floHnfno otačone? v oo»ovfwl Leto LXXn.. š petek Cena Din i*— SLOVENSKI tahaja vsak dan popoldne tzvzemd n«delfe In praznik*. // Inseran do 80 p«ttt vrst d Din 2. do 100 vrst d Din 150, od 100 do 300 vr* 6 Oin 3. večji inserati peth vrsto Din 4,—, Popast po dogovoru, i ns« ratni davek po sebe \ It „Slovenski Narod* voljo mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 2i— |/ Rokopisi se o« vračajo UREDNIŠTVO IN UPfcAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevo ulica Hov. 5 r«4«ton> 31-22. 31-21 31-24. 31-25 in 31-31 Podružnico« MARIBOR. Grajski tro Sl 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 26 fI CEUE. celjfko uredništvo: Srro*smoyerjevo ulico 1, telefon št. 65t ave. Kocenova ul 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC Slomškov trg S /7 Poštna hranilnico v Uubljani it. 1035L Chamberlainov odgovor Hitlerju: Mir po nemških pogojih - ne? Izredno oster in odločen govor angleškega ministrskega predsednika * Dokler Nemčija ne popravi storjenih krivic in dokaže z dejanji voljo za mir, tako dolgo so vsaka pogajanja izključena London, 13. okt. br. Za govor ministrskega predsednika Chamberlaina, ki ga je imel včeraj v spodnji zbornici, je vladalo v vseh političnih krogih največje zanimanje. VVestminstrska dvorana je bila v resnici prenapolnjena. Navzoči so bili vsi tuji diplomatski zastopniki. Poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu je bil rezerviran časten sedež v loži za visoke tuje osebnosti. Chamberlainov govor je bil ponovno prekinjen z dolgotrajnim ploskanjem. Listi so ga objavili v posebnih izdajah že uro pozneje ter pripominjajo v svojih prvih komentarjih, da je obeležen po naslednjih petih točkah: 1. Nemška vlada je ovira za pravi mir, ki si ga vsi narodi ln tudi Nemci tako zelo žele. 2. Mirovni predlogi, ki se naslanjajo na najnovejša zavojevanja, so nesprejemljivi in za Anglijo nečastni. 3. Nemčija lahko Izbira med tem, da dokaže svojo pošteno voljo do miru z dejanji in resničnimi garancijami, alt pa, da zavezniki dosledno Izvrše svoje obveznosti. 4. Prvi pogoj za pogajanja je, da se popravi jo krivice, ki so bile prizadejane Češkoslovaški in Poljski ter se ti dve državi restavrirata. 5 Sedanji nemški vladi nikakor ni mogoče zaupati, če ne poda garancij. ki j*h bodo vsi smatrali za sprejemljive. (Podrobnejšo vsebino govora je objavilo današnje »Jutro«.) Za Chamberlainom je povzel besedo vodja opozicije major Attlee, ki je v svojem govoru ugotovil: 1. Predloge za mir je postavil človek, ki ne nudi ničesar drugega kakor nedoločene obljube za prihodnost. 2. Predlogi so bili sestavljeni po ne-izzvanem napadu ter temelje na zahtevi, da se sprejme ta napad kot gotovo dejstvo. 3. Ni videti namena, da bi se spremenila čustva ali mnenje, na katerem bi ?e mogle zgraditi nade za bodočnost. Nobena britanska vlada ne bi mogla niti s stališča načel, niti s stališča obzirnosti dati drugačnega odgovora, kakor ga je dal ministrski predsednik (pritrjevanje). Ta država bo odobrila ta odgovor in narodi drugih držav ga bodo sprejeli. Mislim, da mora nemški narod vedeti, da lahko vsak čas doseže mir, vendar pa mora opustiti metode nasilja in napadov. Opustitev napadov ni pogoj za sklenitev miru, temveč je to nujni predpogoj. Vodja liberalne opozicije sir Archibald Sinclair je imel oster govor, v katerem je povedal stališče svoje stranke, kakor tudi svoje stališče glede pogojev za ustavitev sovražnosti. Odobravanje v Londonu London, 13. okt. AA. Reuter: Izjava Chamberlaina v spodnjem domu je bila deležna izrazov navdušenja, ki niso v navadi pri debatah v spodnjem domu. Parlamentarni urednik Reuter j a pravi, da je treba zlasti poudariti močan naglas, ki ga je uporabljal Chamberlain. Del njegovega govora je bil ves čas resno odločen, sem pa tja pa je govornik povzdignil svoj glas do nenavadne višine. Chamberlain je govoril nenavadno ostro, ko je omenjal bombardiranje poljskih mest, njegove besede o neizpolnjenih obljubah pa so bile izražene z ostrim sarkazmom. Izjavo, da Ve- ka Britanija ne bo sprejela take osnove ra konferenco, katera bi ugajala Hitlerju, :~>a so člani spodnjega doma pozdravili z dolgotrajnim vzklikanjem. Potem je bilo vzklikanje vse bolj pogosto. Po Chamber-lainovem govoru sta vodja opozicijskih strank takoj izjavila, da je Chamberlain povedal vse, kar je bilo potrebno, da se izrazi edinstvena odločnost vsega naroda Velike Britanije. London, 13. okt. s. Vsi današnji angleški in francoski listi poudarjajo mirnost in odločnost Chamberlainovega govora, ki je sicer odbil Hitlerjeve predloge, toda pustil odprta vrata za časten mir. Vsi tudi poudarjajo zaključne besede govora, da je sedaj na Nemčiji, da izbira. »T'mes« pišejo: Chamberlain je odklonil Hitlerjeve predloge s polno zavestjo globokega in resnega čuta odgovornosti. Z vso zavestjo, kaj to Domeni in kakšne so alternative, se je naša generacija pripravljena žrtvovati, da zasigura znosno življenje prihodnjim Dokoleniem H'tlerjevi mirovni predlogi so pomenili, da bi z njihovim sprejetjem morali Drelomiti dano besedo, odobriti nasilje in žrtvovati bodočnost, ne da bi pri tem rešili sedanjost. Chamberlain bo jutri govoril po radiu London. 