«ft., xa $$. *£$&. ttxtedttttia Iteti» : C#to telo . . K 50 — IW 'lete . . . . 26 — Oitet tete . . , 13 — 2unsj Jugoslavije: -S ««s telo . . , 66.— številka hm turih straneh 60 v,* $eMBiltvo i.upraraišivo: Maritar, Koroška ulica Hi i. — Telefon št 220. T 4+ Ps«iRiexiii siewlll&i* ntmiie 60 vl*s»rjew* ■■ m i— m IKeräftwlften fM&fftièen Mm mm UimMvo. (■senti all «masia se računajo po K 1.88 od enoredae pflMtvrste pri večkratnih oznanilih — popast „Straža“ izhaja v pon deljek, sredo in petek Rokopisi se ne vračajo i Z uredništvom se mor« govoriti vsak d» 'od 11. do 12. ure dopoidn*. 120 Številka. Marib&r, dne 27. oktobra 1920. Letnik XII. Centralizem in samouprava. Dr. J. J. je s svojo razpravo o „avtonomiji in o centralizmu“ postavil to vprašanje z meglenih višin agitacijskih gesel na tla praktičnih preiskavanj. Biti moramo popolnoma na jasnem, ne smemo se zadovoljevati samo s splošnimi frazami, predmet moramo vsestransko preudariti. V ustavodajnem zboru bo to eden izmed glavnih predmetov obravnav in javnost si mora biti na jasnem, kaj Itoče in kaj more doječi. Radi tega hočemo dodati še nekaj misli k dotične mu članku. Najprej se dotaknem v dotičnem članku neka -terih’ misli, ki se mi zde nekoliko netočne. Pisatelj pravi, da se je v zgodnjem srednjem veku razvil avtonomizem pod krščanskim vplivom. To trditev bo pa težko vzdržati. Dotični avtonomizem, ali navadno rečeno, fevdalizem, se je razvil pod vplivom nemških zavojevan]. Načelnik močne nemške bojne drukali je udaril čez rimsko pokrajino, ]o podjarmil, sam je o-»stal vrhovni poglavar, deželo pa razdelil med načelnike svojih bojevnikov. Ta je postal knez, oni grof in baron. Cerkev sama je bila potegnjena v ta sistem , ga je blažila in civilizirala, a ga ni ustvarila, niti pomagala stvariti. Dalje pravi pisatelj, da je s kon eem srednjih vekov zavladal zopet centralizem, a te % sled paganskega duha, ki se je pričel širiti. Tud’ to se mi zdi točno. Centralizem in absolutizem je zavladal glavno vsled rimskega prava, ki je prišlo do i veljave, a to pravo se je pričelo širiti z vseučilišč, potem je temu državnemu sistemu priborila zmago re-nesanca ali duh klasičnosti, ki je zavladal med kulturnimi narodi, silno ga je podpiralo tudi — lute -ransfvo. K vprašanju samem se mi zdi, da bi morali postaviti načelo: „centralizem in samouprava“, ne pa: „centralizem ali samouprava?“ Oboje namreč ne izključuje drugo drugega, ampak izpopolnjuje. K6 smemo postaviti med njima boja, ampak soglasje. Dr. Korošec je dobro povedal v svojem zadnjem znamenitem govoru, da naj bo skupno to, kar mora, biti skupno . samoupravno naj se rešuje, kar se lažje, hitreje in ceneje upravlja doma. Toda katere zadeve s?'-bolje upravljajo skupno in katere samoupravno, ni mogoče določiti splošno in načelno. Zato je treba mnvgo in zelo temeljitih preiskav, v mnogih slučajih bo napravo šele pokazaia, oziroma že pokazuje izkušnja. Postaviti je mogoče samo nekaj splošnih načel. Predvsem je treba pribiti, da je to vprašanje samo praktično, gre samo za vprašanje, kako se lažje, bolje in ceneje vlada? Izključeni morajo biti vsa-k drugi oziri. Dalje moramo odkloniti vsako tako -zvano plemensko avtonomijo, kakor roji po glavi še nekaterim starokopitnim Hrvatom. Plemenska avtonomija pomeni, naj bodo Slovenci za sebe, Hrvati za sebe, Srbi za sebe, a vse, kar je skupnega, skupno. Z besedami se to sliši lepo, a poglejmo, kako bi bilo v resnici. Med Srbi je tudi zelo močna struja, ki bi bila za tako „avtonomijo“ — takozvana velikosrbska struja, ki ima zlasti pristaše po Banatu in po Bosni. Oni se hočejo najtesneje združiti s Srbijo, Slovence in Hrvate pa potisniti na stran. Napravila bi se torej Velika Srbija, obstoječa iz srbske kraljevine, iz Bosne, Banata, Bačke, Srema, Južne Dalmacije, dela Like in Slavonije. Hrvatska bi obsegala večino hrvatske banovine in del Slavonije, Slovenija pa sedanjo slovensko pokrajino. Srbija bi štela čez 10 milijonov prebivalcev, Slovenija 1 milijon in Hrvatska še niti dva milijona. Srbija bi imela vse rodovitne in bogate pokrajine ter .morje, Slovenija samo nekaj — gozdov in premoga. Skupne zadeve, kakor: carina, vojaščina.; zunanja politika bi bile pod vplivom Srbov kot najmočnejših, drugo bi delali sami, kakor bi botoli, samo če bi imeli s čim plačevati. Vso vojno odškodnino in sploh vse gospodarske ugodnosti, katere prihajajo, naši državi iz mirovne pogodbe, bi zahtevali Srbi samo za-se, morda bi jim celo prišlo še na misel, da naj plača naša dežela Srbom vojno odškodnino! Morda bi nam velikosrbska struja dovolila celo lasten denar, lastno carino in lastno vojaštvo! Ä seveda bi potem naša krona, ne veljala 2Vi avstrijs -kih, ampak celo manj, kakor avstrijska, carino bi plačevali potem na dve strani, proti Avstriji in proti Srbiji in skleniti bi morali s Srbi vojaško zvezo, katero bi morali dobro plačati, ? Vsaka plemenska avtonomija in 'vsaka federa-* cija — to je zveza držav, da bi Slovenci in Hrvati b orili svoje države in bili samo v zvezi s Srbijo — mora biti izključena. Nekaj drugega je „pokrajinska“ samouprava, to se pravi, da gotovi deli države upravljajo svoje domače zadeve sami. To je potrebno in koristno in se mora izvršiti. Ni pa mogoče kar tako s celega razdeliti, katere zadeve naj spadajo k skupnosti in katere k domačim stvarem. Na splošno bi veljala sledeča načela: Samouprava občin, okrajev in pokrajin mora izvirati iz močne in dobro urejene osrednje oblasti. Avtonomizem je dvojen: eden izvira iz slabosti, drugi pa iz moči osrednje oblasti. V zgodovini imamo veliko izgledov, da so se, ako je glavna oblast postala slaba in nezmožna, po posameznih krajih razvila separatistična gibanja. Imamo pa tudi izglede, da osrednja oblast, ako se čuti močno in je razumna, prenese