je bila na našem krasnem, klasičnem jugu v Skoplju. kjer je nastajala zgodovina našega naroda, tam kjer premnogi spomeniki govorijo o naši stari zgodovini v Dušanovem carstvu, tretja velika manifestacije našega jadralnega letalstva. Danes v Nišu. blizu Cegra. kjer je z legendarnim junaštvom Sindje-lič pokazal, kako se čuva domovina, blizu Vinka, Gorice in ostalih krajev, kjer so se vodile velike borbe za osvobojenje našega naroda. Imamo v dneh svetovnega pomena to veliko jadralsko manifestacijo. Bratje! Letalstvo ima danes pri vseh narodih veliko vlogo. Za kulturni razvoj naroda ima letalstvo velik pomen, de večji pomen pa ima na polju narodne obrambe. Iz nedavnih dogodkov ste videli, da je zavladal nad nebom ln si zaeotovU premoč tisti narod, ki si je prinravil letalstvo. Zapomnite si, da nI dobrega letalca pilota brez dobre: a ladralneea letalca. V jadralni šoli se vagajaio nalboljši piloti. Vi. ki se usnosabliate, da vodite maihna Jadralna letala, boste nostall najboljši piloti, ko boste prišli k velikim aparatom in težkim stroiem. V današnllh težkih časih naj naša mladina nn«ti vse druge zahteve po zabavi ln nnl ne hodi za raznimi destruktivnimi irtoiami. amnak naj se nrinravlia. da no-žrtvovpino služi domovini, te bo^te tnko dei*»". boste mladina vredna tl«Mb. ki so pp/uf r»r* rt-fvorionbi te velike In 'ene do-ipnr'np. Toda domovin« ne m^re blrl do-ppwi1wq n* svobodna in neo^vi^na, Mla-^••nn. C; delavca v kemični to\v.rni Martina Gostincarja in ga z Cforja-čo poškodoval na g'avi. Iz Kranja — Krajevna proti tuberkulozna liga v Kranju ima svoj redni občni zbor v četrtek 7. t. m. ob 20. v državni gimnaziji v Kranju z običajnim dnevnim redom. Prosimo člane, kakor tudi druge, ki ae zanimajo za delovanje krajevne lige in delovanje protituberkuloznega dispanzerja, da »e Občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. — Tečaj ruskega jezika. Drevi ob 20. bo v poslopju stare ljudske sole (pritličje) prvi sestanek vseh, ki se zanimajo ja učenje ruskega jezika. Na seata*nku bodo določene vse podrobnecti glede dneva, ur ln ostalih pogojev pouka. Kar s« bo sastanka uSavi«. — Severnim bratom v p°moč. Tudi kranjska podružnica CMD bo sodelovala v nedeljo 10. t. m. pri vsenarodaii nabiralni akciji za pomoč bratom na severni meji. Nabiralna akcija, ki jo vodi V ta namen izvoljeni odbor, je zamišljena izredno Široko in bodo sodelovali pri njej zastopniki najrazličnejših društev ln Sol. Zaradi izredne važnoeti in nujnosti bodo pri nabi-raziju pomagale ug-ledne osebe skupno z mla: ino. 2e danes opozarjamo na to akcijo občinstvo, ki naj ta dan ne štedi tudi s prispevki in naj o važnosti zbirke pouči tudi svoje znance in prijatelje. Kaše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeliek. 4. novembra: zaprto Torek, 5. novembra: Skrivalnice. Red torek Sreda, 6. novembra: Kovarstvo in ljubezen. Red sreda Četrtek, 7. novembra: Cigani. Red pre-mierski Petek, 8. novembra: zaprto, (generalkah Sobota, 9. novembra: Lepa Vida. Krstna predstva. Red premierski ★ Za razvedrilo in zabavo bo dobrodošla burka Fr. Milčinskega »Cigani«, katere premiera bo v četrtek za red premierski. Dejanje, ki se godi na sodišču in v gostilni majhnega provincialnega mesta, pokaže smešne zapletljaje, katerih so krivi ubegli cigani. Delo je zrežiral prof. Seat. Znani slovenski pisatelj Ferdo Kozak, ki je znan našemu gledališkemu občinstvu kot avtor komedije »Profesor Klepec«, (drama je igrala igro v pretekli sezoni), je napisal dramo lz sodobnega življenja z naslovom: »Lepa Vida«. KrBtna predstava bo v soboto 9. t. m. sa premierski abonma. Igro bo zrežiral dr. Kreft. O P T. H A Ponedeljek, 4. novembra: Flgarova svatba. Red A Torek, 5. novembra: 2aprto Sreda. 6. novembra: Fidelio. Red B Četrtek, 7. novembra: Figarova svatba. Red četrtek Petek, 8. novembra: ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Ljudska predstava. H'ofcr^to znižane cene od 16 din navzdol B ' 'ta, 9. novembra: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 4. novembra: Karel Boromej DANAŠNJE PRIREDITVE Kine Matica: Suez Kino Sloga: Razcvetena roža Kino Union: Zasti opijene vijolice Kino Moste: Towerski krvnik in Cigan- ček Kino Šiška: Poročnik indijske brigade Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu odprta od 0. do iS. DEŽURNE JRERARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Čisto skromno, skon.jds ponizno je mleko sporočilo želodcem, dj sa je podražilo. To da naj blagpvoiijo vzeti n* znanje in upoštevati. Ze prej so bih vi i udno obveščeni, da s* je padrežit^ od mefia preko zelja in krompirja t ji. do vsakdanjega kruha prav vse, kar potrebujejo reodci. če naj strežejo udom človeškegc tele*a. da ne bodo omagali. In vse naj blagovolijo vzeti na znanje. Tako je življenje in tako \~e-leva duh Časa. Vieh šo, jemljejo in ie bodo že-odet je-mali na znanje, da je mrlore vtnk dan dražje vse, kai potrebuje člo\ik zn vsakdanje življenje. A komu naj sporoče oni, da Se lahko skrčijo samo do cotove meje, bolj pa ne? Kdo bo blago\'cli vzeti to na znanje? Kdo bo upošteval tO? Xekdo bo moral prej ali slej prisluhniti tudi temu glasu. Vprašanje je samo, kdaf m kako. Iz Šoštanja — Občni ibor š°stanj»keg» Sokola, Pred dnevi se je vršil redni občni zbor Sokola, te zaslulne aoštanjske narodne organizacije. PoroCila odbornikov so se bavila z vsemi važnimi dogodki v minuli poslovni dobi. Sokol je med letom utrpel težko iz-g*ubo z obhodom dosedanjega zaslužnega staroste g. Janka Rozmana, ki je bil premeščen v Maribor. Za časa njegovega nekajletnega starostovanja je društvo razvilo živahno aktivnost, ki je bila posebno vidna na odru. Občni zbor je z lepimi besedami pozdravil župni delegat Tone Kur-nik. Pri volitvah je bila Izvoljena naslednja uprava: starosta Kozlevčar Jože, pod-starosta Karba Drago, tajnih Mullcr Ri-hard, prosvetarka Danica NaLek, blagajnik Cerne Drago, zapisnikarica Koman Marica, načelnik Lorbck Rudi, pcKinačeLoilc Dvornik Maks, načelnica Suligoj Pepc:i, podnačeinica Sternad Olga, gospodar Kozlevčar Jože, gospodinja Gusta Jantžič; odborniki: Sonlca Ivan, Sumer Ivan, Pi-bernik Angela, Luk man Drago, Novak Tone, Movh Tone; revizorja: VVeingerl Jožo in Robinščak Srečko; razsodišče: Potočnik Anton, dr. Suc Stane, Zaje Alojzij. — Ob grobu Jazbarja in 0Kretiča. Kljub slabemu vremenu se je tudi letos zbrala na tukajšnjem pokopališču velika množica ljudi, ki je počastila pokojne svojce. Grobovi so bili lepo urejeni in polni cvetja, zelenja in sveč. Zlasti lep je bil skupen grob dveh koroških borcev, Jazbarja in Okretiča, ki sta kot mlada fanta in prostovoljca padla 1. 1918. na koroški fronti. Na Primorskem sta njuna rojstna kraja, na šostanjskem pokopališču pa sta nadia svoje zadnje domovanje. Tukajšnja Legija koroških borcev je letos posebno lepo okrasila njun grob. Okrog groba, na katerem je sredi ostalega cvetja ležal velik venec a tro bojnico so so zbrali olani Legije. Pevski zbor pa je pod vodstvom učitelja Jureeta Vreze ta zapel »Oj Dober dob«, množica pa ae je po tej kratki pietetni svečanosti še uolgo gnetla okrog groba. Deputacija Legije koroških borcev je odnesla lep venec, tudi na grob pokojnega člana Ivana Go-ličnika iz Gaberk, ki je letošnje poletje umrl v celjski bolnišnici in je pokopan na celjskem mestnem pokopališču. Iz Metlike — Purane ln kokosi kradejo: Že pred dnevi sta preko noči izginila iz kurnika poeestnika in gostilničarja g. Voljavca rojen petelin in debela kokoš. Tat se je oči-vidno z istim namenom približal ponovno na dvorišče v sredo zvečer okrog pol 20. ure pa je bil slučajno opažen po gospodinji pred katero se je umaknil na drugo stran poslopja, kjer ga je hotel prestreči g. Vo-ljavec sam, a mu je v noči utekel preko dvorišča. Za pozive gostilničarja ae sploh ni zmenil in to je zadosten dokaz, da ni priiel k hiši e poštenimi nameni. V noči prod praznikom Vseh svetnikov pa se je neznan tat spravil nad purane pri gostilničarju g. Danetu MeŽnaršiflu in mu odnesel kar štiri purane, tolstega kapuna in nekaj kokoši. Izgleda, da je na delu kokošji tat, ki se zalaga s tovrstnim blagom pa bo treba domače kokošnjake pred njim bolj zavarovati! — Sejem. Prihodnji živinski in kramarski sejam bo v Metliki v torek 12. t. m. Iz šSrof ie Loke U5iteliska premestitev. Svoje službeno mesto v Dra^^ošah zapu ča šolska upraviteljica gdč. Alojziia Jegličeva, k* j« premeščena v Selo. V DražgoŠeh ie službovala 24 let in razumljivo je. da si je pridobila naiširši krog iakreruh orii^te-ljev in vsi globoko obžalujejo, da cdhaja upraviteljica, ki ie bila vzor vzgoiite1 iioe, učiteljice in zavedne stanovske tovarišice, si se it? živo zanimala za stanovski pokret. Osebno bla«?n in plemenita, ie delila wol\ dobroto. Z delanji in a besedo ia bila v pomoč okolišu, ki ii na novem službenem mestu obilo sreče in zadovoljstva. fitev. '52 »SLOVENSKI NAROD 4, pOBtA&k, 4. novembra 1940. Stran S DNEVNE VESTI — Za zboljšanje naslh cest. Včeraj dopoldne Je Mla v Beogradu plenarna seja Jugosiovenskega društva za ceste, katere se je udeležil tudi minister javnih del Danilo Vulovič. Prisostvovali so ji zastopniki društvenih uprav iz Ljubljane, Novega Sada. Banjaluke in drugih mest. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da je vse naše narodnu gospodarstvo zelo interesirano na tem, da dobimo boljSe ceste in prometne zveze. Pomanjkanje denarja je glavna ovira, đa tega cilja še nismo mogli doseči. Neogibno potrebno je obstoječe ceste vzdr2evsti, da ne bodo propadale. Krediti v ta namen se morajo povečati vsaj na 16.000 do 20.000 din za državne odnosno na 10.000 din za bano* vinske oeste na kilometer. Valno je pa tudi, da se krediti pravočasno odobre, odnosno denar izplača. Zboljsati je treba tudi cestno in nadzorniŠko službo. Seveda Je pa glavno vprašanje gradnja novih avtomobilskih cest. — Hotel »Dubrovnik« v Zagrebu. Poročali smo že. da je kupila Dubrovačka, plo-vitbA znani zagrebški hotel »Milinov« ln odpovedala pogodbo dosedanjemu najemniku Josipu Petanu, ki »e Je sicer pritožil, pa je prvo«»topno sodiSee njegovo tožbo zavrnilo. Tako bo zdaj Dubrovačka plovitba prevzela hotel >Milinov«, ki se bo odslej Imenoval »Dubrovnik«. — Del Karlovca poplavljen. V soboto ponoči sta začeli Kolpa in Korana naglo naraščati in v nedeljo zjutraj sta prestopili bregove. Kolpa je narasla na 7.SO m nad normalo ter poplavila mnogo njiv ln travnikov. Na nekaterih krajih je vdrla v predmestja Karlovca. Mesto je deloma poplavljeno. Korana je narasla na 5 m nad normalo, in tudi ob njenih bregovih je mnogo poplavljene zemlje. — Nova grobova. Ugledno ljubljansko rodbino Rogerjevo je zadela težka izguba. V LeoniSču je preminil v 77. letu starosti g. Ivan Roger, upokojeni ravnatelj zavarovalnice »Savac in »Aaaicurazioni Generali«. Blagi pokojnik je že 1. 1892 prevzel zastopstvo zavoda v LJubljani in mu Stal na čelu do 1. 1935, ko Je artopil v zasluženi pokoj. Služboval je pri zavodu nad 43 let in mu s svojo vztrajnostjo ter organizacijskim talentom pripomogel do širokega razmaha. V zasebnem življenju je bil pokojnik najboljši družabnik in naj-Skrbnejši oče svoji družini. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 14.30 iz mrliške veže LeoniSča na pokopališče k Sv. Križu. Po dolgi in mučni bolezni je včeraj za vedro zatisnil oči g. Jakob Juvančic, pisarniški sluga drž. železnic. Blagi pokojnik zapušča starše, žrdujočo soprogo, brate in sestre. Pogreb prezgodaj preminulega bo danes ob 15. z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma bodi obranjen bio g spomin, žalujočim svojcem nase naj-ftskrc nejše so žal je! — Vreme. Vremenska napovei pravi, da bo prčtcžno oblačno, nestalno vreme Včeraj je deževalo v Splitu in Kumboru. Naj* višja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 19, v Splitu 17, v Sarajevu 16, v Becgradu 15, na Rabu 14, na Visu in Zagrebu 13, v Ljubljani 10.4, v Mariboru 6. Da'i je kazal barometer v Ljubljani 75S.5, temperatura je znašala 5.7. — Obrađen v vlaku. Med vožnjo v brzo-vlaku med Sevnico in Litijo le nekdo ukradel Nikoli Romčeviču lz Zagreba us-r.jat kovčeg s perilom, rumeno um lato aktovka, plaščem in raznimi trgovinskimi bcležriicami. Ramčevič. ki ie tatvino takoj prijavil, ie oškodovan za okrog 1700 din. — Z**Kačeni vlomilci. Zadnje dni septembra Je bilo vlomljeno v fekofji Loki v hišo umirajoče«ra Franca Kovača, irjCF so vlomilci okradli njegovega zeta železniškega uradnika Erjavca. Odnesli so okrog 33.000 din v gotovini in za dobrih 5.000 din blaga. Po dolgem zasledovanju so varnostne oblasti vlom pojasnile. Najprej so aretirali StnSa.turnua« 1000 din, tvrdka Gustav Weil-gunv 1180 din. Zedinjena sa varovalni cs, 400 din in tvrdka Anton Krieper 200 din. Mestno poglavarstvo se darovalcem iskreno zahvaljuje za izdatna darila, s katerimi so pripomogli, da je letošnja vsesvetska akcija tudi v gmotnem oziru uspela čim lepše in bo z nabranim denarjem spet pomagano mestnim revežem. Čeprav so prazniki umrlih že za narni. vendar morejo bogatejši dobrotniki kljub temu še darovati za to akcijo in bo mestna občina hvaležno sprejela vsak znesek v prid mestnim revežem. —1J Vrtnarski tečaj, že v sobotni številki smo poročali, da bo pričela Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I. letos s poučnim vrtnarskim tečajem za lastnike malih vrtov v obliki tedenskih predavanj, ki bodo vsak torek v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Jutri 5. novembra točno ob 19. (sedmi) zvečer bo otvoritev z uvodno besedo *>odružnlčnega predsednika drja. Frana 3 p 11 le r-Muy sa o gospodarskem ln socialnem pomenu malega vrta, nakar bo predaval inž. Jože Levstik o pripravi zemljišča za mali vrt, o rigolanju in Izboljšanja zemlje, d gnojenju in kolobarje-nju ter o uporabi modernega vrtnega orodja. Vstopnine ni. —lj Plesni tečaji Ab ne se otvori jo sredi novembra pod vodstvom plesnih mojstrov v novourejenih društvenih prostorih. Tečaji so namenjeni onim, ki si žele pridobiti začetne pojme plesnih umetnosti in onim, |ej žele izpopolnitve. Ločimo tečaje za de-co, za stame deklice, za odrasle, za šole, interi~ate, ustanove in zaključene družbe. Ustmena pojasnila daje društvo od 4. do 9. novembra, od 14. do 16. v Gosposki ulici 3-n. Vabimo k obilni udeležbi. Cene zmerne. 449—n —11 Kolo ien zadrugark obvešča ?voje članice, da začnemo zopet z rednim mesečnimi predavanii v zimskem času Prvo tako predavan le se bo vršilo v sredo 6. t. m. ob 20. uri v prostorih ff1a<»benega pevskega društva '■Sloge?", Pražakova ulica 19. Naše delo v bodoče. Vabliene tudi druge žene-gospodinje. ki še niso naše Članice. —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. obiskovalce, naj prihajajo točno na začetek predstav v drami in operi, ker motijo zamudniki z zakasnitvijo igralce na odru in občinstvo. Razen tega vljudno naproša dame, naj odlože v garderobi klobuke, ker prihajajo na upravo pritožbe, da zapirajo z njimi pogled na oder. Prosimo blagohotnega upoštevanja. —lj Izreden umetniški !n družabni dogodek bo prvo gostovanje beograjske filharmonije jutri ob 20. v Unionu. Beograjska filharmonija bo prispela v Ljubljano v torek dopoldne iz Zagreba, kjer bo prav tako gostovala. Prepričani smo, da bo nafie občinstvu do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano in dalo duška veselju, da more pozdraviti v svoji sredi dragfe goste iz Beograda, poslušati njihovo Umetnost ter občudovati Lovra M a t a č i ć a. dirigenta evropskega slovesa. — Krstna izvedba Arničeve simfonične pesnitve iPesem planina, pri nas prvič izvajano Hrističevo >Vstajenje«, ter svetovna mojstra Liszt in Beethoven — vsa ta imena obetajo izreden glasbeni užitek. — Pohitite z nakupom vstopnic pri blagajni kina Union. —lj Za simfonični koncert Beograjske filharmonije so dotiskani večerni sporedi, ki se dobe v predprodaji pri blagajni kina TJruona. -—lj Revna vdova je dne 1. novembra blizu pokopališča izgubila rjavo denarnico s približno 300 din. Ker je prizadeta res revna vdova, se pošten najditelj naproša, ca denar odda v upravi lista. —lj Nastopno predavanje g. priv. docenta ing. cinia Rekarjn pod naslovom: Dosedanji in bodoči razvoj železarstva v Jugoslaviji, bo v torek 5. nov. ob 17. v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi, Vsi. ki ie aa aktualno predavanje našega priznanega zelezarja zr.nimajo, so vljudno vabljeni. —lj Film r-Anarel ljubezni«, ki ga ima na sporedu kino Union, je po vrstnem redu peti film, v katerem nastopa mlada, prikupna, amerikanska pevka Deanna Dur-takn. Do Secaj smo imeli pri nas priložnost videti 3 njene filma in to: »Tri zlata dekleta«, »Njena prva ljubenen« in »Ona in njenih 100«. 2e s temi svojimi tako rekoč začetnimi filmi je očarala svoje gledalce, ki so občudovali njen dražesten nastop kakor tudi odlično kvaliteto njenega glasu. Razum* se, da je bila tako kot pavka kakor tudi kot igralka v vsakem poznejšem filmu neprimerno bolisa. zaradi česar ni čudno da sedaj mnogi amerikanski kritiki trdijo, da se je v tem filmu Že približala svojemu višku. Sicer se ta njen peti film v originalu imenuje »Tri četfna dekleta dOraičajo«. s čimer se je hotelo poudariti, da so mlade deklice, ki so nastopale v njenem prvem filmu »Tri zlata dekleta«, dokaj dorasLa tudi v umetniškem pogledu. 2515 —lj ženSko denarnico s »rednjo vsoto denarja so našli v Četrtek pred praznikom vseh svetnikov na živilskem trgu. Hrani jo mestno tržno nadzorstvo n« Krekovem trgu. —4j Pevski zbor Glasbene 'tatice ima zaradi koncerta beograjske filharmonije izjemoma vajo v ponedeljek (namesto v torek) ob 18.20 ženski, ob 20. moSki zbor. — OđMr. —U Pozor na sleparja. On: dan se je zrasli pri nekem ljubljanskem Obrtniku okrog 501etni možakar, ki se je preds+avll za Ivana Zor ca. posestnika in gostilničarja nekje v Zasavju in mu ponudil v nakup vagon bukovih drv. Pretental je otrrtraka, da mu je izročil na račun 1100 din, nato pa se je Poslovil in odšel. Zda1 pa ni o njem ne duha ne sluha. Oškodovanec je sleparijo prijavil policiji, ki r>a tudi zaman isee sleparja. Slepar je srednje, precej močne postave, okroglega obraza, kostanjevih 'as, in se zmerom drži na smeh. Govoril 1e dolenjsko narečje. Ni izključeno, da bo slepar še drugie poskušal svoio srečo, »to pred njim svarimo! —lj Akademiki! Družba av. Cirila ki Metoda prireii Ane 10. novembra 1940 po slovenski zemlji veliko narodno zbirko v pomoC bratom in sestram na naših mejah. Vaša dolžnost da s svojim sodelovanjem dokažete svojo narodno zavest. Akademska podružnica CMD. —lj Tatvine. Iz rjdsarne Rudolfa Gaverja v Dvofakovi ulici je nekdo odnesel 8 mt> lih ključavnic svezan] raznih ključev in vitrihov ter mero za merienie že'eza. Tvrdka ie oškodovana Za 500 din. S do- roočjo ukraueruh vitrihov in ključev pa bodo tatovi poskušali najbrž poiskati Še druge žrtve. — Iz ute v Dreriikovi ulici je bilo Kristini Varlovi ukradenih nad 50 vrtnic, v vrednoeti okrog 200 din. — Iz gostilne »-pri Lojzetu« v Tavčarjevi ulici je tat odnesel Alojziju Hrovatu svetloriav moški svršnik. vreden 400 din, na Taboru oa sta bala ukradena dva plašča, vredna okrec 1500 din. —lj Pri epilepttčnemu napadu »e je zadušila. Včeraj zjutraj je bila pozvana v stanovanje inž. Jan ca v Gajevi ulici 2a policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lapajne in dežurni uradnik g. Florjan. V stanovanju so malo popreje našli mrtvo 23-letno služkinjo Pepco Bratkovi-čevo. iz 6t. Jerneja na Dolenjskem mrtvo. Ležala je v svoji sobici na postelji in je zdravnik ugotovil, da se je zadušila pri epileptičnem napadu. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Zale. Nedeljski športni dogodki Največje lanlmonje je vladalo za nogometno tekmo Nemčija i Jugoslavija, ki se je končala z nato zmago Ljubljana, 4. novembra Med v&arajinjimi športnimi dogodki je sbudila največjo, pa tudi zasluzeno pozornost nogometna tekma med jugoalovensko ln nftrnžfrn reprezentanco v Zagrebu, že sunanja slika je pokazala, da gre aa prireditev v velikem slogu. Na IgrUcu se je namreč zbralo že pri preotekmi okrog is Usod gledalcev. V predtekmi sta pomerili svoje sile slovenska in hrvatska juniorska reprezentanca. Za to tekmo je bilo seveda tudi med Slovenci izredno zanimanje ln se to je bilo med gledalci mnogo udeležencev Lz naših krajev. X sreči je bilo tudi vreme ugodno. Predtekmo je sodil sodnik Matanclč iz Zagreba. Boj je bil dokaj hud ze iz začetka. Slovenci so kmalu začeli ogrožati nasprotnikova vrata in pokazalo se je, da hrvatska reprezentanca ni bila posebno srečno sestavljena. V prvem polčaeu so Slovenci vodili že 2:0. Po odmoru so pa Hrvati nastopili s nekoliko več sreče ln že v 4. minuti poslali Slovencem žogo v mrežo. Toda to je Slovence podžgalo, da §o kmalu zopet prevzeli pobudo ter so v 9l min. Že vodili s 3:1. Pr^ti koncu igre so Hrvati napeli vse sile. da bi dosegli časten rezultat, a izenačiti se jim nI posrečilo in Slovenci so \x3li iz boja kot zmagovalci z rezultatom 3:2. Se mnogo večje zanimanje je seveda vladalo za glavno tekmo med jugoelovensko in nemško reprezentanco. Tekma se jc začela ob 14.30. Ze pri prvih udarcih je bil kot za Jugoslavijo. Do 20 minute se ni zgodilo nič odločilne£. a tedaj je prišlo do prvega nevarnega ..apada naših. Vendar žoga še ni našla prave poti in nadaljnja dva kota za n- -e nista prinesla sprememb. Šele v 14. ■ . nuti, ko so naši začeli posebno živahno napadati* se j* prvič potresla nasprn ikovs mreža pc zaslugi Ci-memnanćiča. Gas ' :tro mineval m Nemci so se z vsemi silami trudili, da bi dosegli vsaj častni gol. Zdelo se je. ua bodo naši proti koncu igre omagali, vendar so vzdržali silovit naped v drugem polčasu, ko so po 18. minuti že vodili z 2:0. Posrečilo se jim je igro zavleči brez spremembe do 45. minute in izšli so končno kot zmagovalci ob silnem navdušeniu orčinatva. — Nemška enajstorica je pokaže la solidno znanje in strokovnjalci jim radi priznavajo, da so igralci mednarodnega razreda. Vsekakor je treba, zlasti glede na lepo zmago, priznati tudi našim tekmovalcem, da jih lahko postavimo v boj v mednarodno areno, a upoštevati je treb«, da je k zmagi mnogo pripomoglo razpoloženje občinstva. O nogometni tekmi Jugoslavija ! Nemčija so nemSki nogometni prvaki izjavili, da je bila jugoslovenska zmaga