13. okt. AA Reuter: Chamberlain bo imel v soboto zvečer po radiu govor, v katerem se bo obrnil na narod in v katerem bo razpravljal o zadnjem obdobju mednarodnega položaja. Vtis v Ameriki Washington, 13. okt. AA Reuter: Po mišljenju dobro obveščenih krogov v Wa-shingtonu je Chamberlainovo odklanjanje Hitlerjevih mirovnih predlogov utrdilo Boosevelta v sklepu, da odkloni vsako po- nudbo, da bi posredoval v sedanjem evropskem spopadu. Dobro misleči ljudje mislijo, da je bil Roosevelt prisiljen kaj .akega storiti. Washington, 13. okt. AA. Havas: Včerajšnji Chamberlainov govor, ki se v vseh točkah uiema z Dalac::erovim govorom, so ameriški politični krogi zelo ugodno sprejeli. V teh.krogih mislijo, da se je nemški poskus za sklenitev miru popolnoma izjalovil. Izjava britanskega premierja je pomirila ameriško javnost, ki se je po nedavnih intervencijah Liovda Georgea v spodnji zbornici začela bati. da bo Chamberlain mani odločen glede nadaljevanja vojne do končne zmage demokracij Včerajšnji popoldanski govor Chamberlaina je ohrabril tudi one, ki se v senatu bore za revizijo nevtralnostnega zakona da podpro demokracije in da nastopijo proti njihovemu sovražniku hitlerizmu. zakona, ki so se mu odrekli vsi govorniki, tako izolaclonisti kakor pristaši vladne zu-nanie politike. V Rimu posebne izdaje Rim, 13. okt. s. >-Giornale d' Italia« ie sinoči v posebni izdaji objavil celotni govor ministrskega predsednika Chamberlaina. V javnosti ie zbudilo to tem večjo pozornost, ker ie znano, da listi Hitlerjevega govora v državnem zboru niso smeli objaviti v posebnih niti v drnaib Vdajah, temveč samo v rednih številkah in še to v skrajšani obliki. Zaenkrat pa listi ne objavljajo nifcakih komentarjev. V političnih krogih pa sodijo, da so po- « nade na mir in da se bo vojna brezobzirno nadaljevala. Mnenje nevtralcev Oslo, 13. oktobra AA. ReuteT. Po Chamberlainovem govoru se boje. da bodo vse mirovne ponudbe ostale brez uspeha, će Hitler ne poda pozitivnih predlogov o tem. Norvežani ugotavljajo, da se na žalost ne da nič storiti in da bo imela poslednjo besedo sila. Amsterdam, 13. oktobra AA. Havas. Ho-landski listi prinašajo na prvih straneh Chamberlainov govoi pod naslovom: »Zavezniki ne žele začasnega premirja« ah »Mir je nemogoč pod nemškimi pogoji«. »Chamberlainov odgovor Hitlerju« itd. List: naglasajo, da Velika Britanija in Francija ponavljata na Daladierova in Cham berlainova usta, da se o sklenitvi miru nočeta pogajati s sedanjo nemško vlado. Bern, 13. oktobra AA. Havas. šv^arski listi so mogli doslej prinesti samo odlomke Chamberlainovega govora, a kljub temu so razumeli njegovo vsebino in poudarili, da se je vnovič potrdilo iskreno sodelovanje med Francijo m Veliko Britanijo m da je zdaj vrsta na Nemčiji, da da pojasnilo na Daladierov in Chamberlainov govor. Besedo imajo bombe in topovi Silen vtis v Nemčiji — Nočni posvet pri Hitlerju Vojna se bo neizprosno nadaljevala Berlin, 13. okt. s. DNB javlja: V tukajšnjih političnih krogih soglasno tolmačijo včerajšnji Chamberlainov govor kot popolno odklonitev predlogov kancelarja Hitlerja za končno utrditev miru v Evropi. Ugotavljajo, da vsebuje Chamberlainov govor samo propagando, ne predlaga nobene konkretne rešitve ter ignorira Hitlerjev mirovni program. Anglija je zavrnila roko, ki jo je Hitler ponudil. London, 13. okt. s. Preko nevtralnih držav prihaja iz Berlina poročilo, da je imel kancelar Hitler sinoči posvetovanja s svojimi najožjimi sotrudniki o pamenu Chamberlainovega govora v angleškem parlamentu. Pri tem so ugotovili, da pomeni Chamberlainov govor jasno in odločno odklonitev Hitlerjevih predlogov. Zato so bili takoj sprejeti vsi potrebni sklepi ta nadaljevanje vojne. Baje bodo predvsem evakuirana vsa večja mesta ob Reni. New York, 13. okt e. Berlinski dopisniki so sporočili svojim listom, da je včeraj Hitler sprejel svojega zunanjega ministra von II i bbe nt ropa in se z njim posvetoval o Chamberlainovem govora in o nadaljnjih načrtih nemške vlade. V zvezi s tem razgovorom so v narodno socialističnih krogih prepričani, da Nemčija ne more sprejeti Chamberlainovih pogojev in nI več nobenega dvoma, da se bo vojna nadaljevala z vsemi sredstvi in brezobzirno. Sedaj bo govorilo orožje Berlin, 13. okt. e. Sele o polnoči se je izvedelo, kakšno stališče so službeni nemški krogi zavzeli po Chamberlainovem govoru. To stališče je zelo nespravljivo in izključuje sleherno nemško akcijo v bodočnosti, s katero bi si Nemčija še Dri zadevala doseči mir s Francijo in Anglijo. Chamberlain je odklonil mirovno ponudbo Nemčije in je izrekel težke žalitve na račun Nemčije in njenega voditelja. £>o Chamberlainovem govoru ie po mneniu nemških krogov popolnoma jasno, da hoče Anglija iztrebiti nemški narod Chamberlain je zopet ponovil svoj star očitek, da Nemčija ne drži besede, toda Anglija že več stoletij taka sredstva vporablja v svoji zunanji politiki. Vsi poizkusi za dosego miru v Evropi so se izjalovili zaradi Anglije. Chamberlainov govor je bil hud udarec tudi za vse druge narode v Evropi, ki si žele miru. Brez prikrivanja je Anglija pokazala, da noče miru in da hoče uničiti ves nemški narod Po mnenju odločilnih političnih krogov v Berlinu je zdaj prišel čas za odločilna posvetovanja med Nemčijo in Rusijo glede nadaljnjega skupnega oostopanja proti zapadu, ki hoče za vsako ceno imeti vojno. Listi pišejo, da bodo xislej poročila z zapadne fronte mnogo obširnejša in vse drugačna, kot so bila doslej. Odmev v nemškem tisku Berlin, 13. okt. e. V komentarjih včerajšnjega Chamberlainovega govora poudarjajo današnji berlinski listi da je Chamberlain zopet pokazal svojo veliko previdnost, ko je govoril o vojnih ciljih Anglije in Francije ter ni omenil niti besede o hitlerizmu in tudi ni omenil niti z besedo Rusije ter pakta o nenapadanju med Rusijo in Nemčijo. Sicer pa so zahteve Chamberlaina tako težke, da Nemčija o njih ne more razpravljati. V Chamberlainovem govoru so pa tudi besede, s katerimi Anglija ni dokončno odklonila vseh nemških mirovnih predlogov. V splošnem ie bil Chamberlainov govor tak. da se ne me nihče čuditi, če Nemčija na govor ne bo ničesar odgovorila in tudi ne povedala, kakšno novo tališče zavzema po Chamberlainovem govoru, V komentarjih