del svojih funkcij na posamezne krajevne oblasti v svrho lažjega in boljega uradovanja. Mi nočemo prve vrste samouprave, ampak drugo. Močna in dobro urejena centralna oblast mora biti podlaga in opora ter braniteljica samouprave občin, pokrajin in okrajev, če ne, se vse izrodi v anarhijo. Postavimo torej načelo:- centralizem in avtonomija, oba močna is dobra, oba se izpopolnjujeta in podpirata drug drugega. Pri določevanju mej med enim in drugim je pa treba upoštevati razloge od obeh strani in pričeti istočasno graditi od zgoraj in od spodaj:- močna in pa zdrava centrala, široka in pametna samouprava! Izmed vseh samoupravnih vprašanj bi se pa najprej morali lotiti občine, ker občinska samouprava je podlaga vsake druge in ravno občina je pri nas. najbolj boìana in ne more izvrševati svojih dolžnosti. Izmed prvih postav konstituante bi torej moral biti: dober občinski zakon! Pristali, zbiraite volilni sklad! LISTEK. Poulične slike iz Čikage. Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar. 'Amerikanska vlada ve, kaj ima v teh zavodih in jih pospešuje s tem, da jim ne dela .nikakih težav in zaprek. To je ravno skrivnost' am-erikanskega vspeha povsod: prosto polje za raz vi te k Individualnega stremljenja in delovanja. Tudi najmanjša ideja naj se prosto razvija, tudi najneznatnejši poiskus naj se ne zaduši. Kjerkoli je kaj,, kar ima življensko moč naj se mn da, priložnost in možnost, da se razvije . Odtod tekmovanje katoliških zasebnih šol z. javnimi, občinskimi, otod pojav, da je pri nadškofovi paradi junija t. 1. javno nastopilo preko 35 tisoč katoliških otrok, ki so vsi gojenci katoliških zasebnih šol, od abecednika do akademika. Pa o tem pozneje. Na amerikanskih šolah je nastavljenih izredno veliko učiteljic, po katoliških zasebnih zavodih pa re dovnic. Pozabiti ne smemo, da ima ženska v Ameriki povsem drugačno stališče v družbi, nego splošno v Evropi, Ker je ženski spol obče požrtvovalne]ši nego moški pri vzgoji in učenju otrok ter v Ameriki samozavestnejše odgojen, zato amerikanske šole pri ženskih učnih močeh prav nič niso na slabšem, če ne na boljšem. Disciplino imajo v šoli izborno. Bil sem v trgovskem tečaju redovne šole pri sv. Pavlu, ki jo vodijo redovnice „de notre Dame“, Dečki in deklice se skupaj uče in sesjra redovnica jih uči in kroti. Poznala se jim je disciplina na vseh kretnjah. Tako ie tudi po drugih šolah. Vsekakor so šolske zadeve tako urejene, da je Amerikanec po pravici lahko ponosen nanje, ker imajo na široki podlagi ljudske izobrazbe vse pogoje zdravega razvitka, ki popolnoma odgovarja, vstreza amerikanski zahtevi po osebni, individualni spopola nitvi. Odtod pojav, da si vsak delavec, če ne v jutro na poti na delo v tovarno, pa saj na večer potoma iz nje kupi časnik in ga z zanimanjem prebira, pa naj je le samo ubog „urger“, čiger naravna razboritost ni Bog ve kako velika, ampak v obče zaostaja za sre dnjo stopnjo belokožca. Vpliv všolsk,e izobrazbe, ki krepi značaj in samozavest, se kaže tudi v izredni resnicoljubnosti in poštenosti Amerikanca obče. Pri površnosti načina, kako so hiše zgrajene, pri pomanjkljivi solidnosti vrat in okenj ne bi bila nikaka umetnost vdreti skrivoma ali šiloma v stanovanje. Za to so mnogokje vra ta noč in dan odprta, ker liudje bolj zaupajo v splošno amer ihansko solidnost značaja, kakor v solidnost hišnih zapor. Res, da se najdejo povsod ljudje, ki zaupljivost zlorabijo, toda obstoječe dobre navade bi se nikoli ne mogle udomačiti, ako bi v ljudstvu ne bilo poštenosti.- Vsaki dan sicer čitamo o vlomih in tatvinah, skoraj redno pa so ti zločinci inorodci; nasprotno doživi človek n. pr. -poštenje malega dečka na césti, ki prodaja časnike, pa. teče za kupcem, da mu vrne „čenč“, drobiž iz iO centnega novca, ki ga je dobil celega za list in dar. 'Tako so izročena pisma m druge poštne poši-ijatvo varstvu javnega poštenja, ko leže kupoma po tleh poleg polnega poštnega nabiralnika. Bi li pustili naši veliki in mali paglavci v starem kraju poštne po šiljatve v miru v „baksi“, ki sameva ob cesti zunaj na deželi nezaprta in čaka, da jo naslovljenec pisma izprazni? Tu pri nas pismonoša na deželi ne pride v hišo, razun s priporočeno pošiljatvijo, ampak poštni avtomobilist dirja dalje po cesti od ene poštne skrinjico do druge, opremljene s številko lastnika, ki je o-značena na poštni pošiljatvi in jo vtakne v „bakso“. Niti na misel ne pride nikomur, da bi se dotaknil tuje lastnine. Žalostno izjemo delajo le tu in tam sloven ski socijalisti, ki nalašč uničijo katoliški list , če ga slučajno vidijo ležati poleg polnega, nabiralni -kaj Tega pa. je zmožna samo slovenska soci j ali stična duša, ne pa 'kaka druga. Tej ameriški poštenosti je primerna tudi njihova resnicoljubnost, ki sovraži laž. Ce tam pri vas u-čenec prefrigano nalaže učitelja., je ves razred na junakovi strani; tii v Ameriki bi lažnjivca sošolci „zbo-ksali“, Pravi Amerikanec je ali kristjan ali saj „gen-telman". Nezaslišano je, da bi „pošten najditelj“ pričakoval ali celo zahteval n ajdino, Za svoje poštenje si nihče ne da plačati. Ko je pred nedavnim časom v South Betlehemu, Pa. našel delavec,, rodom Madžar, denarnico na cesti, pa se je pri zelo visoki svoti, ki je bila v njej, prestrašil in se je ni upal obdržati, ampak jo je izročil nadzorniku dela in zahteval po starokrajsko postavno najdino, mu je lastnik po nadzorniku z zaničljivo gesto poslal 20 dolarjev in se na ogovarjanje delavca izrazil, da v Ameriki poštenje ni na prodaj. Značilno za javno moralo v Ameriki. Tako je zaupanje v poštenje vodilo poslovanja, po železnicah.. Ni se ti treba bati, da bi ti kdo ukradel prtljago, ko si odšel na obed v jedilni voz ali pu-šit cigareto v voz za pušače. Pa tudi sprevodnik te nima na sumu, da si hotel