zasluzena. Trener nemškega moštva dr. Herberg je kratko izjavil: Absolutno zaslužena zmaga. Predsednik nemške nogometne zveze Lirmeirnaim je čestital predsedniku nogometne vrhovne zveze dr. Andrejevi-ču in mu izjavil smeje: Nobenega dvoma j ni. da je zmagalo boljše moštvo. Kraj njega je stal tudi vodja nemške reprezentance dr. Xandry, ki je pripomnil: Naj »e govori karkoli, nobena nsuknaflna. kritika ne j more izpremeniti dejstva, da je jugoslo- vensko moštvo zasluženo zmagalo. Nemci se strinjajo v tem, da so k nssi zmafri naj-voč pripomogli Jazbinšek, Boiovič in Ci-mormančič. V Ljubljani ni bilo posebnih športnih dogodkov. Omeniti je sestanek delegatov drsalnih *vez. ki ga je sklica'a Slovenska drsalna zveza. Delegati so se zedinili, da se mora Vrhovna drsalna zveza v Zagrebu likvidirati na izrednem občnem zboru v 14 dneh. Arhiv in premoženje bivšega Jugosiovenskega klizačkegs saveza mora preiti v last nove vrhovne z\eze. ki bo ustanovljena 17. t. m. Ustanovni občni zbor bo sklicala Srbska drsalna zveza in na njem bo imela vsaka narodna drsalna sveza po en glas. — Glasilo Slovenske zimsko športne zveze. Po potrebi svojega letošnjega delovnega načrta ter določitvi jasnih idejnih in tehničnih smernic se Je EuOVettttk • rimsko športna zveza odločila Izdajati i Dje glasilo pod imenom 5>Slovenski Sni idarc. za ime lista kaže, da bo Siril športno lejo med narodom ter stremel za po. -i. -o kolektivne telesne kulturne vzgoje. T st bo priobčeval načelne Članke, debatne in polemične spise, tehnična in administrativna navodila, beletristiko, domače in inozemske športne preglede, dopise, razpise itd. Letna oz. sezonska naročnina bo znašala din 12.—, posamezna številka bo pa veljala din 1.50. List bo urejal Stanko Sa-vinsek, Jesenice hotel >Triglav«. Iz Celfa —c O današnjem Egiptu bo predaval drevi na ljudskem vseučilišču docent dr. Valter Bohince iz Ljubljane. Predvajal bo tudi nad 60 lepih ekioptienih slik. Predavanje, ki je zlasti sedaj zelo aktualno, se bo pričelo drevi ob osmih v risalnlci v meščanski šoli. —c Električno alarmno sireno bodo preizkušali ta teden na raznih točkah v mestu, na kar opozarjamo vse prebivalstvo —c V celjski bolnici je umrl v petek 55-letni rudar Pavel Zupančič s Slivnega pri Laškem. V Mestnem zavetišču v Med-logu pri Celju je umrla v soboto 76-letna občinska reva Neža PodgajSkova. —c SK Celje : SI\ Olimp 3:2 (1:1). Za danes sta bili določeni dve tekmi za poka! Nogometne podzveze v Celju. Prve tekme med Atletiki in Jugoslavijo ni bilo. ker Atletiki niso nastopili. V tekmi z Olimpom je Celje zmagalo tesno, toda zasluženo. Celje je nastopilo z nekaterimi rezervami in je Igralo z velikim elanom. Moštvo je nudilo solidno tehnično igro in je izvedlo nekaj lepih potez. Napad je bii prodore-". a ni bil dovolj povezan. Krilska vrsta jc bila v splošnem na mestu, krepko pa se je uveljavila osja obramba. Olimp v tehničnem pogledu ni dosegel nospi tnlka, izvedel pa je več dobrih kombinacij. Olimp je s svojo Igro zlasti v drugem polčasu razočaral. V začetku je bila Igra izenačena Ln zelo razgibana. V 25. minuti je Žargi lepe podal pred Ollmpov gol, Zorko je bil na mestu in le iz neposredne bližine potrese! Ollmpovo mrežo. Olimp je sedaj napel vse sile, da izenači, kar mu je v 33. minuti uspelo po Flisu. Ta gol ima na vesti ožja obramba Celja. V prvem polčasu Je imel Olimp nekaj več od Igre. Po odme-ru pa se je slika spremenila v korist Celja. 2e v 3. minuti je Perko po hitri soloakciji povišal na 2:1 za Celje. Moštvo Celja je prešlo v rahlo premoč, Olimp pa je začel popuščati. V 30. minuti je Zorko po soloakciji povišal na 3:1, minuto kasneje pa je Flis iz 16 m znižal na 3:2. Olimp ae je trudil, da bi izenačil, a mu ni uspelo. Sodil je g. Spat iz Mokronoga. Za dopoldne določenih mladinskih prvenstvenih tekem Atletiki : Olhnp in Celje : Jugoslavija ni bilo. Korsška Bela — Javora! k Skol. gledališče na Koroški Beli-Javorniku je na Drazruk V^eh svetih otvorilo svoio gledališko sezono z uprizoritvilo krasne ruska socialne drame »Nasmeh smrti«. Vloge so bile v dobrih rokah. Uprizoritev 1e ookazala. da ima sokolsko gledališče na Javorniku dobre moči, ki streme k čim večji dovršenosti ter številno in hvaležno občinstvo. Reži i a ie bila v rokah brata Cirila Vistra. Glasbeno spremljavo za odrom sta oskrbe!p brata Robič Lojze in Franc ELnhauer. Dvorana in ^aleriia sta bili nabito oolni občinstva, ki se 1e hvaležno in zadovoljno vračalo na svoie domove Iz Maribora — Mariborski brivci in frizerji so določili nove obvezne minimalne cene za brivsko in damsko frizersko postrežbo. Novi ceniki bodo na vpogled strankam v -vsakem brivskem in frizerskem lokalu. Vzrok za povišanje je sploćno naraSčanje cen materialu in dvakratni zaporedni povišek mezd pomožnemu osebju. — Za naso deoo. 16. novembra ob 15. bo v dvorani Sokolskega doma velika dobrodelna prireditev pod geslom >Otrok za otroka«, čisti dobiček te prireditve je namenjen zimski pomoči revne in siromašne obmejne dece. Nastopijo mariborski šolski otroci, na sporedu so pevske in deklama-ciiske točke. Upati je, da bo zavedni Maribor podprl to plemenito pobudo. — O besen k a. Pri Majšperku so našli obešeno 51-letno posestnico Marijo Korošec. Vzrok, da je obupala nad življenjem, ni točno znan. — Revizijo obrtnih združenj, ki so vložila tožbe oroti ukinjenju in jih ie upravno sodišče ugodno rešilo je po nalogu banske uprave izvršil zbornični uradnik Hočevar A!ojzii Banska uprava in Zbornica za TOl preko razsodb upravnega sodišča ne moreta izvršiti odrejene reorganizacije obrtniških združeni, ki ie naletela na tako močan odpor vsesa obrtništva. Mariborsko obrtništvo stoii orei ko slei na stališču, da bi bilo edmo pravilno, da se izvrši reoreanizaciia združeni soora-ziimno z obrtništvom samim. — Konec svobodne trgovine z živino! Zopet imamo iz Slovenskih goric dva slu-čaia. ki sta oa ooučna tudi za vso ostalo našo banovino. In sicer ne le za živinorejce in prekupčevalce živine, marveč tudi za selske občine, ki brez zadostne s'ro-gosti izdajajo živinske potne liste tudi osebam, od katerih bi ba< občine morale vedeti, da same nimalo toliko s/oie živin?, za kolikor iščejo potne liste, za prodno sivine iz naslova domače rele. — Mavric Friderik lz Trotkove ori Sv. Benediktu i o že ve? let znan kot prekupčevalec živino. Dosedal 90 ea pustili le precel na min, a zdai ie tudi zani prišel konec njegovih kut>či1 z živino. — Ravno isto velia tudi Spindlerla Pavla iz 2eniula. ki si 1e dal letos dozdal izstaviti 13 živinskih potnih listov, pa ie dokazano, dn nima in tir51 ne more imeti toliko živine v svo.ii re;i. din ~ TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška ul. 10, vam napravi ali popravi staro najceneje. 2434 Poslužite se malih oglasov »Slov, Narodu« Id so najcenejši! *m* m • b a • 4 • fc * ■ ■_• • ■ 60 PAg EMLAA'JE t m m » » » » • • BOLJŠA VDOVA srednjih let sprejmem boljšega starejšega onemoglega upokojenca na dobro dosmrtno oskrbo in starostno nego, prem pa tudi kot gospodinja ln negovalka na njegov dom. Cenjene ponudbe pod >Zađovoljna je-aen« na upravo >S1. Naroda x. 2509 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P K E S K E K Sv. Petra cesta 14 ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, giunbnic. — Včlika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, GospošVetska c. 12 ln Frančiškanska ul. 3. 4. L. " POZOR! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da je dospela velika zaloga perja in puha, damskih in moških galoš in otroških Škornjev. Kopujem in zamenjam za rabljene čevlje in obleke. Vsa popravila Čevljev izvršujemo hitro, točno in po zmerni ceni. Sprejemam snežne čevlje in galoee v popravilo. Se priporoča Klavžer — Vo-šnjakova 4. 2513 tOUK Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od W. do 8. ln od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se pričao 4- novembre. — Šolnina najnižja. Največja strojepisnica 9 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska C 15., tal. 43-89 2460 KUPIM Beieda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 3.— din ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj KRANJ STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek L J C' B L J A N A Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Beseda 00 par. Davek posebej. ^Najmanjši znesek 8.— din MOŠKO KOLO kompletno, a dinamom, prodam za 480 din. Ambrož, Tvrševa C. 71. 2510 PREMOČ S\ OKS DRVA oodl I. POGAČNIK BOHOK1ĆEVA 5 — TEL. *0-6b Postredoa oreznibna: Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din PREKLIC Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem govoril žaljivega o Bizjaku Francu, tov. delavcu, Slov. Javornik. šlvic Matevž s. r., tov. delavec. 2511 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanj znesek o.— din ARONDIRANO POSESTVO 5 johov z gozdom, nova hiša in gospodarsko poslopje se proda. Ponudbe poslati ^o 10. novem-ora lastniku Janezu Brezniku, Klcar 141, Ptuj, ki daje natančnejša pojasnila. 2500 Makulaturni papir prodi oprava „Slovenskega Naroda*4 Ljubljana, Knafljeva ulica Štev. c Težak položaj upokojencev Zahtevajo povišanje prejemkov zaradi naraščajoče draginje in zimsko pomoč v izdatnem iznosu Ljubljana, 4. novembra. V frančiškanski dvorani so včeraj dopoldne zborovali člani Banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Predsednik dru-št va dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v p., je otvoril zborovanje, katerega se je udeležilo zelo pičlo število članov, dasi ima društvo 2900 članov, in pozval zborovalce, naj počaste spomin zaslužnega umrlega člana in voditelja slovenskega uradništva Maksa Lillega. Zbo-rovalci so tudi čestitali svojemu zaslužnemu članu, poštnemu ravnatelju v p. Ivanu Vidmarju, ki je pred mesci praznoval duševno in telesno čil ter krepak svojo 901etmco. Po poročilu tajnika Antona Spendeta, ravnatelja zemljiške knjige v p., je nova uredba o izrednih dok.adah državnih nameščencev, delavcev in upokojencev zelo razočarala, državne upokojence, saj so bili deležni edinoie izredne doklade za vsakega otroka po 50 din na mesec. Banovinska društva so smatrala za svojo dolžnost, da so poslala svoje delegate v Beograd. V finančnem ministrstvu je deputacija dobila zagotovilo, da se bo uredba z dne 8. marca popravila v korist upokojencev. Nova redakcija uredbe je že v delu in bo kmalu ob i a vijena. Do danes se pa to še ni zgodilo. Društvo jo interveniralo glede povečanja relacije od 20 DA 40 km za vožnje po drž. železnicah brez žigosanja legitimacije. Dobilo je zagotovilo, da se bo to vprašanje obravnavalo ob priliki sprememb splošnega pravilnika o voznih ugodnostih. Društvo ni dobilo obvestila, ali se je o tem že razpravljalo. V prvi draginjski razred spada ne samo Ljubljana, temveč tudi vse občine in vasi, ki so v širšem gradbenem okolišu Ljubljane. Vsi državni uradniki ln državni uslužbenci na tem področju, pa tudi državni upokojenci so bili pomaknjeni iz tretjega v prvi draginjski razred. Tudi gradbeno ministrstvo je z odlokom z dne 19. junija objavilo, da spadajo vsi kraji v regulacijskem območju Ljubljane (občine Polje. Jezica, Rudnik, št. Vid. Šmarje. Pod-gorica. vasi Kožarje in Stranska vas ter od občine Dobrunje vse vasi v ravnini) v gradbeni okoliš Ljubljane in zaradi tega tudi v prvi draginjski razred. Aktivni učitelji, službujoči v navedenih krajih, so že dobili izplačano ra-i.