poudarjajo nemAki listi, da je imel Chamberlainov govor tako obliko, ki sicer ne izključuje popuščanja Anglije, toda le s pogojem, da popusti tudi Nemci ia. Nekateri listi so napisali, da predstavlja Chamberlainov govor vendarle nekakšno izhodišče, s katerega bi se s primernimi di- Prvi nemški podvigi na zapadni fronti Zadnje dni so poskusili Nemci več napadov na francoske postojanke Pariz, 13. okt e. Po zadnjih vesteh z zapadne fronte so nemške izvidniške čete že nekaj dni zelo aktivne, toda njih napadi doslej niso imeli uspeha. Nekaterim izvid-niškim oddelkom se je posrečilo prodreti do žičnih ovir pred francoskimi jarki. Metali so ročne granate, a njih napredovanje so Francozi z artilerijskim ognjem preprečili. Nemške izgube so bili precej velike. Opazovalci z letal so ugotovili, da se nahajajo v nemških utrdbah in v sprednjih obrambnih črtah večinoma mlajši letniki nemške vojske, ki so v teku preteklega tedna zamenjali starejše vojake, ki so bili zelo slabo oblečeni in so jih umaknili v zaledje, da jih usposobijo z novo opre- mo in boljšo hrano zopet za boj. Včeraj so nemška izvidniška letala prvikrat skušala prele teti francosko utrjeno črto in fotografirati francoske p stojanke. Francoska lovska letala so nemška letala pognala v beg, preden so mogla opraviti svojo nalogo. Francoska i t angleška izvidniška letala že od pričetka vojne opravljajo težko izvidniško službo nad nemškimi postojankami z uspehom, tako da ima zavezniški generalni štab na razpolago že celoten fotografski zemljevid o nemških utrdbah. Ti fotografski zemljevidi bodo zaveznikom zelo koristili, ako pride do večjih bojev na fronti. plomatskimi akcijami mogoče vendarle rešila glavna vprašanja, zaradi katerih so Nemčija, Francija in Anglija v vojnem stanju. Glede Češkoslovaške poudarjajo v svojih komentarjih berlinski listi, da Nemčija ni nikoli izjavila, da smatra protek- torat potreben samo zaradi varnosti Nemčije. Zadnje upanje — Roosevelt Wastoingt©n. 13. okt. s. šef tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva dr. Dietrich je izjavil snoči v Berlriu novinarjem, da po Chamberlainovem govoru lahko samo še Zedinjene države preprečijo vojno v večjem obsegu Hitler bo odložil svoje povelje za vel ko ofenzivo, če bo zvedel, da je predsednik Roosevelt pripravljen posredovati na mir. V ameriških uradnih krogih te izjave se ne komentirajo, izjavljajo pa. da za enkrat ne vidijo načina, kako hi b in mogoče zbližati oba nasprotna tabora. Stratosfera! torpedo tajinstveno orožje nemške vojske? Pariz, 13. okt. e. V zavezniških vojaških krogih zadnje dni mnogo govore o nekem novem nemškem orožju, ki ga drže Nemci v največji tajnosti in o katerem je govoril tudi že sam Hitler v svojem govoru v Gdansku. Pariški list > Pariš Midi« je mogel po informacijah, ki jih je dobil iz zanesljivih virov, deloma pojasniti, zakaj gre. List pravi, da je to nemško orožje nekakšen stratosfemi torpedo, katerega akrijski radij je zelo obsežen in katerega je mogoče iz^-trel ti na mnogo večje daljave kakor je hilo mogoče izstreliti granate iz debele Berte med svetovno vojno. Nemški stratosfera i torpedo je izum nekaterih učenjakov, ki so v letih no vojni proučevali možnost za premostitev stratosferske razdalje med zemljo n planeti, torej izum uč°niakov. ki so se pečali s tako zvanim] stratosfemirni raketami Izumitelji stratosferskega torpeda so ba- je ponudili svoj izum že pred leti francoskemu in angleškemu generalnemu štabu, toda Francozi in Angleži so po preizkušnji izuma odklonili nabavo patenta. Naj brze istočasno so izumitelji ponudili svoj izum tudi nemški vojski. NemSki vojaški strokovnjaki so izumitelje tudi odklonili, toda po nekaterih vesteh se je kancelar Hitler sam zavzel za izumitelje n ukazal zgraditi pri Berchte.5rgadenu posebne laboratorije v kater h so izumitelji nadaljevali ipoizkuse s strcitosfernim torpedom. Po informacijah, ki so jih dobili Francozi in Angleži, prvi poizkusi niso uspeli v taki men. kakor je bilo pričakovati. Morda pa so izumitelj: svoj izum v zadnjem času izpopolnili in je mogel zaradi teera samt kancelar Hitler v svojem gdnnskom govoru zagroziti s tem tajinstvonim novim nemškim orožjem. Prišaiek pogajanj s Finsko v Moskvi Prvi razgovori so zgolj informativnega značaja Moskva, 13. okt. mp Agencija Tas je iz-iaia naslednje urao.no poročilo: 12. oktobra so se zaceli razgovori med zastopnikom sovjetske vlade Molotovim in zastopnikom finske vlade dr. Pasixivi-jem. Razgovorom so od ruske strani prisostvovali še Stalin, Potemkin in ruski poslanik v Helsinkih Derivjanski, od finske strani pa še finski poslanik v Moskvi Iri Koškinen, Pasonen in Niukom. Razgovori so trajali dve uri. Helsinki, 13. okt. mp. Dopisnik Havasa poroča, da finska vlada ni objavila nobenega službenega komunikeja o prvih razgovorih med dr. Pasikivijem in Molotovim. Z vladne strani pa poudarjajo, da je Rusija znatno popustila v svojih zahtevah oziroma, da so splošno pričakovali večje zahteve. Podrobnih vesti ni bilo mogoče dobiti, dobro informirani krogi v Helsinkih pa trdijo, da je Rusija zahtevala odstopi tev nekaterih manjših otokov v Finskem zalivu, ki bi služili v prvi vrsti za mornariška oporišča. Rusija je dalje predlagala sklenitev finsko-sovjetskega vojaškega sporazuma, vendar ne v taki obliki, kakor ga je sklenila z baltiškimi državami, zlasti ne takega kot z Litvo. Pri tem sporazuma ni bilo nobenega govora o kakem pošiljanju ruskih posadk na finsko ozemlje in torej ne bi bila kršena finska integriteta. Nadaljnja ruska zahteva je bila, da se morajo Nemci takoj izseliti iz Finske. Rusija tudi ne vztraja več pri zahtevi, da Finska ne sme utrditi Alandskih otokov. Moletov ie dalje sporočil dr. Pasi-kiviju. da je Rusija interesirana na tem, da se postavilo politični in ekonomski odnosa ii med obema državama na novo podlago. Helsinki. 