voziti se slepo, ko si vstopil brez voznega listka. S prijaznim „o rajt“ (ali right) ti da listek po navadni ceni, doplačaš 10 centov piscine, ker na izhodni postaji ti jih vrnejo, če se o-glasiš pri okencu, kjer se prodajajo vozni listki, starem kraju, — čitamo zadnje Čase, — je kazen deset dinarjev nastavljena na tako pozabljivost ali nemarnost potnika, kakor da bi vsak človek na svetu moral imeti 24 ur časa na dan samo za to, da ga bo zapravil na peronu, čakaje vlak, ki ga uro za uro ni od nikoder, Potnika stane zamuda 10 dinarjev, če on zamudi ; da pa je zamujal dragoceni čas zaradi lenega vlaka ali lene uprave pri železnici, to pa je vse „o rajt“. Ce se pritožiš, je Še veliko, da te nimajo za izdajalca domovine. Na.jso^dnejšemu človeku se primeri, da pride prepozno in bi morebiti imel občutnejšo škodo pri zamudi, nego pri kazni. — Ne bodite vendar tako ma -lenkostm, saj niso ljudje zaradi železniškega ministra tu na svetu, ampak je železnica zanje in njihovo postrežbo tukaj. V Ameriki stoji sprevodnik pod voznimi stopnicami, da pomaga starim ljudem, ženskam in otrokom varno na zemljo; tam pri vas se sprevodnik obregne „nad prokleto, nerodno babo“, ki se s težavo kobaca Az voza. —. Znamenje kulture, — 'Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke Ljublj am. V pondeljek, 24. t. m. se Je vršilo v Ljubljani zborovanje zaupnikov Slovenske ljudske stranke. Dvorana je bila natlačeno polna kakor na prvem zborovanju zaupnikov 7, aprila*. Zborovanje otvori podpredsednik Slovenske ljudske stranke prof. Bogumil Remec in poroča o političnem p o lož af J nu. Izjavna: Zahtevati moramo in bomo tudi zahtevali ml kakor naši posl anti, da se združijo z nami v eno celoto tudi oni deli slovenskega, in hrvatskoga Primorja, ki danes še ječi pod tujim jarmom. Po nesrečnem koroškem plebiscitu so se nasprotniki zagnali v dr, Brejca in v našo stranko, češ* da je on, oziroma naša stranka za -krivila nesrečni izid. Mi smo bili priča, da je doktor, Brejc delal za srečen. izid plebiscita podnevi in po -noči z vsemi močmi in vsem srcem, ki ga je od nekdaj imel za Koroško, In kje smo dobili največ glasov za Jugoslavijo? Ali ne ravno v naših hribovskih vaseh, tam kjer je doma kmetsko ljudstvo, kjer je naša duhovščina delala z vsemi silami? Odklanjamo vsak napadi na našo stranko! Mi smo starili svojo dolžnost oko bi jo tudi drugi, bi bilo vse v redu. Parlament se je razkropil- Vlada, v kateri imamo samo enega zastopnika, dr. Korošca, hoče nastopiti absolutistično, zlasti hoče demokratski finančni minister naložiti in uveljaviti davke, ki so bili doslej v naših krajih neznani. Ta vlada pripravila poseben zakon, po katerem bi lahko vsakega človeka brez obsodbe zaprli, Dok-tor Korošec zavira to peklensko delo, kolikor je mo _ goče edino njegovi osebnosti, njegovi tehtni besedi in n jegovi veliki poštenosti. Pri volitvah bo nastopilo kar kih šest strank. Iz naših nasprotnikov je-nastalo pet strank, mi pa stojimo trdno in se ne razcepimo na nobeno stran. Naše današnje zborovanje kaže, da je Slovenska ljudska stranka močna kakor je bila, da bo ljudska stranka, ki se razvija po vsej Jugoslaviji, zmagala na celi črti in porazila vse naše nasprotnike, ' ’ ■ ; : ; ji ! I H n Poslanec Vesenjak poroča o delu na -šib poslancev proti novim davkom: Soglasno z doktor Korošcem so naši poslanci v Beogradu sklenili* da dr. Korošec izstopi iz vlade, a k o se nam ne ugodi vsaj v gotovih najvažnejših zadevah proračuna. Vsled na -šega pritiska, zlasti dr. Korošca, je bil ministrski svet prisiljen sklepati o proračunu. V ministrskem .svetu voditelj slovenskih demokrat ov, minister dr, Kukovec ni zinil niti bose d j c e k iz p r e m e m b a m p Sr o r a č u n a. Bivši poverjenik za socijalno skrb d r, Gosar, * i * * * v govori o volilnem programu Slovenske ljudske stranke, ki ga priobčimo prihodnjič. Predsednik Jugoslovanske kmetske zveze, poslanec Brodar govori o gsspodarskem nedelu li -beralne In socialistične stranke ter o velikem gospodarskem delu, ki ga je (izvršila Slovenska ljudska stranka za kmetsko ljudstvo (elektrarne, ceste, lovski zakon, zadružništvo, posojilnice in gospodarske zadruge. živinorejo, regulacije, vodovodi, itd}. Hrvatski poslanec dr, Janko S i m r a k poroča o organizaciji Hrvatske ljudske stranke. V volilni boj za konštituanto bo šla z zastavo, na kateri bodo napisane tri svobode: politična, gospodarska in verska svoboda. Ona bo bran tla politično svobodo proti politiki centralizma, ki pomeni politiko kapitalizma in politiko ogromne upravne korupcije. Zahtevamo pokrajine s političnimi vladami na čem, katere bodo edino odgovorne pokrajinskim zborom, ki bodo imeli zakonodajno obljast. — Hrvatska ljudska stranka hoče s pomočjo Slovenske ljudske stranke vet diti v parlamentu močno gospodarsko politiko. Kar se tiče agrarne reforme, so pred zakonom vsi enaki: cerkev, grofi in kmetje. Naša stranka gre v, volilni boj z geslom krščanske svobode. Nasprotniki nas imenujejo duhovniško (klerikalno) stranko. Toda v Hrvatski ljudski stranki razun njega (doktor. Simr.aka) samega, ki so ga kmetje zahteval, ni no -ben duhovnik nosilec volilne liste. Demokratie pa i-majo v Srbiji za nosilca liste duhovnika, Biankinija in celo Frančiškana Vukoviča. Istotako kandidira pri liberalni Hrvatski zajednici zagrebški' župnik dr. Ritti g in dr. Barac. A Iti dve stranki nista popovski stranki! Zalibog mnogi hrvatski duhovniki še do danes mislijo, da konštituanta ne bo reševala kulturnih in cerkvenih vprašanj, ampak samo državnopravne^ zadeve m da se bo na to razšla. Hrvatska ljudska stranka je danes edina sjtranka na Hrvatskem, ki , vodi res kmetsko politiko, ne s frazami, ampak v pre pričanju, da je mogoče priti do svobode samo preko -prosvete in. gospodarske