___..o za nazaj do 1. aprila 1939, prav tako tudi državno osebje umobolnice na Studencu. Podpore po prvem draginjskem razredu prejemajo tudi rodbine na orožne vaje poklicanih vojnih obveznikov, ki stanujejo v omenjenih občinah. Društvo je glede tega vprašanja storilo vse potrebne korake. Po dobljenih informacijah pa ne more niti finančno ministrstvo niti železniška direkcija izplačati državnim upokojencem te razlike, dokler no dobita naloga od pristojnega ministrstva. Draginja narašča in položaj državnih nameščencev in še bolj upokojencev postaja obupen. S strahom gleda večina zapostavljenega upokojenstva v bodočnost. Delegati vseh banovinskih društev so zopet zberejo v petek 8. t. m. v Beogradu, da zadnjikrat opozore vlado na neznosne in žalostne razmere, v katerih živi svoje bedno življenje večina državnih upokojencev. Zaradi vedno večjega nesorazmerja med pokojninami in tržnimi cenami vseh življenjskih potrebščin gmotni položaj državnih upokojencev ni bil še nikoli tako obupen kakor danes. Tržne cene so poskočile do 100 odstotkov in več ter še vedno naraščajo, pokojnine pa so ostale globoko pod eksistenčnim minimom. Svobodni poklici imajo možnost, da svoje dohodke povišujejo vzporedno z naraščajočo draginjo, medtem ko so državni upokojenci popolnoma odvisni samo od svoje pokojnine. Darovali so vse svoje telesne in duševne moči državi in je sveta dolžnost pristojnih činiteljev, da temu zlu odpomorejo s povišanjem prejemkov na višino, ki ustreza draginji, in predvsem z zimsko pomočjo z enkratnim izdatnim prispevkom. Zborovale! so odobrili tajnikovo poročilo, kakor tudi vsa nadaljnja poročila uprave, kateri je bila podeljena razrešnica. Pri volitvah je bil za predsednika z vzklikom izvoljen dr. Vrtačnik. v odbor pa so bili izvoljeni po večini tudi prejšnji člani, le Maribor je dobi dva nova zastopnika. Sprejeti so bili vsi predlogi, potrebne informacije so dobiU tudi člani posmrtnega sklada »Selbsthilfe«, ki ima svoj sedež v Gradcu. Teh članov je letos samo še 27, med njimi so taki. ki so po 30 let plačevali prispevke in je razumljivo, da so ostali še nadalje člani, čeprav je društvo v tujini, da bi ne izgubili doslej vnlnčanegS. kapitala. Roosevelt ali Willkle? Kdo bo jutri izvoljen za prežidenta Združenih držav Severne Amerike? Ameriko izven vojne, obenem pa preprečiti ideološko poseganje tujih držav v Ameriko. Roosevelt je posebno naglasil, da mu je eden glavnih političnih ciljev preprečiti razširjenje vojne na obale zapadne hemisfere. Pripomnil je pa, da bo še nadalje podpiral Anglijo, Rooseveltov protikandidat Vvillkie je imel svoj zadnji govor v soboto v newyorškem Madison Square Gardenu. Tik pred koncem njegovega govora je stopil h govorniški tribuni neki delavec. Takoj je nastopila policija in mu iztrgala iz roke samokres. Delavec je stal samo nekaj korakov od Wttlkia. Ni še znano, ali je imel namen Willkia ustreliti ali ne. Willkie je zopet napadel Roosevelta zaradi njegove gospodarske in zunanje politike. Končno je dejal volilcem, da bo postal Roosevelt diktator Amerike, če ga ponovno izvolijo. Govoril je pa tudi Roosevelt v Clevelan-du, kjer je zagotavljal svoje somišljenike, do. ne namerava zaplesti Amerike v vojno, obenem je pobijal VVillkieve obtožbe, da ima osebne ambicije. Oba kandidata Jutri bodo Američani voTIM m tevoHE norega prezidenta. Amerika je daleč od nas m zato je razumljivo, da navadno ne vlada pri nas niti za tako važne dogodke, kakor so predsedniške volitve, posebno veliko zajrimanje. Za te predsedniške volitve pa vlada izjemoma napeto zanimanje po vsem svetu, saj ne pojde samo za zmago enega ali drugega kandidata, temveč v veliki meri tudi za usodo sveta, za izid sedanje vojne, Ves svet se vprašuje, kdo bo jutri izvoljen. Roosevelt ali VVilikie- Volilna borba je dosegla včeraj višek. Oba kandidata sta stopila pred volilce z zadnjim volilnim govorom. Roosevelt je izjavil, da je samo zaradi mednarodnega položaja pristal na to, da kandidira na predsedniško mesto tretjič. Izrecno je nag Lasi 1, da nima pri tem nobenih osebnih ambicij. Pozval je Američane, naj mu jutri izrazijo na volitvah zaupanje. Podrobno je govoril o ameriški zimanji politiki in notranji upravi. Dejal je. da je trdno odločen obdržati sta zlasti ognjevito govorila o podpori Angliji in kar tekmovala sta med seboj, kdo ji bo obljubil in dal več. Kaže torej, da je podpiranje Anglije v Ameriki zelo popularno. Tik pred volitvami je položaj tak, da bo zmagal tisu, o katerem so ameriški volilci prepričani, da bo poslal Angliji večjo pomoč, da pa pri tem ne bo potegnil Amerike v vojni vrtinec. Odgovor na vprašanje, kdo bo jutri izvoljen Roosevelt ali VVilikie, torej ni tako lahek, kakor mislijo optimisti, ki so že vnaprej prepričani, da bo z veliko večino izvoljen Roosevelt. Vsi dosedanji dogodki in lahko bi rekli tudi ameriško javno mnenje kaze na to, toda presenečenja niso izključena, Amerika je daleč od nas in zato nam ni znana zakulisna borba, prav tako pa tudi ne vemo kakšne temne sik. so bile pred volitvami na delu in kaj so dosegle. Po mnogih znakih sodeč je pa večja verjetnost, da bo izvoljen jutri Roosevelt. kakor pa da bi se Američani odločili za njegovega protikandidata. Na grobovih padlih vojakov in junakov Legija koroških borcev je lepo počastila njihov Ljubljana. 4. novembra Številni obiskovalci pokoca išča pri Sv. Križu so na dan L novembra občudovali med drugimi lepotami našega pokopališča tudi krasno vojaško kostnico, katero straži pri vhodu spomenik padlim vojakom ali na kratko imenovani Kranjski Janez. V kostnici počavijo zemski ostanki tisočerih bivših vojakov, mož in fantov, ki so morali dati svoja živlienia v zadnji svetovni vojni. Prav posebno pozornost so v kestnici vzbujali sarkofagi, v katerih počivajo junaki — uporniki iz Judenburga. Nič manjše pozornosti pa niso bili deležni tudi borci, ki so v letu 1919. padli v osvobrie val rtih bojih na Koroškem. V 16 oddelkih, vzidanih v zidu zgornjega na^stropia, počiva 16 junakov, katerih se ored vsem spominja ob dnevu praznika urmlih Legija koroških borcev ki združuje nod svojim okriljem vse one borce, ki so se udeležili takratnih bojev. V kostnico niso bili do želji sorodnikov, ki imajo lastne grobove preneseni junaki Kvartič, Kostanievec in Vidma jer katerih grobove oa so. kakor prejšnja ieta tudi letos okrasili z vencem in svečkami predstavniki glavnega odbora. Po svečanostih ob spomeniku padlim vojakom ie Dod vodstvom glavnega odbora številno članstvo obiskalo grobove v kostnici in pa že omenjenih junakov. Isto-, tako ie Leeiia do svojih odpos ancih obiskala grobove svoiih padlih tovarišev na Viču in pa Dev. Mariji v Polju. Tudi tam so bili položeni na niihove grobove venci ter prižgane sveče. V zgodnjih jutranjih urah pa je štiričlanska delegacija glavnega odbora ponesla tudi venec na spomenik prvega vladarja Jugoslavije, kralia Petra I. pred magistratom. Temu pietetnemu činu oa ie sledil takoi na to drugi in sicer se ie delegaciia poklonila spominu svojega Drvega vrhe v nega poveljnika Nj. Vel. kralia A '---t» dna L, kateremu je istotako položila venec z napisom ter prižgala svečice. Tako je Legija koroških borcev zopet pokazala, da ie v boju pridobljeno tovarištvo in zvestoba postala jeklena vez. ki ne veže samo med se boi živih, temveč vključuje tudi one. katerim ni bilo dano, da se povrnejo na svoje domove. Taki primeri ljubezni in zvestobe naj postanejo vzor naši mladini, ki nai se iz dejanj prekaljenih borcev uči, da mora vsak po svoji moči in sposobnosti slu/iti svoji veliki domovini Jugoslaviii. ki bo, če bomo tako delali in ravnali, imela za vse dovoli dela. kruha in možnosti koristno se udejstvovati. Treba ie le malo več pripravljenosti služiti svoji dorno\-ini nesebično — tako kot so to delali veliki kladivarji Jugoslaviie — voini dobrovoljci in pa bivši koroški borci Cesta na mostovih Čudno posebnost imajo v Iranu. Nedavno so tam izročili prometu novo cesto točno 200 km. Cesta veže notranji del Irana s Kaspiškim morjem in vodi točno čez 200 mostov. Ne smemo see torej čuditi, da so bili gradbeni strošk." zelo visoki. Na drugi strani bodo pa gospodarske koristi noV3 ceste tako velike, da bodo visoko odtehtale stroške. Po svoji izgrdaltvi ln množiei mostov uživa ta cesta po pravici velik sloves, saj je edinstvena te vrste na svetu. Nobena druga država se namreč ne more pohvaliti s tako dolgo cesto, ki bi imela na vsak kilometer pa en most. Namakalna naprava 3800 m nad morjem Južnoameriška republika Bolivija se lahko pohvali z namakalno napravo, ki Je nedvomno ena najvišje ležečih na svetu Gre za veliko poljedelsko taborišče Urica^hi Grande, ležeče 3800 m nad morjem Ud obsegajoče Število 60 ha. Voda se dovaja po namakalnem kanalu, dolgem 50 in širokem 2 m do mogočnih črpalnih naprav, opremljenih z dieselovimi motor.fi .ki črpajo vodo v bazen. Iž bazena odteka voda v glavni namakalni kanal, iz *jfira se pa rnzih-a Do mnogih stranskih kanalih po "oolju. mm Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Umrl nam je dne 2. novembra 1940 po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni soprog in sin, gospod Juvančič Jakob pisarniški sluga dir. drž. železni** previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 4. novembra 1940 ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1940. ŽALUJOČA SOPROGA, STARŠI, BRATJE EN SESTRE ter ostalo sorodstvo. 