13. okt. s. Finski zunanji minister Erkko je izjavil včeraj novinarjem, da Rusija ni postavila Finski še nobenih konkretnih zahtev. Razgovori, ki jih finska delegacija vodi v Moskvi, so za obe strani samo informativnega značaja. Finska je za mirno in sporazumno rešitev vseh vprašanj in za spoštovanje mednarodnih zakonov, ki ne smejo biti prekršeni. Mnoge države so v sedanjem položaju izrabile Finski svoje prijateljstvo in simpatije. Zvečer je govoril zunanji minister Erkko po radiu. Govor so prenašale radijske postaje vseh skandinavskih držav. Prvotno bi ga morale prenašati tudi ameriške po- staje, vendar to ni bilo mogoče, ker so nemške kratkovalovne postaje odklonile posredovanje prenosa. Erkko je v govoru izjavil, da niso varnostni ukrepi v Finski naperjeni proti nikomur in da Finska samo želi, da izvaja svoje obveznosti kot nevtralna država ter prepreči avanture. Basel, 13. okt. e. List »Baseler Nach-richten* poroča iz Helsinkov, da bo pri pogajanjih med Finsko in Rusijo šlo predvsem za otok Hogland. katerega bi radi utrdili Finska in Švedska brez ruskega sodelovanja. V finsko-ruskih pogajanjih se bodo rešila najbrže tudi nekatera vprašanja, ki se tičejo Švedske in Norveške, in sicer Švedske glede izvažanja in uvažanja železnih rud. Norveške pa glede pristanišča Narvik. Ameriška intervencija v Moskvi Moskva, 13. oktobra e. Eno uro pred prv četkom razgovorov s finskim delegatom je ruski zunanji minister Molotov sprejel ameriškega veleposlanika. Po nekaterih informacijah se je ta razgovor tikal vprašanj, ki so v zvezi z rusko-finskimi pogajanju Washington, 13. oktobra A A. Havas. V zvezi s korakom, ki ga je izvršila pri sovjetski vladi vlada Zedinjenih držav, bo zunanje ministrstvo objavilo komunike, čim bo dobilo poročilo od svojega veleposlanika v xMoskvi. Zc sedaj pa pooblaščeni krogi poudarjajo, da predstavlja korak ameriške vlade potrditev načela, ki določa »tališče Zedinjenih držav glede vseh medna rodnih vprašanj, namreč da nc dovoljujejo, da bi sila urejevala odnose med državami. Za sedaj gre samo za stališče na moralnem polju, podobno stališču, kakor so ga Zedinjene države preko Cordclla Hulla zavzele pred 10 dnevi, ko so odklonile priznanje razdelitve Poljske. Demaria rtraTHHnftvsfcTf* držav London, 13. okt. a Po poročilih iz Moskve so se poslaniki Švedske, Norveške in Danske sinoči zglasili v ruskem zunanjem ministrstvu in izročili note, ki izražajo željo, naj bi se vsa vprašanja med Rusijo in Finsko rešila na miren način Finska se pripravlja za vsak primer Obrambni ukrepi se pospešeno nadaljujejo Helsinki, 13. oktobra e. Evakuacija fin-*e prestolnice se nadaljuje. V zadnjih dveh dneh in nočeh se je iz Helsinkov izselilo okoli 150.000 ljudi. Samo včeraj so na kolodvorih izdali nad 4000 brezplačnih voznih kart. Razpoloženje med prebivalstvom in begunci je zelo žalostno. Univerza in vse šole v mestu so zaprte. Univerzitetno knjižnico, ki je zelo dragocena, so spravili na varno v kletna zaklonišča. Vsi muzeji so zaprti in vse dragocene in redke predmete ter umetnine so spravili na varno. Pred vhodi bank in hranilnic stoje .od jutra do večera množice vlagateljev, ki čakajo na izplačilo vlog. toda dvigniti morejo največ 2000 finskih mark. V okolici mesta in v okoliških vaseh se vežbajo vojaški dobrovoljci, katerih oskrba je naložena ženam in dekletom. Vojaštvo je za straž i lo vse mostove, ki so vsi podminira-ni, kakor so podmuiirane tudi vse ceste na strateško važnih krajih. Z barikadami ia bodečimi žicami ter s pastmi za tanke je vojaštvo zaščitilo prvo obrambno črto. Definitivno je odpovedana olimpiada, ki M se morala vršiti prihodnje leto v Heiamkia. Stran 9 »SLOVENSKI NAROD« petek, 13. oktobre 1939. Stev.?^3 Spomladi pricno graditi novo tržnico S snocnje seje mestnega sveta — Zemljišče za relejno radijsko postajo — Posojilo 4,800.000 din Maribor, 13. oktobra V mestni posvetovalnici je bila enoči VI redna seja mestnega sveta mariborske mestne oučine. ki jo je o tvoril in vodil mestni predsednik g. dr. A. Juvan, ki je poročal, da se j« v smislu uredbe za pobijanje draginje konstitural odbor, v katerem so zastopniki konzumentov, trgovcev, obrtnikov in industrijeev. V odboru so: ravnatelj Rodošek, Marija Rapoc. Anton Reher Miloš Oset inž. Dračer. Josip Kac. namestnik pa Krna Povh, Vojteh Vehov-šek, J. Majer in Hnko Karner. Tudi je mestna občina imenovala svoja zastopnika v odbor za podpiranje svojcev, vojn h obveznikov in sicer gg. Geratiča in Kotnika, Po županovem poročilu so sledili referat: posameznih odsekov. Za prvi odsek je poročal mestni svetnik Ozvatič. Personalne zadeve .ki so bile na dnevnem redu, so se obravnavale v tajni seji. Vse ostale zadeve prvega odseka so bile odklonjene, in sicer ugovor Ivana Gottlicha proti predpisu mestnih hišnih davščn. ugovor Franca Hohnjeca zoper odmero pri rast ka-line. ugovor Julijane, Eve in Josipa Hut-terja proti predpisu hišno najemninskih davščin, ugovor Ot.lije Sarman proti oa-meri hišnih davščin, ugovor Nadarbine stolne in mestne župnije v Mariboru za-per kanalščino ter prošnja Marije Golobo-ve za znižanje mestnih hišnih davščn. Sledilo je poročilo m. s. Aljančiča, ki je poročaj za II. odsek. V smislu odsekove-ga predloga je mestni svet vzel na znanje podatke za proračun mestnega socialnega skrbstva za leto 1940-41, ki znaša 4.285.834 din, to je za 124.000 din več kakor v letošnjem proračunu. Ob tej priliki je m. s. Aljančič spet apeliral na mestno občino, naj se zavzame za to, da bo mestna občina iz bednostnega fonda dobila več sredstev Letos je mesto Maribor plačalo v bednostni fond 