svobode. Pred očmi imamo dve stvari: plug in križ. S plugom in križem bomo šli v bodoče volitve. Nato so se določili kandidatje Slovenske ljudske stranke za volitve v konštituanto za Kranjsko (15), za mesto Ljubljana (4) ter za Štajersko é Koroško in Prekmurjem (21), M so objavljeni pod zaglav-jem „Volilno gibanje“. S pozivom na pridno delo za zmago krščanske misli na celi črti je zaključil bodpredsednik Sloven -ske ljudske stranke prof Remec sijajno zborovanje. Samonikla (liberalna) učiteljska organizacija in svetovno (versko) naziranje. Neki Kveder Dragotin je napisal v „Učiteljskem .Tovarišu“ št. 36 z dne 23. septembra dolgo premišljevanje v obrambo liberalne učiteljske zveze proti Slomškovi zvezi. Kratka vsebina njegovega modrovanja je sledeča: Vzrok organizacije liberalne (samonikle) učiteljske zveze in njen namen je h zboljšanje gmotnega in socijalnega stanja in razširjevanje liberalne kulturne misli« Učiteljska zveza ne more biti del ali privesek kaki politični stranki, dasi se v politiki naslanja na i ne stranke, ki so ji naklonjene (liberalna stranka, ep. ur.). Borba za kruh in za obstanek je prava politika. Namen nasprotnih strank je, učiteljsko zvezo uničiti, a zveza ima pravico, se braniti. Nje ne združuje nobeno svetovno naziranje, kakor druge politične stranke. Verskega naziranja učiteljska zveza kot taka ne more imeti, zato naj med člani nehajo prepiri o verskem svetovnem naziranju. Tako naziranje more imeti posameznik za-se, ne pa stanovska organizacija kot taka. (Oho!) Poedinec more postati nasproten verskim organizacijam, če ga hočejo duševno podjarmiti. Slomškova zveza je tvorba versko politične stranke, vzrok njene organizacije bi moral biti interes vere. Vidimo pa, da temu ni tako, temveč, da je vzrok njenega postanka sebičnost, politika, samopEignest. Borbe se ne izognemo: borba je med našimi interesi in interesi cerkve, ki se bori za vero in verovanje« Mnogi ne verujejo, se samoniklo orgànizujejo izven programa cerkve, to je vzrok boja cerkve zoper. vsako samoniklo socijalno tvorbo. Ta boj je neizprosen, je povsod, se vodi (od strani cerkve) z brezprimernim fanatizmom, (od strani narodnih strank) z manjšim fanatizmom, (od strani strank izven verskega programa) brez fanatizma. v ?), Naša stranka stoji v tem boju in sicer neposredno s Slomškovo zvezo, posredno bije boj proti nam bojujoča cerkev. Cerkev je v boju izurjena, ne pozna kompromisov, cilj tega boja je uničenje naše organizacije. Mi smo v defenzivi, pa ne bomo upadli, ako smo solidarni. Zato: Bratje, tovariši, vsi v našo zvezo! Dobrodošli ste nam pristaši SLS, JDS, NSS, komunisti, socijalni demokrati, goreči in negoreči katoličani, oravoslavni, mohamedani, judje, brezverci, neverniki itd. — saj je Bog nam vsem oče — tako smo se vendar učili (ginljivo! op. ur.). Celo duhovnik-kate-bet je vabljen k pristopu, izključen je le vsak zastopnik kakih političnih strank Zveza liberalnih učiteljev, oziroma učenjak D. Kveder, trdi na vsa usta, da je izven vsakega sve- j lovnega naziranja, in vabi pod svoj preluknjan plašč j zastopnike vseh mogočih svetovnih naziranj, samo da bi ji ne padle hlače na tla v boju zoper Slomškovo zvezo, ki stoji na verskem svetovnem naziranju. — Njen boj proti 'S Z ni nič fanatičen, četudi jo obrneta- j va z osebno sebičnostjo, s samogoltnimi, samopašni- i mi in brezobzirno sebičnimi političnimi cilji, katerih najvažnejši je koritarstvo, koristolovstvo. Ne privošči j ji imena „stanovska organizacija“, temveč ji. milostno dovoli, da naj se imenuje „verska bratovščina,“ Lepo in razločno je pa le priznal učeni Drag. j Kveder, da je vzrok postanka „samonikle učiteljske jj organizacije“ nasprotovanje cerkvi, ki zahteva, da 1 človek veruje — tisti pa, ki nočejo verovati, se „iz -mikajo“ cerkveni oblasti in „vznikajo“ v lastnih socijalnih tvorbah, ki so glede vere indiferentne in s tem korakom stopajo v hud boj proti cerkvi in proti njenim organizacijam, ki se cerkvi nočejo izmikati in vsled tega ne morejo nastajati samoniklo. Smešna je ti ditev, da je cerkev politična stranka, ki bo izginila z drugimi strankami vred. Pač pa bi bilo res potrebne, da bi Bog oče posegel vmes ter preoblikoval te zmešane možgane liberalnih magistrov, ki se v ver1 skem oziru ne dajo poučiti od nobenega zemljana — ker vsak duhovnik, škof in papež mu je le zastopnik cerkve kot politične stranke, ki ga hoče „duševno podjarmiti.“ H koncu pripomnimo, da so taki in podobni članki „Učiteljskega Tovariša“ najboljši pripomoček, in najlepša agitacija za rast in procvit Slomšekove zveze. Torej le na dan, bistre glavice učiteljskega u-druženja, hvaležni smo vam za vaš trud v korist katoliške misli, ki nas združuje v jugoslovanski Slomškovi zvezi. politični pregled. Jugoslavija. Ministrski svet je sprejel proračun in finančni zakon, kakor ga je predložil finančni minister z izpremembami finančnega odseka. Dr. Koro -šec in minister Kovačevič sta izjavila, da ne podpi -Seta tega,zakonskega predloga. V Vesničevem kabinetu sedaij diši po vladni kriz). K o n š tji t u a n t i minister Markovič, je do -bil od ministrskega sveta nalog,, da izdela ustavni načrt, ki bo kot vladni predlog predložen konštituanti O tem načrtu, ki bo gotov koncem prihodnjega tedna* bo razpravljal &e ministrski svet i. talijanski in jugoslovanski delegati s& kodo sestali prve dni novembra ob italijanski rivijeri. Italija. Italijanska zbornica so sestane 19. no * vembra. V Italiji so vpeljali izkaznice za moko* kruh in testenine. Angleška. Rudara k a stavka se nadaljuje. Kljub stavki pa se nadaljujejo pogajanja med vlado in stavkar-ji. Pri teh pogajanjih še ni prišlo do nikakega sporazuma. Nadaljevanje pogajanj se tolmači kot zelo u-goden znak. Angleški železničarji bodo čakali s stavko