1LJ Brez posebnega obvestila Bridka dolžnost mi je sporočiti, da je preminil moj ljubljeni oče, gospod \4ectnl pogrebni zpvod Obema Ljubljtu^a upokojeni ravnatelj zavarovalnic „Sava44 in „Generali44 v 77. letu svoje starosti. Pogreb bo v torek, dne 5. novembra 1940 ob y2S. ari popoldne iz mrliške veže Leonišča, Šlajmerjeva ul. št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1940. Dr. Janko Roger v imenu ostalega sorodstva. Edmund O' Hara: Tajna 21 profesorja Msrbidusa Roman Townsend se je sklonil nad pismom neznanega prijatelja. »Čuvajte se plavolase žene, Skušajte na vsak način seznaniti se s profesor-jem Morbidusom. To je izredno važno. Vaše fotografiranje je brez vsakega smisla. Neznani prijatelj«. Kaj je porr>enilo to? Istočasno dve novici. To s plavolaso ženo se je že zgodilo, toda kdo za vraga je bil ta profesor Morbidus? In čemu bi se na vsak način seznanil z njim? Čudno. Kar se tiče zadnje besede v pismo, se je Townsend samo pomilovalno nasmehnil. Tu se je jasno pokazalo, da se lahko tudi njegov neznani prijatelj temeljito zmoti v svojih računih. Morda ni verjel, da se bo Tovvnsendu v tako obupnih okolnostih posrečilo napraviti uporabne slike, ali pa — in to je bilo mnogo verjetneje — ni imel ta neznani prijatelj niti pojma kaj vse lahko pričajo o stroju in njegovih delih dobri in ostri posnetki. Da njegovo fo- tografiranje nima smisla ? Nasprotno, najbrž ga ima mnogo več, nego če bi se seznanil s tem profesorjem smešnega imena. Townsend si je dobro zapomnil vsebino pisma, potlej ga je pa raztrgal na drobne kosce, kakor je bil storil tuđi s prejšnjimi pismi »neznanega prijatelja«. Končno se je lotil dela. Iz omare je vzel lučko z rdečim steklom, nekaj posod in vse drugo, kar mu je bilo potrebno in kar si je bil nabavil že pred tremi dnevi. Sedel je dobre četrt ure tiho in mirno nad svojimi posodami. Slišalo se ni nič drugega, nego šuštenje filma v vodi. Detektiv se je večkrat sklonil, da bi ugotovil, da-li se posnetki že jasno vidijo. Izraz njegovega obraza je postajal vedno bolj napet, njegove kretnje pa od minute do minute nemirnejše. Končno je zopet prižgal svečo in držal film proti luči. Kar je srdito zaklel in vrgel film proč. Filmski trak je bil povsem črn. XI. Vaše fotografiranje je brez vsakega smisla! — Tovvnsendu je bilo, kakor da mu je nekdo glasno zaklical te besede. Tako glasno so odmevale v njem te besede iz pisma »neznanega prijatelja«. Brez smisla, seveda brez smisla, toda kako je i bilo to mogoče? Tovvnsend je mogel najti samo eno pojasnilo. Ta ! čas, ko je reševal Liano Rusellovo, se je moralo 1 s fotoaparatom nekaj zgoditi. Najbrž je prišla vanj \ svetloba. Townsend je majal z glavo in ogledoval svoj aparat, pravo remek delo preciznih, veščih rok. Ne, aparat je bil čisto v redu. On gotovo ni odpovedal. Z občutkom, da je poražen in da je ves njegov trud zaman, je legel k počitku. Jutri ali pojutrišnjem bo znova fotografiral stroj, toda zaenkrat samo z ene strani, če ne pojde drugače. Drugo jutro je bil že povsem sprijaznjen s svojim porazom. Vesel in dobre volje, kakor vedno, se je zabaval med zajtrkom s Samom in malo se je v šali celo spri z Marion. — Kdaj ste pa včeraj zaprli okno v moji sobi? — je vprašal naenkrat. Dekle ga je začudeno pogledalo. — Zakaj vprašujete to ?... Ali ni vseeno — — Seveda je vseeno, — je pritrdil Townsend, toda to me zanima — hm ... zaradi hm... muh. Bilo je namreč mnogo manj muh kakor sicer. — Ah, tako, — je skomignila z rameni. — Mislim, da je bilo okrog šestih. Ce pa želite, bom v bodoče ... Toda kaj vam je ? Tovvnsendov obraz je naenkrat dobil izraz tako očitnega presenečenja, da bi bilo to pristojalo filmskemu igralcu, ne pa detektivu. — V bodoče lahko puščam okno odprto, — je dejala Marion nekam razburjeno. — Da, pustite okno odprto, — je odgovoril Tawn-send raztreseno. Njegov pogled je še vedno počival na koščku papirja, ki je njegov vogal molil izpod knjige in vprav na tem vogalu papirja je bilo a star-čevsko slabo čitljivo pisavo napisano: Morbidus. Počasi je detektiv dvignil knjigo in jel listati po nji. Toda njegove oči so pozorno motrile papir. V svoje največje začudenje je prečital: »Petdeset jajc trideset klobas dvesto gramov arzena en lišček. Najpozneje do petih« Ce je bil Tovvnsend izgubil svoje duševno ravnotežje, ko je bil prečital ime Morbidus, se je bil sedaj že povsem umiril. Prav za prav je bil pa zelo razburjen. Kaj je pomenil ta listek in kako je prišel sem? Arzen. Z dvesto gramov arzena se lahko umori več ljudi. — To je neka molitev, — mu je pojasnila Marion nedolžno. — K-a-a-k-o- ? — je vprašal Townsend osuplo. — Neka molitev, — je ponovila Marion zelo resno. Sam je vzel Townsendu knjigo iz roke. — Pax vobiscum... je začel... seveda je to molitev, Marion ima prav. Kjerkoli stoji »pax«, je to nedvomno molitev. — Seveda, to se razum0 — je zaječi jal Townsend. On seveda ni mislil na besedilo v knjigi, temveč samo na listek čudne vsebine. — No, da, — vstal je, položil knjigo nazaj in kakor da dela to nehote, je pobral skrivnostni listek. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Stav. '52 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 4. novembra 1940. Stran 3 Največje avtobusne garaže v državi Slovesna otvoritev in blagoslovitev je bila združena s konferencami zastopni' kov avtobusnih podjetij Maribor ( 3. novembra V zvezi s svečano otvoritvijo in blagoslovitvijo največjih avtobusnih garaž v državi, to je garaž mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti, se je vršila v po^etovalnici mestnega poglavarstva plenarna seja Zveze avtobusnih podjetij kra-1 je vrne Jugoslavije. Mestna podjetja v Mariboru, ki so med največjimi podjetji te vrste v državi, so pozvala člane zvezne uprave avtobusnih podjetij, da prisostvujejo današnji slovesni otvoritvi izražajoč željo, da se ob tej priliki na čim lepAl način prikažejo rezultati večletnega dela za napredek avtobusnega prometa. Zvezna uprava se je odzvala temu povabilu in so konferenci v mestni posvetovalnici priso-vs to vali med drugimi tajnik generalne direkcije državnih železnic g. Dragotin Prežel j kot predstavnik ministrstva za promet, zvezni predednik oenator Anton Mi-halovič, glavni tajnik Gaja Građanin. Anton Fazarinc. predsednik Združenja avtobusnih podjetij dravske banovine iz Celja. Duaan Vablč, predsednik Združenja donavske banovine. Stjepan Klemenič iz Zagreba. Širno Kujič iz Sarajeva, Milodar FTanceschini iz Splita, Vladimir Zabolotni, Ljubiša Perišić n Bogdan Dramijć iz Beograda, Kasta Popović iz Skoplja, Mirko Divjak iz Banjaluke, Nikola Zipers lz Zagreba. Zdavko Rus iz Bleda, zastopniki mestnega avtobusnega prometa v Mariboru. Eraest Relčak iz Zagreba, Dimitrije Culić in Stanko Bajič iz Novega Sada. Prisrčno je mestni župan dr. J u van pozdravi navzoče goste, nakar je sledila plenarna seja zvezne uprave. Najvažnejša točka dnevnega reda je b ilo poročilo glavnega tajništva o zvezinem delovanju. Največ pažnje 80 udeleženci posvetili problemu reorganizacije ter ureditve motornega prometa, saj je danes jasno, da današnje prometno stanje niti najmanj ne odgovarja javnim potrebam ter interesom. Glavno tajništvo je izdelalo izčrpen referat o vseh vitalnih vprašanjih avtobusnih podjetnikov in je formuliralo rezultate prizadevnega proučevanja v sledečih točkah: Vsa država naj se razdeli na manjše število avtobusnih prometnih con. Ustanovijo naj se velika podjetja na zadružni ali delniški podlagi potom združevanja manjših podjetij, ki niso v stanju, da vršijo vse javne "funkcije, ki pripadajo važnemu prometnemu področju. V posameznih prometnih conah naj se poveri promet samo enemu od novih velikih podjetij, ki bo bolje organizirane kakor so sedanja manjša pod- jetja in ki bo potem takem bolj sposobno da popolnoma zadovolji potrebe javnega prometa ob smiselnem sodelovanju z že-lezmcaini- Dopoldne so se danes zbrali na prostorih novih garaž meetoega avtobusnega prometa številni odlični gostje, ki so izrazih svoje priznanje. Gradnja novih garaž je bdla nujna zaradi razvijajočega se avtobusnega prometa, ki je bil deležen sijajnega razmaha, od kar so bila pod prejšnjo mestno upravo organizirana mr?tna podjetja. Gradbena dela so bila poverjena odlični stavbni tvrditi inž. arh. Jelenec ter inž. arh. Slajmer. ki je pričela z delom dne 16. oktobra 1939 Garaže so postavljene ob Tržaški cesti in Linhartovi ulici. Velikost garažne dvorane je 70 x 32 m, obseg 2240 kv. m. Razen tega je še posebna mehanična delavnica. Id meri 395 kv. m. električna in strojna delavnica, ki meri 150 kv. m, kovačnica, varilnica. prostori za gumo. akiadiače za razne nadomestne dele staro železo, olje. sode, metan tn razno drugo orodje. To skladišče meri 560 kv. m. Delavska garderoba, uml"valnlca ln kopalnica merijo 68 kv. m. Nad celo dolžino garažne dvorane, ki znaša okoli 70 m. se nahaja 11 leconih lokov, ki so brez-členski. Za ostrešje so porabili okoli 125 kub. m leea. Cela strešna konstrukcija je prekrita s salonitom, ki ga je dobavila tvrdka »Splite d. d. Tlaki v glavni dvorani in v dela\Tiicah so betonski. Avtobusi bodo privozili v garažo iz Tržaške ceste mimo moderne električne črpalke. Za težja popravila je pri mehanični delavnici postavljeno hidravlično dvigalo. Po vsej garaži in delavnicah so napeljani poeebni električni vodi, potem cevi za komprimirani zrak in plin ter polnjenje avtomobil-kih baterij. V veliki čVorsjii bi bilo dovolj prostora za 15.000 ljudi. Namestili bodo tukaj do 70 velikih avtobusov. Prod vhodom v dvorano sta vkopani ogromni cisterni z nafto. V vsaki cisterni je prostora za 30.000 1 nafte. Svetloba bo prihajala v dvorano skozi velika okna ob stranskih stenah in tudi skozi 4 nadsvetlobe. Današnjo slovesnost in nove garaže je otvoril mestni župan dr. A. Juvan, ki jo v primernem nagovoru prikazal razvoj mestnega avtobusnega prometa, za katerega je investirala mestna občina okoli 20 milijonov dinarjev. Lepi uspehi tega razvoja so nujno terjali z gradnjo novih velikih garaž. Pozdravil je zbrane odličnike, med drugimi zastopnika prometnega mini- stra tajnika gen. direkcije drž. žel. Drago-tfcna. Prezlja. predsednika Zveze avtobusnih podjetij k.Jjevine Jugoslavije senatorja A. Mihaloviča, zastopnike avtobusnih i podjetij iz raznih mest države, ki so se ! odzvali povabilu mestne občine, zastopni- I ka banske uprave dr. Pfeiferja, oba gra- ] ditelja inž. Jelcnca ter Laž Slajmerja, predsednika Avtokluba v Mariboru ravnatelja g. Krejčija, s reska načelnika dr. Šiško in Eiletza, policijskega svetnika pe-stevška, mestne svetnike, novinarje in dru^e goste. Otvoritvi je sledila blagoslovitev, ki jo je opravil magdalenski dekan g. Stergar. Po blagoslovitvi sta zvezin predsednik A. Mihalovič in predsednik Združenja avtobusnih podjetij dravske banovine g. A. Fazarinc iskreno čestitala mestni občini in Mestnim podjetjem k zadovoljivemu in lepemu razvoju avtobusnega prometa v Mariboru. Sledil je ogled najsodobneje urejenih prostorov. Opoldne je bilo v spodnji kazinski dvorani svečano kosilo, h kateremu je povabi" mestna občina vse odlične predstavnike. Ob tej priliki je bilo v številnih govorih izrečeno prisrčno priznanje mestnim podjetjem. Popoldne so si udeleženci konference avtobusnih podjetnikov ogledali muzej in razne mestne znamenitosti. Združenje avtobusnih podjetnikov a* Sloveni:<> pa je imelo v mestni posvetovalnici svojo posebno sejo, na kateri so razpravljali o vseh aktualnih in perečih vprašanjih ter stanovskih težavah, ki so jih izrazili in formirali v posebni resoluciji Posvetovanja avtobusnih podjetnikov Na konferenci predstavnikov Zveze avtobusnih podjetij kr. Jugoslavije, ki se je vršila pod predsedstvom senatorja ln bivšega bana Hrvatske ter Slavonije g. A. Mihaloviča, so bili sprejeti sledeči sklepi v duhu poročila glavnega tajnika g. Gaje Gračanina in sledeče Izčrpne debate: Zveza predlaga ministrstvu trgovine ter rndustrije, da vsekakor umakne navodila v zvezi z naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili. V vseh vprašanjih naj se obvezno zaslišijo predstavniki prometne sekcije turističnih odborov pri vseh banskih upravah. V čim krajšem času naj se sestavijo konkretni predlogi za reorganizacijo prometa. Glede preskrbe gume naj se vodi predvsem računa o javnem prometu in naj se pri porazdelitvi kontingentov zagotovi objektivnost. rumenih oblakov Še preko Maribora je bilo to pot večerno nebo krvavordeče, a nad Koroško zopet jasno modro in je bila razlika v barvah še bolj kričeča kakor v soboto. Sedaj je