1,800.000 din, d očim je mestna občina dobila nazaj komaj 50 tisoč dm. Ob tej priiki je g. župan pojasnil, da stoji dotični referent pri banski upravi na stališču, da mesto Maribor ne potrebuje več podpore iz bednostnega fonda, ker plačani doprinos dokazuje, da v Mariboru ni toliko brezposelnih. Mestni svetnik g. Grčar pa je dejal, da je treba dati dotične ga referenta med brezposelne .dočim je m. s. Meglic dodal, da zadevo bednostnega fonda obravnavamo trt leta, pa še do danes ni nobene pozitivne rešitve Zatem je mestni svet odobril 4 prošnje za redno ubozno podporo, 3 proto je za zvišanje redne ubožne podpore ter 7 prošenj za oddajo oziroma sprejem v mestno oakrbn šnico. Na dnevnem redu zadev in. odseka, za katerega je poročal m. s. Štabe j, je bila najvažnejša točka zgraditev nove tržnice. V smislu poročila je mestni gradbeni urad izdelal idejne načrte za veliko in moderno tržnico, ki bo obsegala 4200 kv. metrov zazidane površne V smislu načrta bo nova tržnica zgrajena na delu Vodnikovega trga od Koroške ceste do stare minoritske cerkve. V glavnem traktu bo tržnica dolga 80 m. v gornjem koncu široka 40. v spodnjem pa 53 m. Na Koroški cesti bo stavba enonadstropna, na spodnji strani pa precej v^sja. V smislu Idejnega načrta bo na zgornji strani tržnice, to je na Koroški cesti in na Vodnikovem trgu, trg za zelenjavo, v spodnjem traktu pa bodo hladilnice in prodajalnice. Ob Vo-dniovem trgu in Koroški cesti pa bo arkadni hodnik, na katerem bodo lahko kmetice ab sredah in sobotah prodajale svoje pridelke v zvezi z gradnjo nove tržnice se bc reguliral tudi Vodnikov trg ter del Koroške in Strossmajerjeve ulice. Nova tržnica bo segala do M'noritske ulice in bo morala mestna občina odkupiti hišo štev 21 na Koroški cesti ter odstraniti kapelo na Koroški cesti. Stroški za srraditev nove tržnice so preračunan- na okoli 8 milijonov din. Pri debati o gradnji nove tržnice se je m. s. Weis izrekel proti gradnji nove tržnice na tem mestu češ da imajo glavni konzumenti iz Melja in iz Aleksandrove ceste eno uro hoje na trg župan dr Juvan pa mu je odgovoril, naj g. Weis predlaga drugo mesto kjer bi se naj tržnica zidala Končno je mestni svet soglasno odobril predlog odseka naj se nova tržnica zgradi na Koroški cesti. Tudi je mestni svet soglasno odobril predlog finančnega odseka, za katerega je poročal m. s. Hrastelj. Mestna občina bo skušala najti sredstva za gradnjo nove tr-žn.ce Izvolila se je posebna komisija ki bo vzela v pretres predlog odseka naj se broški za graditev nove tržnice dobavijo iz obligacij, ki naj bi jih izdala mestna občina. V komisiji so gg dr. Juvan ravnatelj mestnega knjigovodstva g Bar le in svetniki gg. Pogačnik, dr. Bovačee, Loos. in Hrastelj. Glede amortizacije kapitala za zgradn j o tržnice pa bo mostna občina skušala znižati dosedanjo anuitetno službo, oziroma podaljšati za več let, tako da ostane prosto okoli 300.000 dm, dočim bi se ostali letni znesek amortizacije črpal iz dohodkov tržnice. Predlog odseka je mestni svet odobril. Z gradnjo nove tržnice bodo pričeli že prihodnjo pomlad. Za časa gradbenih del pa bo dosedanji trg premeščen a Vodn kovega trga v Orožno-vo in sosednje ulice. Opuščena gramozna jama ob Koroški cesti se je dala za dobo 60 let in proti letni prizna rnini 100 din v najem stavbeni zadrugi Stadion, ki bo. kakor smo že poročali, zidala ob Koroški cesti velik stadion. Mestni svet je nato obravnaval gradnjo relejne radijske oddajne postaje. Prosvetna zveza v Ljubljani, ki ima, kakor znano, v eksploataciji ljubljansko radijsko postajo, se je obvezala napram ministrstvu pošte, da zgrad- do marca 1941 relejno postajno v Mariboru. Prosvetna sveca se Je obrnila na mestno občino mariborsko da bi občina preskrbela brezplačno zemljišče To Je sedaj občina napravila in bo kupila okoli 10 000 kv. m veliko zemljišče pri starem te ženskem pokopal :šču in sicer po ceni 20 din za kv. m. Kupnino pa bo Prosvetna zveza odplačala brezobrestno v petih letnih obrokih. E>a lahko mestna občina nadaljuje, oziroma dovrši gradnjo nove carinarnice In uredi okolico carnarnice je mestn svet odobril predlog odseka, da zaprosi mestna občina za posojilo 4.800.000 din n sicer v breme kaldrminskega fonda. Tudi je mestni svet odobril nakup h še v Stolni ulici 10. ki jo je mestna občina kupila na dražbi od Terezije Pavličeve. Kupnna ]e znašala 350.000 din in se je črpala iz regulacijskega sklada. Dosedaj je mestna občina pokupila že šmidlovo in Banovo hišo. Mestna občina ima. kakor smo že poročali, v načrtu, da sčasoma pokupi vse hiše vzhodno od Stolne ulice ki jih bo potem podrla in razširila Stolno ulico Glede izplačila ostanka 53 500 din Olepševalnemu in tujsko prometnemu društvu za Maribor in okol;co je mestni svet sklenil, da se vsota vnese v prihodnji proračun Javni seji Je sledila tajna. III Kako se nam godi v „lukovi deželi" Letina ter kupčije s poljskimi pridelki, jabolki in drugim Ormož, 12. oktobra Ogromno Ptujsko polje je bilo čez leto v veliki meri zasejano s čebulo ali lukom, kakor jo nazivajo pri nas. Kmetje jo vozijo v Ptuj ali Slovensko Bistrico ali celo v Konjice. Letina je bila prav dobra, mestoma odlična. Pridelovanje čebule da mnogo truda, ker jo mora kmet češče ple-ti in okopavati na žgočem solncu. Cena je pa nizka. Nekdaj je bila mnogo dražja. Enako so nizke cene vsem ostalim poljskim pridelkom, ki jih prodaja naš kmet. Zato ni čuda, da tu propada kmetski stan. Le malo je še trdnih kmetov v »lukovi deželi«. Večina jih tone v veliki gospodarski stiski. Tudi ostali poljski pridelki so prav dobro obrodili. Zelo dobro je obrodila pšenica in koruza. Povoljna je bila letos tudi letina za oves, rž in ječmen, dočim bo ajde letos bolj malo. Tudi sadna