do konca pogajanj med vlado in rudarji. Irski izgredi se nadaljujejo. Uporniki so napadli vojaški avto, prišlo je do strelov, ki so zah«» levali 2 civilni smrtni žrtvi. Grška. Grški ministrski predsednik Vsnizelos» izjavlja, da je liberalna stranka pripravljena v slučaju smrti kralja Aleksandra priznati njegovega mlaj šega brata Pavla za kralja, ako se odpove pregnani ekskralj Konstantin, vsem prestolnim pravicam. Dunajska poročila, prinašajo vesti o smrti kralja Aleksandra. Busija. V gubernijah Pernu in Jokaterinoslavt sel izbruhnili veliki protiboljše viški upori. Iz Krima se širi po Rusiji caristična propa-'landa. Kot kandidat za prihodnjega ruskega carja se imenuje veliki knez Mihael Nikolajevič, brat o* merjenega carja Nikolaja, Tozadevne vesti so dokaj verjetne in je pričakovati, da se bo rusko ljudstvo streznilo in se zavzelo za konstitucij on alno monarhijo«. Domača politika. Stališče Jugoslovanskega kluba naprara pro« računu. Na shodu zaupnikov SLS v Ljubljani 25. t* m. je izjavil poslanec Vesenjak v imenu dr. Korošca hi Jugoslovanskega kluba, da je sklenil Jugoslovanski klub soglasno, da povzroči krizo in gre iz vlade* če se ne bo ugodilo v važnih finančnih rečeh našimi zahtevam (proračunu). Liberalni minister dr. Kukovec ni zinil niti besedice v ministrskem svetu* da bi se spremenil proračun tako, da bi bil pravičen in e-nakomeren v celi Jugoslaviji. „Hrvat“ „Obzor.“ Izmed večjih hrvaških listov: ne napada nobeden list tako strastno in dan za dnevom „klerikalce“ in „klerikalizem“, kakor „Obzor“ iit „Hrvat“, glasili stare, izumirajoče generacije. Ta »azdraženost je razumljiva, če se pomisli, da nastopa sveže in samozavestno mlada hrvaška ljudska stranka in izpodkopuje Zajedničarom tla. Slednjič mora izumreti tudi na Hrvaškem brezplodna ideologija „Dr-vata“, da se ustvari podlaga za zdravo, načelno po-i üko. Volitve zbližujejo del zajedničarov, radičevce in frankovce, odbijajo pa vse razumne in prevdarne elemente in ljudska stranka pridobiva, Mi to razdraženost razumemo in se je veselimo. Samostojna ni liberalna? Na brzojavnih stebrih, po drevesih in drugod so bila nalepljena vabila na shod pri Sv. Jakobu v Slov. gor. s sledečo vsebino : „Vabilo na shod slovenske liberalne kmetijska stranke. Zatorej ste vabljeni vsi, kateri ste liberalnega duha! Govornik Drofenik. Volilno gibanje, j Kateri je pravi demokratski program? Zagreli- J ška ;,Rijeö“ — glasilo jugoslovenske demokratska j stranke je slovesno in oficijelno objavila demokratski! program. Takoj za njim je pa dr. Žerjav v Ljubljani I predaval in nato objavil v „Jutru“ svoj govor kot j program demokratske stranke, ki se pa bistveno raz- ! likuje od onega v „Riječi“, V Ljubljani pa kandidira dr. Tavčar kot nosilec demokratske liste, Id ima tudi svoj program, bistveno različen od dr. Žerjavovega« Imamo torej v kolikor nam je znano, doslej že trii programe, vse različne, gotovo vse prave in dobre* Kateri izmed njih je najbolj pravi in najboljši? Dalmacija. Narodni demokrati kandidirajo na prvem mestu Krstelja, potem Dubohoviča in bivšega patra Vuhoviča. Izvenstrankarski dr. Smodlaka, pa Trumbiča in kmeta Guliča. Radikalci, ki imajo mnogo pristašev zlasti med srbskim prebivalstvom okrog Boke Kotorske, stavijo na prvo mesto bivšega ministra Ljubo Jovanoviča. Volilni izgledi v Dalmaciji. Hrvaški nepristranski glasovi cenijo, da bi izmed 11 dalmatinskih! j mandatov utegnila izvenstrankarska lista dr. Trum- ; biča dobiti 4—5 (dr, Trumbič, dr. Smodlaka, dr. Le-oiilio in še kakšen kmet). Ljudski stranki, o kateri pravijo tudi nasprotniki, da se zelo širi, prerokujejo 4 mandate. Tako bi ostali še 3 za radikalce, komuniste in demokrate. Dr. Drinkovič v Dalmaciji. Hrvaškemu narodnemu klubu kaže v Dalmaciji jako slabo. Sedaj so poslali zajedničari v Dalmacijo proslulega ministra za pošte dr. Drinkoviča, da tam kot rojen DalmatineO oi ganizuie njihovo stranko. Tolažijo se, da bo s klicem:! Vsi Hrvatje skupaj! prekucnil razmere in naredil ugodno razpoloženje za zajednico. Listi pišejo* da je že dospel v Dubrovnik in imel zaupen sestanek z nekimi uglednimi meščani, med drugimi tudi z* ^ ekim kanonike«. .Veliko to pač ni, a za tolažbo je luđi 'dobro. Hrvaška „krščan sko-soci j alna stranka.“ Na Hrvaškem se pojavlja, „krščansko-sooijalna. stranka“,, ki pa nima ničesar skupnega s hrvaško ljudsko stranko. Sestavlja jo bivši Irankovec in poslanec Zatluka, ki bi potom nje rad prišel do državnozborskega mandata. Hrv. kmetska stranka (radičevci). Hrvaš £4 zajednica. (Narodni klub) je ponudila Radičevcem kompromis za volitve, da bi vsaj na ta način spravila pod streho nekaj mandatov. Pač slabo znamenje za moč in moralo te stranke. Dobili so pa v brutalnem tonu odgovor, da ne marajo ž njimi nobenih stikov iz sledečih razlogov: 1. ker so monarhisti, 2. ker so .viadni, B. ker so proti samoodločbi Hrvatov, 4. ker so preganjali Radičevce. S tem je Radičeva stranka povedala jasno, da je za republiko, zoper skupno državo in sploh zoper vse temelje, na katerih se je zgradila naša država. Izvenstrankarska stranka na Hrvaškem. Kakor je v Dalmaciji osnoval dr. Trumbič svojo izven-strankarskc stranko, tako porajajo sedaj na Hrvaš kem nekateri člani bivšega jugoslovenskega odbora , zlasti Jovo Benjamin m dr. Ante Mandič izvenstran-karsko stranko. Nji se je pridružil tudi dr. Politeo , ki je že pri zagrebških občinskih volitvah postavil svojo lastno nestrankarsko listo. Program te skupine ima lepe besede, a malo vsebine. Samo toliko je raz-r. idno, da so z vsemi strankami nezadovoljni in small ajo samo sebe za prave može. Ljubljana. Najbolj izrazita in zanimiva kandidatura je v Ljubljani. Stojita si nasproti dr. Tavčar, predstavitelj skrajne desnice med demokrati, in dr, •Gosar, predstavitelj skrajne levice v Slovenski ljudski stranki. V socijalnem oziru pridejo tukaj kontrasti najbolj do izraza. Naši kandidalis. K a n d i d a t j e s splošnimi pogoji po abecednem redu: 1. Roškar Ivan, posestnik in minister na raz -položenju, Sv. Jurij v Slovenskih goricah. (Nosilec ■liste.) 