bilo nebo proti vzhodu temno oblačno. Po 17. uri (ko je bil ie mrak) se je odbijala rdečina zapadnega dela neba na temnih oblakih proti vzhodu in proti jugu. v kotu nad zapadnim! izrastki Ko-banskega pa je bilo videti (kakor bi bilo razlito) krvavordeče ognjeno jezero, katerega vrhnji prameni so se odbijali na nasprotni strani nad vrhovi vzhodnega Pohorja. Medtem ko je sobotni pojav pojenjava! z bližino mraka, se je nedeljski ojače-val še. ko je mrak prehajal v noč. — Tudi ta pojav je Istega izvora, kakor je bil sobotni ln obeta — razen drugega — tudi nam spremembo vremena še pred prvim krajcem. P. Ponedeljek, 4. novembra: zaprto. Torek, 5. novembra ob 20.: *Cyrano de Bergeracr. Red B. Sreda, 6. novembra: zaprto. (Gostovanje v Celju.) četrtek, 7. novembra ob 20.: >Na dnu«. Red A. Prihodnja predstava M. Gorkega drame »Na dnu«, katere prva ponovitev v soboto zvečer je bila popolnoma razprodana, bo v četrtek 7. t. m. — V torek 5. t. m. pa se ponovi vselej zelo dobro obiskana veličastna Rostandova tragikomedija >Cyrano de Bergerac«. Iz Gornje Radgone Mariborske In okoliške novice — Mariborski brivci in frizerji so določili nove obvezne minimalne cene za brivsko m damsko frizersko postrežbo. Novi ceniki bodo na vpogled strankam v vsakem brivskem in frizerskem lokalu. Vzrok za povišanje je splošno naraščanje cen materialu in dvakratni zarx>redni povišek mezd pomožnemu osebju. — Za našo deco. 16. novembra ob 15. bo v dvorani Sokolskega doma velika dobrodelna prireditev pod geslom »Otrok za otroka«. Cisti dobiček te prireditve je namenjen zimski pomoči revne in siromašne obmejne dece. Nastopijo mariborski šolski otroci, na sporedu so pevske in deklama-cijske točke. Upati je, da bo zavedni Maribor podprl to plemenito pobudo. — Obesenka, Pri Majšperku so našli obešeno 51-letno posestnico Marijo Korošec. Vzrok, da je obupala nad življenjem, ni točno znan. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidrnarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05. ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70. — Iz Studencev. V četrtek 7. novembra je v studenški Ljudski univerzi otvoritveno predavanje v letošnji predavalni sezoni. Na sporedu ie predavanje urednika dr. F. Vatovca. ki bo govoril o socialnih, go.p darskih in kulturnih problemih preteklosti in sedanjosti. Predavanje s pričetkom ob 19. uri se vrši v običajnih prostorih. — V Maribor ga je Spet zamikalo. Na Glavnem trgu ie stražnik ustavil nekega siimljivega mo.-keca. Izkazalo se je. da gre za 361etnega Rajmunda Borovčnika. ki je bil lam za nedoločen čas izgnan iz mesta Maribora. Po primerni kazni bodo Borovčnika spet odgnali v domovno občino — Pošten najditelj. Inž. Viktor Kladntk je našel v Pimarniški ulici žensko za pest -no uro. ki io dobi lastnica na Doliciii. — Kradejo. Posestnici Elizabeti Brlek s Pobrežja so neznani zlikovci ukradli iz gosrx>darskega poslopja okoli 200 kg koruze in 100 kg krompirja. Iz kleti posestnika Franca Gaveria v Stojncih ie izginilo okoli 500 kg krompirja, iz kleti posestnika Josipa Firbasa iz Bukovcev pa okoli 300 kE kromDiria. ki so Ka drzni tatovi odpel i ali kar z vozom. Za storilci poizvedujejo orožniki. — Deputacija pekovskih mojstrov iz dravske banovine se ie podala v Be.grad. da intervenira v ministrstvih radi omilje-nja uredbe o enotni meki in kruhu. Deputacijo tvorijo Vidmar Karol. predsednik ljubljanskega pekovskega združenja podpredsednik Požar Vinko Mlaker KaroL predsednik celjskega združenja in Horvat Ivan, pod p r edsednik iz Maribora V glavnem hoče doseči deoutaciia. da se dovoli ob ponedeljkih preie pričeti z delom v pekarnah in ta dan prodajati sveža ljudski kruh. kakor je to že odredil ban Hrvatske banovine. — Revizijo obrtnih združenj, ki so vložila tožbe proti ukinjenju in jih ie upravno sodišče ugodno rešilo je po nalogu banske uprave izvršil zbornični uradnik Hočevar Alojzij. Banska uprava in Zbornica za TOI preko razsodb upravnega so-čišča ne moreta izvršiti odrejene reorganizacije obrtniških združeni, ki ie naletela na tako močan odpor vsega obrtništva. Mariborsko obrtništvo stoii orei ko slej na stališču, da bi bilo edino pravilno, da se izvrši reorcanizaciia združeni sporazumno z obrtništvom samim — Upokojitve v profesorski službi. Upokojeni so na posameznih maiib irskih srednješolskih zavodih g g- Prof Adolf Schaup. Hinko Govekar in Fr. Fink. — Konec svobodne trgovin? z živino! Zopet imamo iz Slovenskih goric dva slučaja, ki sta oa Doučna tudi za vsa ostalo rejce in prekupčevalce živine, marveč tudi za selske občine, ki brez zadostne s ro-gosti izdajajo živinske potne Liste tudi osebam, od katerih bi baš občine morale vedeti, da same nimalo toliko svoie živine, za kolikor iščejo potne liste, za prodajo živine iz naslova domače reje. — Mavric Friderik iz Trotkove pri Sv. Bined ktu j 3 že več let znan kot prekupčevalec živine. Doeedai so ga pustili še precei na miru. a zdaj ie tudi zani prišel konec njegovih kupčii 7, živino. — Ravno isto velia tudi za Srindieria Pavla iz Zeniula. ki si ie dal letos dozdai izstaviti 13 živinskih potnih listov, pa ie dokazano, da nima in tudi ne more imeti toliko živine v svoji reii. Ce bosta hotela še nadalie trgovati z živino, bosta morala za to zaprositi obrtno oblast. — Popadljiv pe-s. Rojak Ljubljančan Maks Paluc, sedaj trgovec in posestnik na Kozakih, ima psa, ki ima nekatere ljudi tako rad, da jim kje na nogi zapušča spomin svojih — zob. Te posebne pasje ljubezni je bil deležen tudi mladi Leon Zorki, ki je sluga pri občini. Ko je te dni imenovanemu posestniku moral dostaviti neko uradno listino, ga je. komaj da je odprl vrata, pes že popadel in ugriznil v nogo. Ker je pes na glasu kot popadljiv, se je moral Zorko podvreči predpisanemu zdravljenju proti takim ugrizom. — žemlje je jedel na — kredit. France Kralj, Čevljarski pomočnik na Ribniškem Selu, je eden tistih srečnih, ki živijo na — kredit. Tako je skozi delj časa jemal od raznašalca kruha iz PoČehove poleg kruha tudi žemlje na kredit. Ko pa je ta kredit presegel že 100 din, je raznašalec vendarle hotel Imeti ta dolg poravnan. S tem pa se g. Kralj ne strinja, češ da ima poleg žene na koruzi še več podobnih kreditov še starejšega datuma in da mora najprej za te skrbeti. — Ce bo to šlo? — Zopet krvavo Sv. Trojico v Slovenskih goricah so hoteli imeti prevročekrvneži, katerim zadnje mesarsko klanje . celo tik pred cerkvijo še ni bilo dovolj svarilnega zgleda. To pot so skušali izrabiti nedolžno zabavo, ki jo je priredila ondotna gasilska četa v Palucevi gostilni. Do zdaj sta prijeta dva motilca te gotovo vsem človekoljubno služeče ustanove. To sta 171etnl Anton Kavčič, želarjev sin iz Cogotincev in 201etni Ferdo Slana, tudi želarjev sin tam iz Spodnjih Smolincev iz okraja Ptuj. Kavčič je iskal poboj izzivajoč mirne goste z odprtim nožem, Slana pa je prišel iz oddaljene vasi nalašč k Sv. Trojici, da tu izzove zopet krvavo nedeljo. Slana je bil še bolj nasilen kakor Kavčič; poskusil je namreč, ker drugače ni šlo, z razbijanjem in metanjem kozarcev med goste. Zlo namero obeh pa je pravočasno preprečil že gostilničar, ostali del pa je izvršila orožni-ška patrulja. — Vse kradejo. Oton Savieki učitelj pri Sv. Antonu, je pustil na mizici pri odprtem oknu par otroških čeveljčkov, ki so neznano kam izginili. Ker ni mogel nikogar osumiti, da bi si svoje poštenje zaradi take malenkosti umazal, tega ni prijavil. Minili so mesci in tatvinica je bila že skoraj pozabljena, kar zapazi pri otroku svojega soseda, viničarja M. A., svoje odnesno čevlje svojega otroka. Dotični je svoj greh priznal in čevlje, ki jih je moral tako nositi skrivaj, da jih ni lastnik opazil že prej, vrnil. G. učitelj bi napravil plemenito gesto, če bi vrnjene mu čeveljčke zopet vrnil očetu, ki ga je gotovo le svojemu otroku na ljubo zapeljala vabljiva pciHka odprtega okna. — Krošnjarstvo tudi s »Stofi« ni prosto Kljub tolikim svarilnim zgledom se še ve- \ dno dobe tudi sicer Inteligrntni ljudje, ki si ne dajo dopovedati, da so tisti zlati« časi minili, ko je bilo toliko svobode na gospodarskem področiu da so bili protoni zaradi Sušmarstva zelo redka prikazen in iz osebnega maščevanja. Posebno za prosto prodajanje s-štofov« se razen interesentov samih nihče drugi ni zmenil. Da je zdaj tudi tej kupčiji »odklenkalo«, to sta med drugimi poskusila tudi Janko Predovič in Pavle Pavič, ki so ju zalotili pri Zgornji Sv. Kungoti, ko sta krošnjarila s »štofU. Medtem ko je Predovič brez nadaljnjega priznal, da krošnjari s tem blagom, ki ga kupuje v večji trgovini v Celju, pa Pavič sploh ne priznava takega krošrn ar jenja in trdi. da se peča le s sadno kupčijo. Tomu nasproti pa se je ugotovilo, da je ime! zaradi podobnih kupčij že ponovno sitnosti, sicer pa. da je tudi za kupčijo s sadjem treba imeti obrtno dovoljenje. Zaplenil so 14 kosov za. krošnjarjenje namenjenih štofove. — Na Kozjaku nad ~ >1 metra snega. Kobanec. ki je prišel o- Sv. Križa v Msri-bor. se je začudil nad r.zko plastjo snežne odeje, ki se priče ia od Sv. Urbana navzdol. Prekr K^l j >kega je sneg začel padati že v sobote* 26 p. m. in je padal z majhnimi presta 7 edrenja ali ko se je izmenjal z dežje«", d > mlaja (30. p. m.). Ze pri Sv. Križu je £0 nad pol metra snega. Tudi tam je mokri snc~ povzročil ogromno škodo, toda po večini le po gozdovih, medtem ko vrtovi s sadnim drevjem niso preveč tmeli. Trpelo pa je sadje (jabolka"*, ki ie še ostalo na drevju, da bi popolnoma dozorelo. Medtem — po Vseh svetih — se je tudi na Konjaku v toliko zjužnilo, da so lahko pobrali to zakasnelo sadje. Snega je seveda še ostalo več ko v dolinah, kier je do malega že skopnel. — Veiičaston večerni prizor nad Mariborom je bil v nedeljo zvečer, skoraj eno uro kasneje ko v soboto. Namesto zlato- — Počastitev spomina radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Kljub slabemu vremenu 1e bila letos božja njiva pri Sv. Petru v Gornji Radosni dobro obiskana. Tu imajo namreč svojce pokopane številni Radgončani onstran meje kjer te^a praznika letos niso tako svečano ornznovali kakor prejšnja leta V nemški Radgoni ie bil namreč delaven dan ter so bile trgovine ves dan odprte. Ob skupnem s:robu Maistrovih borcev in radgonskih žrtev je stala tudi letos častna straža sornierad-gonskega Sokola in gasilcev. Ta grob ie okrasila meščan skošolska mladina, številni obiskovalci grobov oa so prižiga'.i sve-čice ter se ustavljali ob njem in obujali spomine na one čase ko so padla ta mlada življenia za boljšo bodočnost Po cerkvenem obredu ie moški zbor ?ap?l ob tem grobu žalostinko »Oi Doberdob«, na cerkvenem sejmišču v letošniem oo'etiu postavljen spomenik radgonskim žrtvjm in Maistrovim borcem oa ie bil ves popoldan in zvečer svečano razsvetli en. — Dobrodelna prireditev za revno Šolsko deco. Učiteljski zbor v Gornii Radgoni priredi v soboto 9. t m ob 20. v 00-0-jilnični dvorani dobrodelen koncert, katerega čisti dobiček ie namenien zimski pomoči revne šolske dece. ki bo obda - o^ ana ob priliki letošnjega rnikiavževan*-; Ta obdaritev ie zlasti letos potrebn v večjem ofoaegu. ker ie letošnia slabi