letina je letos na višku. Že mnogo let ni bilo v naših krajih toliko sadja kakor letos. Posebno dobro so obrodila jabolka in hruške. Zal je po njih bolj slabo povpraševanje. Pričakuje pa se, da se bo trgovina šele pričela, čim bo za nas ugodno odprt sadni trg v Nemčiji. Vinska letina je precej dobra. Vinogradniki so baš pri trgatvi in imajo zato polne roke dela. Napravili so precejšnje množine jabolčnega mošta, zato marsikomu primanjkuje posode. Grozdje je sladko, zato bo vino dobro in okusno. Da bi le imelo primerne cene! Po mnogih naših krajih se je pričela sedaj žganjekuha. Nakuhali so že veliko sadjevca iz >štrboncljev« pa so napravili >slivovko«, ki jo ponujajo po 8 do 10 din liter, žganjekuha se je največ razvila zaradi tega, ker kmetom primanjkuje posode. Temu bi se dalo se ve odpo-moči tako, da bi imeli v naših krajih več sušilnic. Jabolka in hruške bi lahko bolj s pridom sušili. Enako bi lahko sušili slive. Dobre so navadne kmetske peči. Treba je samo pravilno ravnati. Umestno bi bilo, da bi naši ljudje iz sadja delali tudi marmelado. Tudi kostanj je dobro obrodil. Cena mu je 1 din za kilogram. Po gozdovih ga pridno nabira mladina. Gob je bilo bolj malo, vendar je z njimi kupčija prav živahna. Cena je od 25. do 35 din za kg in gredo kaj lahko v denar. V naših gozdih raste nešteto užitnih gob. Kmetje pa nabirajo samo jurčke, mavrohe in lisičke, vse druge pa imajo za strupene, ko je vendar znano, da je izmed sto vrst gob le morda deset neužitnih ali strupenih. Različne užitne kolobarnice, sirove, dežnice Itd. imajo za strupene gobe in jih puste, da v gozdu zgnijejo. Našega kmeta bo treba gospodarsko dvigniti, ga izobraziti, da se bo zavedal, da ga bo ubijal zob časa, dokler ne bo dosegel duševnega obzorja ln one spretnosti, ki jo Ima njegov tovariš v naprednejših državah. Njegovo premoŽenje je v gozdovih, nesmiselno ga sam ugonablja. Prav isto je z zdravilnimi zelišči. Poznajo samo tista zdravilna zelišča, katere je oče ali mati pripoznal za zdravilna, vse drugo, četudi je o njih govoril naš izobraženec, da se s pridom uporabljajo pri zdravljenju raznih bolezni — je za nič. Res neverjetno so v nekaterih primerih naši ljudje konservativni. Za težko zaslužene denarja pa kupujejo v lekarnah ista zdravila v obliki praškov, pri katerih so mastno zaslužili tujci. Le kdaj se bodo spametovali? Tudi pri kupčiji z jabolki smo slišali, da jih je kmet pripeljal na trg delno ob-tolčena, prezgodaj odtrgana ali celo pl-škava. Obiralo se je vse vprek z največjo naglico, zgodnje ali pozne sorte, samo da se Je prišlo prej do denarja. Namestil, da bi jih obiral, je kmet kar potresel drevo, ggfcn je razumljivo, da je moral peljati taka jabolka domov, kar je tudi edino pravilno, da s tako kupčijo ne izgubimo dobrega slovesa. Sadjereja je silno koristna panoga kmetijstva. Sadjarske podružnice imajo nalogo seznanjati našega kmetovalca s prepotreb-nimi deli v sadovnjaku Tu naj si vsak sadjar izpolni svoje neobhodno potrebno znanje. Seznaniti bi se moral pred vsem z izborom sadnih dreves, ki so preizkušena za našo zemljo in podnebje, kl rode obilen plod. Neizogibno potrebno je znanje, kake zatirati škodljivce sadnega drevja Nekateri kmetovalci ne polagajo na to skoro nobene važnosti, ali pa puste vse v nemar, češ, bo že ljubi Bog dal, da bo prav za vse. Vse premalo se polaga važnosti na gnojenje sadnih dreves, nekateri sploh ne poznajo umetnih gnojil, ali ne znajo z njimi pravilno ravnati ali pa so o umetnem gnojenju krivo poučeni. Za nego sadnega drevja ni nikoli potrebnega časa, ne gnoja. Temu posvečajo manj važnosti, kakor travi ali kaki manj pomembni kulturni rastlini, pa vendar je sadjarstvo tista kmetijska panoga, ki razen vina in ostalih pridelkov nudi našemu kmetu največ dohodkov. Mnogo je sadjarjev, ki o pomologiji nimajo niti pojma. Ta prepotrebna veda jim je tuja, dasi je pravilno obiranje o pravem času, sortiranje in pakovanje sadja neizogibno potrebno. Vse premalo je zanimanja za to delo, pri čemer tiči tudi dobršen del krivde v pomanjkanju na kmetih. H koncu bi bilo omeniti in opozoriti še na naslednje: Pri sadni kupčiji in kupčiji poljskih pridelkov se vsako leto pojavljajc razni špekulanti ali mešetarji. ki stvarne več škodujejo nego koristijo. TI ljudje kar tekmujejo med seboj kdo bo lahko več zaslužil. Večinoma so sami nestrokovnjaki. Po večini nimajo pojma o sadjarstvu. Njim gre samo za obilen dobiček. Zato naj bi veljalo načelo: Proč s posredniki — mešetarji, ki odtegujejo kmetom zaslužek in ga spravljajo v svoj žep. Namesto njih postavimo gospodarske zadruge, ki bodo delale brez koristoljubnih namenov. Vsak kmetovalec naj bi se zavedal, da če prodaja blago prekupcem t. j. nelegalnim trgovcem, škoduje svojemu žepu in narodnemu gospodarstvu. —lj Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg. 490-n Iz Prekmuria — žrtev fantovskega pretepa. Ne mine skoro teden, da ne bi v bolnišnico v Mursko Soboto pripeljali kakšne Žrtve fantovske podivjanosti. Precejšen delež ima pri tem prevelik *—-lelek žganja, V Krogu so trije fantje tako pretepli 44 letnega posestnika Nikolaja žitka, da so ga s težkimi poškodbami prepeljali v Mursko Soboto. — Iz Francije se vrač*jo. Naši sezonski delavci se počasi vračajo iz Francije domov. Dozdaj jih je prišlo že 3.000, nekaj nad 3.000 pa Jih je Se tam. Tisti, ki se vračajo, trdijo, da imajo naši delavci mnogo neprilik glede denarja. Mnogim so na carinski postaji v Modani pobrali ves denar. Neki ženski baje kar 15.000 frankov. Ta se ni držala navodila ah pa se je slabo informirala, ker je dovoljeno Jemati s seboj le 5.000 frankov. Po obvestilu iaseije-niškega komisar: j a ta minietrstva socialne politike m Murodnega zdravja z dne 