2. Ocrne j Karol, župan in mlinar, Fram pri Mariboru. 3. Keše Stanko, rudarski strojnik, Trbovlje. 4. Krajnc Martin, župan, Velika Pirešica. 5. Krepek Anton, delavski tajnik, Maribor. ti....Meško Anton, posestnik, Lahonci (Ptujski o- 7. -Pintarič Ljudevit, posestnik, Beltinci, Prekmurje. 8. Pišek Frane, župan in poslanec, Orehova-vas pri Mariboru. 9. Pišek Jožef, posestnik, Medlog pri Celju. 10. Pušenjak Vlado, nadrevizor, Maribor. 11. Steblovnik Martin, posestnik, Šmartno ob i (Paki. 12. Skoberne Jožef, posestnik, Dovško, Rajhen- ?urg. 13. Vrečko Jakob', župan, Ponikva. 14. Vrečko Martin, posestnik, Zeger, Kozje. 18. 2ebot Franjo, posestnik, Maribor. 46. En kandidat za Prekmurje se še določi posmeje. Kvalificirani. 1. Dr. Anton Korošec, minister. % Dr. Josip Hohnjec, državni poslanec. 3. Dr. Fr. Jankovič, minister na razpoloženju. 4. Dr. Josip Leskovar, odvetnik in vladni ko-i snisar, Maribor. B. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Celje. Namestniki. 1. Profesor Ivan Vesenjak, državni poslanec. 2. Dr. Alojzij Juvan, odvetnik, Maribor. 5. Dr. Andrej Veble, odvetnik pri Sv. Lenartu r Slov. gor, 4. Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne, Maribor. g* Dr. Karol Verstovšek, poverjenik. Pnevne vesti. Regent Aleksander ne bo prišel v Zagreb, kakor je poročalo časopisje, ampak je njegov zagiebški pohod odložen na nedoločen čas. Duhovniške vesti. Prestavljen je č. g. Jakob Rabusa iz Dobove v Rajhenburg za prvega in č. g. Maks Slander iz Ponikve v Rajhenburg za drugega kaplana. C. g. Andrej Piree, ki jie imel dopust, je zopet nastavljen za kaplana v Dobovi. C. g. Martin Vrzelak, provizor na Pernicah, pride za kaplana na Ponikvo. G. g- Jože Dušič je prestavljen iz Rajhen -burga za kaplana k Sv. Barbari v Halozah, odkoder je odišel č. g. Ivan Atelšek za provizorija v Sirje. Zakaj izzivate? Prvo je začelo „Jutro“ valiti krivdo koroške polomije na klerikalce. Zerjavo-Kra-merjevemu glasilu je krepko odgovoril „Slovenec“ Za Jutrom“ je prišepal sedaj „Tabor“, ki bi tudi rad Videl odgovornost izgubljene Koroške v vedno vsega 2la krivi klerikalni malhi. Gospodje naprednjaki, čemu začenjate izzivati glede zafurane Koroške proti vašemu prepričanju? Zagotavljamo vas, ako še zleti od vaše strani glede Koroške ena pušica v nas kot Sisto nedolžne, bomo postavili vaše pri koroškem odrešenju zaposlene naddemokrate v vojaški in civilni obleki na zasluženi pranger v oni luči, da bo gledala v njih vsa širša javnost slamnate može, kot so bili m ostanejo v resnici. Potem bote pa jadikovali, češ: glejte, same osebnosti! Pomnite, začeli ste vi z razkrivanjem koroške rane, ako ne nehate, naj se potem zahvalijo rodoljubi ala dr. Dolar in rdečehlači velmož „Taboru“, da bodo razkrinkani. Pripravljeni pa smo ne na ofenzivo, ampak na obrambo, lei bo prešla pri vašem izzivanju v protiofenzivo, ki bo dokaj ne-buba raznim gospodom, ki so do poloma Koroške vedali kot demokratski „bogovi“, a so v resnici le samo slamnate figure. Ureku v pomislek. Kandidat-voditelj Samostojne Urek se po svojih shodih strupeno zaganja v dr. Korošca. Odkod to sovraštvo? Ali morda odtod, ker je dr. Korošec svojčas odpustil Ureka iz službe pri vnovčevalniei za živino v Mariboru? In zakaj je bil Urek iz službe izpuščen? Ati je to bilo v zvezi z računi pri vnovčevalniei? Kamniške nemškutarje j'e nekdo potegnil, da pridejo Slovenci iz Maribora v soboto zvečer 16. t. m, pobijat okna in razgrajat. Naenkrat je nastal velik dirindaj po Kamnici. Radovedni smo, kdo je Kamničane tako grdo nalagal in kako je to, da so mu ver. jeli? imenujenam tistega, ki je Slovenca videl, da so bili že na potu iz mesta, a so se vrnili, ko so zar slišali glas trobente? Kdo je dal Nemcu Haslacherju oblast, da je na njegovo komando morala požarna hramba stražiti celo noč in celi dan? In ti ljudje, ki se bojijo Slovencev, naj imajo volilno pravico? Komunistični agitator. Krog ptujske okolice se klab neki tesar Franjo Stauber, ki nastopa kot komunistični agitator. Ta človek deli med kmete komunistični program m druge komunistične obljube. Mariborska policija je temu oznanjevalcu boljševiških nebes zaplenila nekaj komunističnih letakov. Naše vrlo kmetsko ljudstvo krog Ptuja svarimo pred tem nevarnim človekom, ki je dobro plačan komunističen hujskač, - • lUMfii Vpoklic novih rekrutov. Novi rekruti bodo vpo-acani v kadersko službo in sicer : pehota v iebru -ir ju prihodnjega leta, topništvo in konjenica pa v sanuarju. Vojaško službovanje in dijaki. Vsi dijaki, ki so dovršili, študije, ali so jih opustili iz neznanega vzroka, bodo vpoklicani k vojakom. To naredbo je izdalo vojno minis rstvo, Rudarska stavka nam grozi v Trbovljah. Trboveljski rudarji zahtevajo zopetno povišanje mezd t ki presega že vse meje. Ako bi trboveljska družba se udala in privolila v povišanje rudarskih plač, bi cene premogu znatno poskočile. Da se reši rudarsko vprašanje, bo sklicana kar najbolj obširna enketa , pri kateri bodo sodelovali zastopniki konsumentov in delavstva Ta enketa se bo izrekla, v kolikor se lahke povišajo plače rudarjem, ne da bi se preveč dvignile že itak visoke cene premogu. Pozor na okrajni zastop v Ptuju. Vse naše pristaše, ki imajo kaj opraviti pri okrajnem zastopu v Ptuju, opozarjamo na to, da je tajnik okrajnega zastopa, g. Sagadin, glavni zaupnik in tajnik Samost, kmetijske stranke za ptujski okraj. Naj nam naznanijo vsak poizkus,. ako bi hotel na katerikoli način vplivati na nje v prid