venska letina dala kai bori zaslužek revnim vJ-ničarjem — staršem šolske mladine To dejstvo ie ravno učiteljskemu zboru r^-"r>d I za to večio in oosebno p* Ureditev, na materi bo koncertiral znan5 prvak na harmoniki g. Viljem Lokovšek Prireditelj ki ie doslei prirejal koncerte le v večjih mestih kakor Zagrebu ter igral tudi v -adio Ljubljana in Zagrebu, ie odstopil č:sti dobiček v prid tukaišnii revni dec: Ker bo za Gornjo Radgono ta prireditev svojevrstna in pomembna upnmo. da 00 obmejno prebivalstvo znalo cenit4 to in da bo po?eti!o koncert v čim večjem številu. — Nad tri leta ie romaU razg'edmca iz Monakoveea do Gornje Radgone Ka-to ie oddal na pošto industrijalec g Fric Zi-lavec ob priliki ootovania sk^zi Mr>nakovo 9. septembra 1937. naslovniku e. dr. Boe-ziu Lenartu, odvetniku v Gorni; Ra-'e ni ie bila dostavljena dne 31 oktobra 1940 torej ravno po 3 letih in 42 dneh. — Vodnikove knjige. Se je čas. da si naročite letošnja Vodnikove kniiee ori poverjeniku g. Antonu Belaku 00 ceni 20 din. Za to skromno ceno dobite Doles lepe Vodnikove pranke še tri lene knjige — Zakasnela pomoč. Bre/.tro^ar nski sladkor za sladkanie mošta ie prispel, toda dobe ga vsi naročniki v zna no manjših množinah kot so istega naročili in sicer ea dobi vsak približno ie samo tretjino naročenesa Ker 1e mošt v kleteh onih vinogradnikov, ki so končali trgatev že pred 14 dnevi, pričel vreti, je priapel sladkor prepozno ter se bodo slad kan i a lahko poslužili samo oni vinogradniki, ki so končali s trgatvijo te dni. Oni pa, ki sladkorja radi zakasnel^ti ne vzamejo, ne morejo istega odstopiti v pri a drugim naročnikom, kateri si bodo morali manjkajoče množine nadomestiti s trešarin-kim sladkorlem. Cene vinskemu moštu kvali-te.iih vrst stalno rastejo. Izredno visoko ponudbo je r~ejela te dni neka vinograd-na veleposestnica za kvalitetno vrsto sil-vanca r 22 stopinj sladkorja po 20 din. Tudi jabolčnik se že prodaja rx> 6 din liter, kakor nedavno vinski mošt. — Zaradi novega voznega reda vladaio na tukajšnji lokalni progi silne zmesmiave. ker je obmejno prebivalstvo tega severnega kota silno prizadeto. Z glavno progo v Ormožu ima usodno zvezo samo jutranji vlak. ki odhaja iz Gornie Radgone ob 5 zjutrai. pri popoldanskem vlaku, ki odhaja iz Gornje Radogne ob 12.55 s prihodom v Ljutomer ob 13.37. pa ie treba čakati na nadali no zvezo v Ljutomeru nad dve uri do 15.55. dečim večerni vlak. ki odhaja iz Gornje Radgone ob 17.44. sploh nima zveze z glavno progo in moraio potniki prenočevati v Ormožu. Najhujše pa je prizadeta šolska mladina zaradi ukinitve iutranieea vlaka št 8822 s prihodom v Gornjo Radgono ob 6.51 ter v obra*ni smeri z ukinitvijo vlaka št 8813 z odhodom iz Gornie Radgone ob 7.03 Ta mladina namreč nima do 8.56 v Gorijo Radgono sploh nobenega vlaka. Gled? pršte oa ie urejeno tako. da prihaja i-^ta v Gor-nio Radgono z Jutranjim vlakom ob R.56. odhaja pa ob 12.55. torej samo enkrat dnevno, ker ostali vlaki nimajo zveze z glavno orogo. Vsi prizadeti prebivalci Murskega polja željno pričaVuieJn zboll-?ania razmer in zlasti t^koišnio z-petno upostavitev jutranjega šolskega vlaka. Iz CeSfa —c O današnjem Egiptu bo predaval drevi na ljudskem vseučilišču docent dr. Valter Bohince iz Ljubljane. Predvajal bo tudi nad 60 lepih skioptiPnih slik. Predavanje, ki je zlasti sedaj zelo aktualno, se bo pričelo drevi ob osmih v rtsalnici v meščan. :-i oli. — : ESektrltao alarmno sireno bodo preizkus » ta teden na raznih točkah v mestu, na ;ar opozarjamo vse prebivalstvo. —-c V celjski bolnici je umrl v petok 55-letni rudar Pavel Zupančič s Slivnega pri Laškem. V Mestnem zavetišču v Med logu pri Celju je umrla v soboto 76-letna občinska reva Neža Podgajškova. —c SK Celje : SK Olimp 3:2 (1:1). Za danes sta bili določeni dve tekmi za pokal Nogometne podzveze v Celju. Pive tekme med Atletiki m Jugoslavijo ni bilo, ker Atletiki niso uastopili. V tekmi z Olimpom je Celje zmagalo tesno, toda zasluženo. Celje je nastopilo z nekaterimi rezervami in je igralo z velikim elanom. Moštvo je nudilo solidno tehnično igro in je izvedlo nekaj lepih potez. Napad je bil prodoren, a ni bil dovolj povezan. Krilska vrsta je bila v splošnem na mestu, krepko pa se je uveljavila ožja obramba. Olimp v tehničnem pogledu ni dosegel nasprotnika, izvedel pa je več dobrih kombinacij. Olimp je s svojo igro zlasti v drugem polčasu razočaral. V začetku je bila igra izenačena in zelo razgibana. V 25. minuti je 2argi lepo podal pred Ollmpov gol, Zorko je bil na mestu in je iz neposredne bližine potresel Olimpovo mrežo. Olimp je sedaj napel vse sile, da izenači, kar mu je v 33. minuti uspelo po Flisu. Ta gol ima na vesti ožja obramba Celja. V prvem polčasu je imel Olimp nekaj več od igre. Po odmoru pa se je slika spremenila v korist Celja. Z.- din MOŠKO KOLO kompletno, z dinamom, prodam za 480 din. Ambrož, Tvrševa c 71. 2510 *%PREMOC *\ OKS•DRVA audJ I. POGAČNIK BOHORIČEVA 0 — TEL. 20-5U eo s tre2 d a orezhibnal IflFORMACJE Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din PREKLIC Podpisani preklicujem in obžalujem, kar sem govoril žaljivega o Bizjaku Francu, tov. delavcu, Slov. Javornik. Sivic Matevž s. r., tov. delavec. 2511 Beseda 50 par. Davek posebej. EfalITtftTilSI tr.psek din ARONDIRANO POSESTVO 5 johov z gozdom, nova hiša in gospodarsko poslopje se proda. Ponudbe poslati do 10. novembra lastniku Janezu Brezniku, Kicar 141. Ptui, ki daje natančnejša pojasnila. 2500 rVfakulaturni namr proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c Težak položaj upokojencev Zahtevajo povišanje prejemkov zaradi naraščajoče draginje in zimsko pomoč v ■ s—-*— Ljubljana, 4. novembra. V frančiškanski dvorani so včeraj dopoldne zborovali člani Banovinske ga dru-itva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Predsednik društva dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v p., je otvoril zborovanje, katerega se je udeležilo zelo pičlo število članov, dasi ima društvo 2900 članov, in pozval zborovalce, naj počaste spomin zaslužnega umrlega člana in voditelja slovenskega uradništva Maksa Lil lega. Zboroval ci so tudi čestitali svojemu zaslužnemu članu, poStnemu ravnatelju v p. Ivanu Vidmarju, ki je pred mesci praznoval duševno in telesno čil ter krepak svojo 901etnico. Po poročilu tajnika Antona Spendeta, ravnatelja zemljiške knjige v p., je nova aredba o izrednih doki a dah državnih nameščencev, delavcev in upokojencev zelo razočarala državne upokojence, saj so bili deležni edinole izredne doklade za vsakega otroka po 50 din na mesec. Banovinska društva so smatrala za svojo dolžnost, da so poslala svoje delegate v Beograd. V finančnem ministrstvu je deputacija dobila zagotovilo, da se bo uredba z dne 8. marca popravila v korist upokojencev. Nova redakcija uredbe je že v delu in bo kmalu objavljena. Do danes se pa to še ni zgodilo. Društvo je interveniralo glede povečanja relacije od 20 na 40 km za vožnje po drž. železnicah brez žigosanja legitimacije. Dobilo je zagotovilo, da se bo to vprašanje obravnavalo ob priliki sprememb splošnega pravilnika o voznih ugodnostih. Društvo ni dobilo obvestila, ali se je o tem že razpravljalo. V prvi draginjski razred spada ne samo Ljubljana, temveč tudi vse občine in vasi, ki so v širšem gradbenem okolišu Ljubljane. Vsi državni uradniki in državni uslužbenci na tem področju, pa tudi državni upokojenci so bili pomaknjeni iz tretjega v prvi draginjski razred. Tudi gradbeno ministrstvo je z odlokom z dne 19. junija objavilo, da spadajo vsi kraii v regulacijskem območju Ljubljane (občine Polje. Jezica. Rudnik, St. Vid. Šmarje, Pod-gorica. vasi Kožarje in Stranska vas ter od občine Dobrunje vse vasi v ravnini) v gradbeni okoliš Ljubljane in zaradi tega tudi v prvi draginjski razred, Aktivni učitelji, službujoči v navedenih krajih, so že dobili izplačano ra______o za nazaj do l. aprila 1939, prav tako tudi državno osebje umobolnice na Studencu. Podpore po prvem draginjskem razredu prejemajo tudi rodbine na orožne vaje poklicanih vojnih obveznikov, ki stanujejo v omenjenih občinah. Društvo je glede tega vprašanja storilo vse potrebne korake. Po dobljenih informacijah pa ne more niti finančno ministrstvo niti železniška direkcija izplačati državnim upokojencem te razlike, dokler ne dobita naloga od pristojnega ministrstva. Draginja narašča in položaj državnih nameščencev in še bolj upokojencev postaja obupen. S strahom gleda večina zapostavljenega upokojenstva v bodočnost. Delegati vseh banovinskih društev so zopet zberejo v petek 8. t. m. v Beogradu, da zadnjikrat opozore vlado na neznosne in žalostne razmere, v katerih živi svoje bedno življenje večina državnih upokojencev. Zaradi vedno večjega nesorazmerja med pokojninami in tržiiimi cenami vseh življenjskih potrebščin gmotni položaj državnih upokojencev ni bil še nikoli tako obupen kakor danes. Tržne cene so poskočile do 100 odstotkov in več ter še vedno naraščajo, pokojnine pa so ostale globoko pod eksistenčnim minimo m. Svobodni poklici imajo možnost, da svoje dohodke povišujejo vzporedno z naraščajočo draginjo, medtem ko so državni upokojenci popolnoma odvisni samo od svoje pokojnine. Darovali so vse svoje telesne in duševne moči državi in je sveta dolžnost pristojnih činiteljev, da temu zlu odpomorejo s povišanjem prejemkov na višino, ki ustreza draginji, in predvsem z zimsko pomočjo Z enkratnim Izdatnim prispevkom. Zborovalci so odobrili tajnikovo poročilo, kakor tudi vsa nadaljnja poročila uprave, kateri je bila podeljena razrešnica. Pri volitvah je bil za predsednika z vzklikom izvoljen dr. Vrtačnik, v odbor pa so bili izvoljeni po večini tudi prejšnji člani, le Maribor je dobi dva nova zastopnika. Sprejeti so bili vsi predlogi, potrebne informacije so dobili tudi člani posmrtnega sklada »Selbsthilfec, ki ima svoj sedež v Gradcu. Teh članov je letos samo še 27, med njimi so taki, ki so po 30 let plačevali prispevke in je razumljivo, da so ostali še nadalje člani, čeorav je društvo v tujini, da bi ne Izfrnbili doslej vplačanega kapitala. Roosevelt ali VVilikie ? Kdo bo jutri izvoljen za prezidenta Združenih držav Severne Amerike? Ameriko izven vojine. obenem pa preprečiti ideološko poseganje tujih držav v Ameriko. Roosevelt je posebno naglasci, da mu je eden glavnih političnih, ciljev preprečiti razširjenje vojne na obale zapadne hemisfere. Pripomnil je pa, da bo še nadalje podpiral Anglijo, Rooseveltov protikandidat "VVilikie je imel svoj zadnji govor v soboto v nevvvorškem lison Square Gardenu. Tik pred koncem njegovega govora je stopal h govorniški tribuni neki delavec. Takoj je nastopila policija in mu iztrgala iz roke samokres. Delavec je stal samo nekaj korakov od VVil.Kia. Ni se znano, ali je imel namen \Villk±a ustreliti ali ne. VVilikie je zopet napadel Roosevelta zaradi njegove gospodarske in zunanje politike. Končno je dejal volil cem, da bo postal Roosevelt diktator Amerike, če ga ponovno izvolijo. Govoril je pa tudi Roosevelt v Clevelan-du, kjer je zagotavlj ! svoje somišljenike, da ne namerava zaph t ti Amerike v vojno, obenem je pobi j. VVillkieve obtožbe, da