19. septembra 1939 št. 5495« je dosežen med Narodno banko ln odsekom sporazum, da sme izšel jenlšld nadzornik na obmejni postaji na Rakeku odkupovati francoske franke aa Narodtoo banko po tečaju 110 din za 100 frankov, brez vsakih odbitkov Ostali denar morajo Izseljenci poslati posla« po pošti. Iz Francije je prišel tudi izseljenski duhovnik g. Ivan Oamplin ki se ne bo več vrnil v Francijo, ampak bc ostal v domovini Naši izseljenci in svoje-so se spočetka pritoževali, da ne dobijo pošte iz Francije, zdaj pa vidiio. da gre tudi pošta v redu, le s to razliko, da potuje pismo najmanj teden dni v eno smer — Komemoracija v Sokolskem loma Ob peti obletnici tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ie imelo sokolsko društvo v ponedeljek zvečer žalno svečanost ob nabito oolni dvorani. Svečanost se je začela z Bachovo žalno koračnico, ki jo je izvajal orkester pod vodstvom prof. Justina. Po deklamaciiah k sta j;h občuteno podala brata Gorčan in Antollč. Je starosta društva br. Velnitr očrtal delo velikega vladarja, ki Je moral položiti svoje življenje na oltar domovine še pred izpolnitvijo svoiih velkih ciljev — V jarek fe padel 64 letni gostilničar Aleksander Zrinski v Moščancih ko se ie v temi vračal proti domu Hudo se je poškodoval na nogi ln je moral zato v bolnišnico. Iz Slovenjgradca — Strelske tekme v Slovenjgradcu. V aedeljo 8 t m je priredila strelska družina v Slovenjgradcu pod vodstvom Vin-:a Rozmana prvenstvena nagradna tek-novanja katerih so se udeležil tudi član- oštanjske strelske družine Tekmovanja >o se vrSila ves dan V streljamo z vojaško puško na 200 m si ie priboril prvenstvo voditelj g Rozman Vinko in sicer z J8 točkami Drugo in tretje mesto sta za- edla s 93 in 84 točkami gg Drago Dom-iik iz Slovenjgradca in Ivan Langus iz Šoštanja Pri tekmovanju z malokalibrsko nuško na 50 m si je priboril Drvo nagrado Pilko Maks s 64 točkami. 2 nagrado s 63 točkami g Langus Ivan iz Šoštanja ter tretje s 56 točkami g Wresounig Jože rekmovanie se ie vršilo ood vzornim vod tvom gg Vinka Rozmana fvana Kav«? n Jožeta Krameria ter Je bila organizacija na višku Tekmam ie ves dan Driso-stvovalo obilo gledalcev, ki so 1im sledili 7 največjim zanimanjem. Po tekmovanjih ie g. Rozman Vinko (predsednik) z lenim nagovorom razdelil številne krasne nagrade. — I" mrla je v Ptuju družabni ca tvrdke Snoj & Urbančič ga. Frančiška Urbančič. Pokopali so jo včeraj na mestnem pokopališču ob veliki udeležbi občinstva. Pokojno so spremili k zadnjemu počitku tudi Sokoli. Zapušča dva nepreskrbljena otroka. Naj v m. p. — Konj ga je brenti. Konj je brcnil posestnika Ivana Intlherja iz Gerecjs vasi. Z motiko ga Je Pred velikim kazenskim bitka v Maribor. 13. oktobra V Nebovi je bil 281etni hlapec Franc Puhner dolgo vrsto let pri posestniku Martinu Grahovniku, kjer je imel stanovanje ln hrano. Puhner je deloma hodil tu J i na dnino k drugim posestnikom, istočasno pa je opravljal tudi delo pri svojem gospodarju. Toda prav zaradi tega, ker je šel Puhner na dnino drugam, je naataJ C as tokrat med Puhner jem in Grahovni-kom prepir, ki se ie večkrat končal s pretepom. Ker je bil Puhner močnejši, se je zgodilo, da je Grahovnika včasih tako pretepel, da je moral Graho\nik iežati po cele tedne. Dne 2. septembra t. 1. je prišel posestnik Grahovnik okoli 2. ure v gospodarsko poslopje, kjer je našel na senu spečega Franca Puhnerja. Potem ko ga Je zbu-dil. ga je Grahovnk pozval, naj se umakne, da bo lahko prišel do sena. Toda Puhner je skočil pokoncu ter Grahovniku grozil, da ga bo pretepel. Skočil je proti Grahovniku, ki Je v strahu da ga bo *pet pretepel segel po železnih vilah ter z njimi udaril po Puhnerjevi glav', da se je zgrudJ na tla. Puhner pa si je kmalu opomogel ter spet vstal in ponovno navalil na Grahovnika Tedaj pa je Grahovnik segel po motiki, ki je stala v gospodarskem poslopju pri vratih, ter z njo s tako silo udaril po Puhnerjevi glavi, da je Puhner končno obležal in se ni več ganil Zatem je Grahovnik še večkrat udaril po Puhnerjevi glavi tako da mu je lobanjo popolnoma zdrobil Grahovnik }e o svojem groznem dejanju obvestil domačine, ki so poklicali orožn ke. Za Puhnerja ni bilo več nobene pomoči, ker je bil že mrtev. Grahovn ka pa so prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča Zadeva je imelo danes do pol rine svoje odmeve pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Na za- Zadel ga je naravno«t v obraz in mu prizadejal hude poškodbe. Pmpeijan je bul v bolnico. — Neprevidnost. V Bukovcih je našel lOletni kočarjev sin Ivan Mlinaric staro patrono, s katero se je igral. Patrona je nenadoma eksplodirala ln mu Je odtrgalo dva prsta na oVsni roki. Prepeljan Je bil v bolnico. pobil do smrti — Krvava fantovska Rviah totnl kopi v razpravnl dvorani >t 53 v prvem nadstropju tuki : < g.i »2ne *a sodišča je sedel 42letni poeaJHi Mart n Grahovnik. ki se Je moral zagovarjati zaradi obtožbe Iržavnoga tožilca, če« da je po zrelem preudarku usmrtil pokoja n Franca Puhnerja. Pri razprav je obtoženi G ran ovni k delal, da ni Imel nam ti a usmrtiti poke neg". Puhnerja ampak da Je ravnal v silobranu. češ da Je pokojni navalil nanj in je zgrabil železne vi Ve. oziroma motiko v sti-ahu. da ga ne bi Puhner pretepel. Obtoženi Martin Grahom* k je bil obsojen na 5 let strogega zapora in na izgubo častnih pravic za pet 1« t. Mali kazenski senat pa je danes dopoldne obravnavaj krvavo fantovsko hitkn ki se je vriila dne 25 decembra 1938 v Kse-lovi gostilni v Rušah Na zatožni klopi je sedela skupina 4 fantov \ udeleženci fantovske bitke. Pri današnji razpravi so valili obtoženci krivdo drug na drugega ter »e izgovarjali s silobranom. Ta razprava ob zakiiWV H V nI bila končana. Mariborske in