Samostojne. G. komisarju K. Brenčiču pa svetujemo, da si poišče drugo zanesljivejšo moč, Sagadinovo tajništvo je delo dr, Fermev-ca, sedanjega tovarnarja na Bregu, ki je s tem spravil svojega prejšnjega pisarja do boljšega kruha, pa tudi g. Brenčiču vrinil zanesljivega špiceljna. Saga^-din je bil znan kot strastni JDS pristaš; toda mislili smo, da je odkrit nasprotnik. Boj s Samostojno šele je odkril njegovo neodkritosrčnost in zahrbtnost. Zalo še enkrat: Pozor! Pregledovanje naših carinam. Največ pritožb oa naše in inozemske strani je gotovo radi počasnega in indolentnega poslovanja naših carinam, ki so poslovale do sedaj po fosilnem srbskem sistemu. Ker je romalo že nešteto pritožb radi carinam v Beograd, se je naš finančni minister ojunačil v toliko, da je odredil pregled carinam v: Beogradu, Zagrebu, v Ljubljani in v Mariboru. Pregled se že vrši v Beo -gradu, 25. t. m. bo revizija v Zagrebu, nato v Ljubljani in seveda nazadnje v Mariboru, kjer bi bila revizija najbolj potrebna. (Nič bi ne škodovalo, ako bi uvedla ta komisija na zanikerne carinarnike poštene porcije srbskih batin. Op. ur.) Poziv konkurznim upnikom Glavne posojilnice. Novembra meseca t. 1. se bo izplačala prijavljenim upnikom Glavne posojilnice v Ljubljani 8% kvota svo-ječasno likvidirane glavnice. Vsi upniki, ki so tekom časa spremenili svoj naslov, se s tem poživljajo, da prijavijo svoj sedanji natančni naslov obenem z navedbo štev. vložne knjižice najkasneje do 2. 11. 1920 namestniku upravitelja konkurzne mase dr. Otonu Fettichu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica št. 11 . Oni upniki, ki so svojčas prijavili svoje terjatve po kakem denarnem zavodu (hranilnici ali posojilnici), pa so med tem vzeli svoje knjižice nazaj, naj vpoš -Ijejo na gorenji naslov potrdilo dotičnega denarnega zavoda, da so upravičeni dvigniti konkurzno kvoto in naznanijo tudi svoj natančni naslov ter številko vložne knjižice. Na železniški progi Celje—Dravograd nasto -pijo s 1. novembrom sledeče spremembe: Jutranji vlak odhaja iz Celja že ob 8.10 in dospe v Dravograd ob 11.26; popoldanski vlak odhaja iz Celja ob 14.40, in pride v Dravograd ob 16.02; popoldanski vlak odhaja iz Dravograda ob 15.4)5 in dospe v Celje ob 19. Večerni vlak odhaja iz Celja ob 20.40 in pride v Velenje ob 22.08. Vsi ostali vlaki pa ostanejo kakor do sedaj. * Okrajno glavarstvo za Prekmurje. Naša dež. vlada je ukrenila, da se ustanovi mesto dosedanjega prekmurskega civilnega komisariata posebno okraj - I i ko glavarstvo za Prekmurje s sedežem v Murski 30-* Lofi. Produkcijski davek na vino ukinjen. Finančno ministrstvo je ukinilo brzojavnim potom produkcijski davek na vino, ki ste ga že pobirali na veliko nevoso prebivalstva ljubljanska ter zagrebška finančna oblast. Izprememba obrtnega davka. Prvotno odredbo o pobiranju obrtnega davka je spremenil finančni minister v toliko, da se bo plačeval obrtni davek le od eank ter od veleindustrije v obliki posebnih doklad na uvozno in izvozno carino. Manjši obrtnik pa bodo plačeval od sedaj zanaprej dvojni dosedanji pridob <♦ vinski davek. Beograjska vlada odklanja izročitev dela do -navskih monitorjev Avstriji. Nalašč za to določen ministrski odbor, v katerem je tudi minister dr. Anton Korošec, je sklenil, da se ne uklone predlogu podo -navske konference, ki zahteva, da izroči naša država del donavskih monitorjev bivše Avstrije sedanji avstrijski republiki. Naša država rabi vse donavske monitorje za izvrševanje varnostne službe na Dona-11, ker poseda trikrat več donavske obali nego vse druge države, ki bi si rade lastile posest dela. sb.ro-a \ sirijskih monitorjev. Naša vlada bo tudi protesti-rala proti vzpostavitvi posebne mednarodne komisije» ki bi naj razdelila donavske monitorje. Splošna stavka v Osjeku. V Osjeku je izbruhnila 25. t, m. splošna stavka kot protest proti zakonu o redu in radu, katerega namerava upeljati Beograd. Množice so hotele zborovati na trgu kralja Petra, a policija je shod prepovedala in razgnala množice. Do kakih spopadov in izgredov ni prišlo. Vsled stavke so zaprte vse trgovine, gostilne in kavarne, listi tudi ne izhajajo. Stavka še ni končana. Prodaja južne železnice. V Beograd je dospela delegacija delničarjev nižne železnice, ki so priznali» da je družba pripravljena prodati južno železnico « Pogajanja o prodaji južne železnice se bodo nadaljevala novembra v Parizu. Zmaga komunistov. V Nišu in Skoplju so se vršile preteklo nedeljo zopet občinske volitve, ki so bilo razveljavljene radi komunističnih mandatov. Pri nedeljskih volitvah pa so zmagali po teh mestih spet komunisti., • Albanija mobilizira. Albanska vlada, ki ima svoj sedež v Tirani, je mobilizirala vse za orožje ša sposobno moštvo od 22. do 26. leta. Večina albanskih plemen je proti tej odreditvi mobilizacije od strani tiranske vlade, ki mobilizira iz javnosti prikritega namena. Bolgarski socijalisti proti III. internacionali!! Te dni so se sešli bolgarski socijalisti h kongresu » ra katečem so sklepali o pristopu k moskovski inter-nacijonali. Pri glasovanju o pristopu se je izjavilo 106 delegatov proti Moskvi, za je oddalo glase le 28.. Večina udeležencev tega kongresa pa je zavrglo vseh 21 točk, katere je poslal Ljenin kot pogoj za sprejem v III. internacionalo. Umor ruskega patrijarha. Poglavarja ruska cčrkve patrijarha Tichona je ustrelila fanatična ženska pred moskovsko katedralo. Patrijarh je užival S pri vseh nasilnostih sovjetskega režima napram ruski cerkvi velik ugled in spoštovanje pri boljševiški x ladi. Nove poštne znamke 5, milijonov po številu dobimo iz Amerike, Nove znamke bodo izročene poštni upravi 15. januarja prihodnjega leta. Tobačna trafika v Gaberju pri Celju št. 3 jo do 25. nov. t. L potom javnega natečaja razpisana « Enoletni kosmati dobiček je znašal 3061 K 91 v. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 300 K jam-ščine. Iz Koro ifc@. Kako je na Koroškem? Naše čete so že skoraj do cela ostavile A cono. V Borovlje in v Velikovec so žo dospele avstrijske upravne oblasti, katere je nem-škutarsko prebivalstvo burno pozdravljalo. Cela uprava bo koncem tega tedna že popolnoma v avstrijskih? rokah. Kako bodo prevzeli Nemci upravu Koroške? Koroška plebiscitna komisija bo razpuščena v sredini novembra. Avstrijska, okrajna glavarja za Velikovec in Borovlje sta že baje dospela na svoji mesti v pondeljek Danes je priromalo v A pas tudi ostalo avstrijsko upravno uradništvo, kateremu bo izročilo upravne posle naše uradništvo, ki se vrne nato v Jugoslavijo. Naše orožništvo ostane v A pasu do sredo novembra, ko prevzamejo varnostno službo avstrijski orožniki v moči od 800—1000 mož. Na koroški progi vozijo od pondeljka naprej osebni vlaki samo do Prevalj. Promet med Prevaljam mi in Pliberkom je ukinjen. Iz fllarlbora. Delo mariborske razmejitvene komisije. V torek so je odpeljala razmejitvena komisija iz Maribora v Spilje in Muri do Radgone, da si ogleda Muro in kraje ob tej reki. Pogajanja med avstrijsko in našo razmejitveno delegaci’o so začasno prekinjena radi obojestranskih nasprotstev glede črte Sv. Duh in Mure, Tozadevno se bo sklepalo v plenumu komisi -je. Tudi meja od Sv, Urbana (nad Pernicami) do Sv., Lovrenca še ni določena, ker se tudi glede te meje niso zedinile naša in avstrijska delegacija. Radi deževja tudi tehnično delo ni dovršeno od Kokošnjaka do sv. Urbana nad Pernicami.: Razmejitvena komisija zboruje tudi danes» Mariborske demonstracij« in škoda, v Maribo sni S» je Sestavila posebna komisija, ki Je ugotovila Škodo, katero so povzročile 98 strankam zadnje de -«kmstraelje. Policijska-komisija je ugotovila, da zn;v Ša škoda h'A milijona kron. Stranke so oškodovane za SO—250.000 K. Razveo ie policijske komisije je tuđi idr. Mrrtvlagg sesta-vii posebno komisijo, ki je precenjevat* škodo. Zanimivo je, da je večkrat ta Mrav -laggova komisija Conila škodo za desdt tisoče manj . jnego policijska komisija, v kateri je bil tudi 1. Ne - ; irtee^ j Ljudje |R) mestu se pritožujejo, da ne morejo s Mòbili staiióyanj. Muogi. meščani (imajo v okolici me - j sta svoje hiše. Tem bi se naj vzela njihova stanova- g rja v mestu in tako bi precej družin prišlo pod stre- j 3io. I Šolsko leto 1920-21 se prične v četrtek, dne j 38. nov. f. L, na obrtno-nadatjevàlni šoli: pouk boj ob nedeljah in četrtkih od 8. do 12. ure predpoldne. ] opisovanje se vrši: 3. novembra (stavbne obrti: mi- j zarji, zidarji, kleparji, ključavničarji itd., umetniške.! obrti: knjigotiskarji, knjigovezi, pleskarji, podobarji, * tapetniki itd. ter kemično-tehnične obrti: barvarji in usnjarji itd.(; 4. novembra (mehanično-tehnične obrti: sodarji, kolarji, urarji, vajenci delavnice južne železnice itd. ter aprovizaeijske obrti : peki, mesarji, gostilničarska obrt, slaščičarji itd.) ; 5. novembra (oblačilne in tekstilne obrti : krojači, čevljarji, sedlarji, krznarii itd. ter druge obrti: brivci, vrtnarji itd.) — vsak dan od 18. do 19. ure v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Vajenci in vajenke morajo prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico) in 20 K prispevka za šolske potrebščine. Dopisi. Ormož. Za avtonomijo občine se poteguje bivši gereut dr. Lašič. Ko je še on občini načeloval, ni sklical mesce in mesce občinske seje. Clane sosveta ni smatral za avtonomne. Ko pa je deželna vlada i-menovala novega gerenta in dva nova sosvetnika S. L. Sj. v občinski odbor, je dr. Lašič pričel kovati' pritožbe proti temu ua vse strani, češ, da ima njegova Stranka premalo sosvetnikov. Glej ga no, poprej rti rabil prav nobenega sosveta, sedaj pa jih kar naenkrat premalo. Le ne se razburjati, raj#’s», privaditi na to, kar je, in kar še pride, pdÄasi pa pr*»: sigurno, kajti kar j« prav, je prav. Sredo, dne 27. oktobra: Marija Magdalena. 'Alten. 04. Četrtek, dne 28. oktobra: Smrt majke Jugoviča, iz-ven. abon. Soboto, 30. oktobra: Ples v operi, opereta. Izve» abon. Nedeljo, 31. oktobra: popoldne: Španska »tiha. 'Izven abon.; zvečer: Brat Martin. Izven abon. Pon del jek, 1. novembra: Zemlja, Abon, C-ö. Torek, 2. novembra: Sen kresne noči. Abon. B-fi. Sredo, 3. novembra: Gostovanje v Ptuju. Kraji na Betajnovi. Izven abon. Četrtek, 4. novembra: Ples v operi. Aborti A-7. Soboto, '6. novembra: Morala gospe Dulske, Izven abon. VELIKA KAVARNA - ZOPETNA OTVORITEV 3-------- 'N V ČETRTEK, DNE 28. OKTOBRA 1920 ■- ONCERT VOJAŠKE (SODBE KUPUJEMO PO FIŽOL tr vsaki mneiini tar prusSm© na lnisu Tonejc in drug »e MARIBOR I lila naznanila. , Razna i URE vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur «Interne is srebrnine. Cene amarne. Postrežba točna. M l«CIJ> MARIBOR B8AJSEJ TRG » građa (Bure)- 869 Podi»§raifie obrtnllca-SI ovenča! Stavb, in umat. ključavničar Franjo Samare, Maribor, Pod mostom št. 10 se priporoča cen j. občinstva za vsa v njegovo stroko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih knrjav. Selo solidno! Cene smerne! Plemenska kobila težka, 6 let stara, se zamenja za težkega koaja. Ribiška ulica 9, Maribor. 870 Novorojen otrok se da za svojega. Vpraša se pri g. Polti, Koroška cesta 43, Maribor. 888 Med. univ. 888 (ir. Jlrnšek ordinira v Celju Glavni trg št. 18, L nadstr. rIžglasT" Lovska pravica v občini Senarska se odda do 30. julija 1923 potom javne dražbe ▼ zakup. Ta dražba st vrči v četrtek, 11. novembra 1920 na uradnem dnevu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 876 mmm je s da se v veletrgovini mannfsktarnega blaga Sarti-a Worsch®2 v Mariboru« GssTOdsta ulio dobiva vsakovrstno manufakturno blago v naivtiil pominHWh