ima osebne ambicije. Oba kandidata Jutri bodo Američani volTR hi tevoBJi novega prezidenta. Amerika je daleč od nae to zato je razumljivo, da navadno ne vlada pri nas niti za tako važne dogodke, kakor so predsedniške volitve, posebno veliko zammanje. Za te predsedmSke volitve pa vlada izjemoma napeto zanimanje po vsem svetu, saj ne pojde samo za zmago enega, ah* drugega kandidata, temveč v veliki meri tudi za usodo sveta, za izid sedanje vojne. Ves svet se vprašuje, kdo bo Jutri vzvo-rjen, Roosevelt ali VVilikie. Volilna borba je dosegla včeraj višek. Oba kandidata sta stopila pred vodil ce z zadnjim volilnim govorom. Roosevelt je izjavil, da je samo zaradi meobmrodjnega. položaja pristal na to, da kandidira na predsedniško mesto tretjič. Izrecno je naglasi!, da nima pri tem nobenih osebnih ambicij. Pozval je Američane, naj mu jutri izrazijo na volitvah zaupanje. Podrobno je govoril o ameriški zunanji politiki in notranji upravi. Dejal je, da je tncino odločen obdržati sta zlasti ognjevito govorila o podpori Angliji in kar tekmovala sta med seboj, kdo ji bo obljubil m dal več. Ke*.e torej, da je podpiranje Anglije v Amen Ki zelo popularno. Tik pred volitvami je položaj tak, da bo zmagal tisti, o katerem so ameriški volil ci prepričani, da bo poslal Angliji večjo pomoč, da pa pri tem ne bo potegnil Amerike v vojni vrtinec. Odgovor na vprašanje, kdo bo jutri izvoljen Roosevelt ali VVilikie, torej ni tako lahek, kakor mislijo optimisti, ki so že vnaprej prepričani, da bo z veliko večino izvoljen Roosevelt. Vsi dosedanji dogodki in lahko bi rekli tudi ameriško javno mnenje kaže na to. toda presenečenja niso izključena. Amerika je daleč od nas in zato nam ni -m^rta. zakulisna borba, prav tako pa tudi ne vemo kakšne temne silv so bile pred volitvami na delu in kaj so dosegle. Po mnogih znakih sodeč je pa večja verjetnost, da bo izvoljen jutri Roosevelt, kakor pa da bi se Američani odločili za njegovega protikandidata. Na grobovih padlih vojakov in junakov Legija koroških borcev je lepo počastila njihov _ __• Ljubljana. 4. novembra Številni obiskovalci pokocaišča pri Sv. Križu so na dan 1. novembra občudovali med drugimi lepotami našega pokopališča tudi krasno vojaško kostnico, katero straži pri vhodu spornenik padlim vojakom ali na kratko imenovani Kranjski Janez. V kostnici počaviio zem?ki ostanki tisočerih bivših vojakov, mož in fantov, ki so morali dati svoja živlienia v zadnii svetovni vojni. Prav posebno pozornost so v krst niči vzbujali sarkofagi, v katerih počivajo junaki — uporniki iz Judenburga. Nič manjše pozornosti pa niso bili deležni tudi borci, ki so v letu 1919. padli v osvobojevalnih bojih na Koroškem. V 16 oddelkih, vzidanih v zidu zgornjega nadstropja, počiva 16 junakov, katerih se pred vsem spominja ob dnevu praznika urmlih Legija koroških borcev ki združuie pod svojim okriljem vse one borce, ki so se udeležili takratnih bojev. V kostnico niso bili po želji sorodnikov, ki imajo lastne grobove preneseni junaki Kvartič, Kostanjevec in Vidmajer katerih grobove oa so, kakor prejšnja leta. tudi letos okrasili z vencem in svečkami predstavniki glavnega odbora. Po svečanost i b ob spomeniku oadlim volakom ie ood vodstvom davnega odbora številno članstvo obiskalo erobove v kostnici in pa že omenjenih junakov. Isto-tako ie Legiia po svojih odpos'ancih obiskala grobove svojih padlih tovarišev na Viču in pa Dev. Mariji v Polju. Tudi tam so bili položeni na niihove grobove venci ter prižgane sveče. V zgodnjih jutranjih urah pa je štiričlanska delegacija glavnega odbora ponesla tudi venec na spomenik orveea vladarja Jugoslavije, kralia Petra I. ored magistratom Temu Dietetnemu činu Da ie sledil takoi na to drugi in sicer se ie deleča ci i a poklonila spominu svojega prvega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja A^ksan- dra L. kateremu ie istotako poožila venec z napisom ter prižgala svečice. Tako je Legija koroških borcev zopet pokazala, da ie v boju pridobljena tovarištvo in zvestoba postala jeklena vez. ki ne veže samo med sobo i živih, temveč vključuje tudi one. katerim ni bilo dano. da se povrneio na svoje domove. Taki primeri ljubezni in zvestobe naj postanejo vzor naši mladini, ki naj se iz dejani prekaljenih borcev uči. da mora vsak po svoji moči in sposobnosti služiti svoji veliki domovini Jugoslaviji, ki bo, če bomo tako delali in ravnali, imela za vse dovoli dela. kruha in možnosti koristno se udejstvovati Treba ie le malo več pripravljenosti služiti svoji domovini nesebično — tako kot so to delali veliki kladi var ji Jugoslavije — voini dobrovoljci in pa bivši koroški borci. Cesta na mostovih Čudno posebnost imajo v Iranu. Nedavno so tam izročili prometu novo cesto točno 200 km. Cesta veže notranji del Irana s Kaspiskim morjem in vodi točno čez 200 mostov. Ne smemo see torej čuditi, da so bili gradbeni strošk' zelo visoki. Na druojj strani bodo pa gospodarske koristi nov? ceste tako velike, da bodo visoko odtehtale stroške. Po svoji izgrdfdtvi in množici mostov uživa ta cesta po pravici velik sloves, saj je edinstvena te vrste na svetu. Nobena druga država se namreč ne more pohvaliti s tako dolgo cesto, ki bi imela na vsak kilometer pa en most. Namakalna naprava 3800 m nad morjem Južnoameriška republika Bolivija se lahko pohvali z namakalno napravo, ki ie nedvomno ena najvišje ležečih na svetu Gre za veliko poljedelsko taborišče Urica^hi Grande. ležeče 3800 m nad morjem in obsegajoče število 60 ha. Voda se dovaja po namakalnem kanalu, dolgem 50 in širokem 2 m do mogočnih črpalnih naprav, opremljenih z dieselovimi motorji ,ki črpajo vodo v bazen. Iz bazena o«it.ka voda v glavni namakalni kanal, iz »ijega se pa razliv* po mnogih stranskih kanalih po nolju. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umrl nam je dne 2. novembra 1940 po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni soprog in sin, gospod Juvančič Jakob pisarniški sluga dir. drž. železni'* previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 4. novembra 19 10 ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1940. ŽALUJOČA SOPROGA, STARŠI, BRATJE IN SESTRE ter ostalo sorodstvo. . - • - - ". ... ,1 •.'..•*;;*» •■■*(• Brez posebnega obvestila I Bridka dolžnost mi je sporočiti, da je preminil moj ljubljeni oče, gospod Mit 1MH ^lMtni jvgrebni »rod Občila LJubljiUia upokojeni ravnatelj zavarovalnic „Sava" in „Generali" v 77. letu svoje starosti. Pogreb bo v torek, dne 5. novembra 1940 ob x/2&- ari popoldne iz mrliške veže Leonišča, Šlajmerjeva al. St. 2, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. novembra 1940. Dr. Janko Roger v imenu ostalega sorodstva. Edraond O' Hara: Tajna 21 profesorja Morbidusa Roman Townsend 9e je sklonil nad pismom neznanega prijatelja. »Čuvajte se plavolase žene. Skušajte na vsak način seznaniti se s profesorjem Morbidusom. To je izredno važno. Vaše fotografiranje je brez vsakega smisla. Neznani prijatelj«. Kaj je pomenilo to? Istočasno dve novici. To s plavolaso ženo se je že zgodilo, toda kdo za vraga je bil ta profesor Morbidus? In čemu bi se na vsak način seznanil z njim? Čudno. Kar se tiče zadnje besede v pismo, se je Townsend samo pomilovalno nasmehnil. Tu se je jasno pokazalo, da se lahko tudi njegov neznani prijatelj temeljito zmoti v svojih račumh. Morda ni verjel, da se bo Townsendu v tako obupnih okolnostih posrečilo napraviti uporabne slike, ali pa — in to je bilo mnogo verjetneje — ni imel ta neznani prijatelj niti pojma, kaj vse lahko pričajo o stroju in njegovih delih dobri in ostri posnetki Da njegovo fo- tografiranje nima smisla? Nasprotno, najbrž ga ima mnogo več, nego če bi se seznanil s tem profesorjem smešnega imena. Tovvnsend si je dobro zapomnil vsebino pisma, potlej ga je pa raztrgal na drobne kosce, kakor je bil storil tudi s prejšnjimi pismi -neznanega prijatelja«. Končno se je lotil dela. Iz omare je vzel lučko z rdečim steklom, nekaj posod in vse drugo, kar mu je bilo potrebno in kar si je bil nabavil že pred tremi dnevi. Sedel je dobre četrt ure tiho in mirno nad svojimi posodami. Slišalo se ni nič drugega, nego šuštenje filma v vodi. Detektiv se je večkrat sklonil, da bi ugotovil, da-li se posnetki že jasno vidijo. Izraz njegovega obraza je postajal vedno bolj napet, njegove kretnje pa od minute do minute nemirnejše. Končno je zopet prižgal svečo in držal film proti luči. Kar je srdito zaklel in vrgel film proč. Filmski trak je bil povsem črn. XI. Vaše fotografiranje je brez vsakega smisla! — Tovvnsendu je bilo, kakor da mu je nekdo glasno zaklical te besede. Tako glasno so odmevale v njem te besede iz pisma »neznanega prijatelja«. Brez smisla, seveda brez smisla, toda kako je bilo to mogoče? Tovvnsend je mogel najti snmo eno pojasnilo, čas. ko je reševal Liano Rrsellovo se je moi7»!o s fotoaparatom nekaj zgoditi. Najbrž je r.zižla vrnj I svetloba. Tovvnsend je majal z glavo in ogledoval svoj aparat, pravo remek delo preciznih, veščih rok. Ne, aparat je bil čisto v redu. On gotovo ni odpovedal. Z občutkom, da je poražen in da je ves njegov trud zaman, je legel k počitku. Jutri ali pojutrišnjem bo znova fotografiral stroj, toda zaenkrat samo z ene strani, če ne pojde drugače. Drugo jutro je bil že povsem sprijaznjen s svojim porazom. Vesel in dobre volje, kakor vedno, se je zabaval med zajtrkom s Samom in malo se je v šali ceio spri z Marion. — Kdaj ste pa včeraj zaprli okno v moji sobi ? — je vprašal naenkrat. Dekle ga je začudeno pogledalo. — Zakaj vprašujete to ?. .. Ali ni vseeno ... — Seveda je vseeno, — je pritrdil Townsend, toda to me zanima — hm ... zaradi hm .. . muh. Bilo je namreč mnogo manj muh kakor sicer. — Ah. tako, — je skomignila z rameni. — Mislim, da je bilo o^rog šestih. Če pa želite, bom v bodoče . .. Toda kaj vam je? Tovm^endov obraz je naenkrat dobil izraz tako ! očitnega presenečenja, da bi bilo to pristojalo filmskem!1 igralcu, ne pa detektivu. — V bodoče lahko ptidčam okno odprto, — je de-iala Marion nekam raT^urjeno. — Da nostite okno odorto, — je odgovoril Tavvn-cen'4 ra'yi''Mmno. rT*egov posf!?d je ae vedno počival no • papirja, ':i je njegov .ogal molil izpod knjige in vprav na tem vogalu papirja je bilo s star-čevsko slabo čitljivo pisavo napisano: Morbidus. Počasi je detektiv dvignil knjigo in jel listati po nji. Toda njegove oči so pozorno motrile papir. V svoje največje začudenje je prečital: »Petdeset jajc trideset klobas dvesto gramov arzena en l išče k. Najpozneje do petih.« Če je bil Townsend izgubil svoje duševno ravnotežje, ko je bil prečital ime Morbidus, se je bil sedaj že povsem umiril. Prav za prav je bil pa zelo razburjen. Kaj je pomenil ta listek in kako je prišel sem? Arzen. Z dvesto gramov arzena se lahko umori več ljudL — To je neka molitev, — mu je pojasnila Marion nedolžno. — K-a-a-k-o- ? — je vprašal Tovvnsend osuplo. — Neka molitev, — je ponovila Marion zelo resno. Sam je vzel Townsendu knjigo iz roke. — Pax vobiscum ... je začel... seveda je to molitev, Marion ima prav. Kjerkoli stoji »pax«, je to nedvomno molitev. * — Seveda, to se razume, — je zajecljal Townsen