okoliške novice Iz Ptufa — žalna svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I., ki jo Je priredil tukajšnji Sokol, se je vršila v ponedeljek v prosvetni dvorani >Mladlke«. Dvorana, ki Je precej prostorna. Je bila nabito polna Sokolov in ostalega občinstva. Uvodoma se je spominjal starosta dr. Šalamun tragičnih dni ko nam Je zločinska roka ugrabila življenje našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zatem Je orisal življenjske delo pokojnega kralja brat prof. J are. Z državno himno se je zaključila žalna svečanost. — Po svečanosti je bil članski sestanek. — S reski °dbor RK se obrača na vse žene, dekleta in moške, ki niso vojaški obvezniki, da se prostovoljno prijavijo za primer potrebe, za razna pomožna dela. Prijave je treba poslati pismeno na are-ski odbor RK v Ptuju ter navesti ime in priimek, poklic, rojstne podatke, stanovanje pristojnost, šolsko predizobrazbo ter pripombo pri kakšnem delu bi sodelovali. Samarijani (ke) ki bolničarji (ke), so od prijave izvzeti. — Ogenj je rzbruhnil na gospodarskem poslopju posestnice Marjete Šalamun v Sitežu pri Stopercah. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Poslopje je pogorelo do tal ki znaša škoda okoli dOn 15.000. — Za okrasitev vojaških grobov vojnih žrtev v ! svetovni vojni v Strnišču, se je vriila te j dni anketa na mestnem magistratu, ka-j tere so se udeležili zastopniki občin in humanih društev. Sklenjeno je bilo, da se ; bodo tudi letos grobovi dostojno okrasili in bodo k stroškom prispevale posamezne I občine in dmštva, — V Ljudski univerzi je nocoj otvoritev nove predavaine sezone Ljudska univerza posveča svoj otvoritveni večei l501etnici francoske revolucije Na sporedu je pre- • davanje univ docenta dr tTrana £wittei ia iz Ljubljane o pomenu francoske revo-ucije. — Veliko zanimanje Je v mariborskem '.enskem svetu za ritmični. zdravstveno Drtopedični ter gtmnastični tečaj Mirjane Janečkove v Narodnem domu. Sokoliće uživajo brezplačen pouk. — Čudna družbica. Prejeli smo s prošnjo za objavo: >Po Mariboru se potika v zadnjem času čudna družbica 4 do 5 deč-Kov ki trkajo po vratih ln ki prosijo za milodare. V nekaterih primerih se je ugo-rovilo. da so pustih kruh ln slične p redne te kar na stopnicah Proti /e«*»ru si • prece; burnih okoliščinah delijo dnevne dohodke svojega prosjačenja Zvečer pa posečajo javne lokale Nemalokrat se ti dečki obnašajo tudi nasilne in porogljivo. Jotrebno in umestno bi bilo ako bi oblast k>svečala tej čudni družbicj primerno >ažnk> Predvsem bi bilo treba ugotoviti, cako živijo njihovi starši hi da I obstoja >otreba za prosjačenje ter nepotrebno nadlegovanje ljudi Podoba je. da so nekateri med njimi šoloobvezni.« — Pretresljiv prizor se Je nudil včeraj Dopoldne pasantom Vet rin jake ulice. Iz neke hiše v Vetrinjski ulici so delozirali A. Kolaričevo, ki si ni vedela drugače oomagati. kakor da je spravila svoje skromno pohištvo v ulico Ob jarku. Tukaj so se zbrali ljudje in z žalostjo gledali ta prizor, saj je poleg drugega bil v bližini tudi voziček z dvojčkoma ki ju je spovila Kolaričeva pred par meseci Lastnik hiše ji niti ni dovolil, da bi svoje pohištvo shranila v hodniku hiše Obrnila se je tudi na drugega lastnika hiše. da bi ji dovolil, da bd spravila pohištvo v gospodarsko poslopje. Tudi v tem jI ni bilo ustreženo. Kolaričeva ima osem otrok Potrebno bi bilo, da bi v takih primerih takoj priskočil na pomoč mestni socialno politični urad. — Opombe. »Del. politika« poroča v St. 117: »Železniškim družinam, ki stanujejo v železniški koloniji. Je bilo prepovedano rediti svinje in koze tn morajo vse Živali odstraniti. S tem ukrepom bodo prav hudo prizadete nekatere družine, zlasti one s številnimi otroci, ker so si nekateri Železničarji na ta način znatno olajšali svoj težavni položaj ki je posledica preslabega zaslužka. Ta odlok zlasti ni razumljiv, ker vladajo v železniški koloniji obupne higienske razmere. Ta kolonija Se ?edno nima kanalizacije. čeprav se nahaja v sredini mesta. Ob robu ceste se nahajajo majhni jarki, kamor izlivajo onesnaženo vodo in pomre ponekod pa izlivajo vodo kar na vrt. Mnogo pritožb je bilo tozadevno že iznešenih na merodajnih mestih, pa tudi v našem listu smo o tem vprašanju že ponovno oisali. Dokler torej ne bo-ddr odpravljeni ti nedostatki, so take prepovedi, kot je reja živali, pač neumestne. Razen tega niso železničarji v koloniji edini ki rede domaČe živali, ampak se nahajajo v našem mestu tudi Še drugi hlevi, v katerih so krave, konji, svmje ta koze. Ne manjka pa seveda tudi ne kokoši in drugih domaČih živali. Ukrepi naj veljajo torej za vse enako. Higienske razmere v železniški koloniji so pa pod vsako kritiko Zato je treba na j popre j ukreniti potrebno glede kanalizacije in Šele nato zahtevati odatranitev manjših nedo-statkov. kakor so reja svinj in koz.« _ Triki... K ženi upokojenega preglednika finančne kontrole Alojziji Pisec, stanujoči v Zolgerjevi ulici 9, je prišel mlaj« moški, ki se je izdal za mehanika tvrdke Sdnger, ki ima nalogo, da pregleda Šivami stroj. Za svoje delo je računal 42 din, ki mu JUi Je Piščeva tudi plačala. Naknadno pa je izvedela, da je nasedla drznemu goljufu, ki je na enčen način ofrnažil že več strank, o čemer smo že poročali. Za drznim goljufom poiaveduje sedaj policija. — K mesarju m posestniku Francu K odriču se je pripeljal s tovornim avtom neki moški, ki se Je izdajal za mesarja Josipa Likozarja iz Oerkerj. Kupu Je od Kodriča 4 teleta ter dejal, da trenutno nima denarja pri sebi ln Ca mu ga i bo poslal po posti. Kodrič mu je saupeJ, sedaj pa jo ugotovU, da omenjenega mesarja ni in da je nabodel spretnemu goljufu, ki ga je oškodoval za preko 1500 din. Goljufa iščejo sedaj orožniki. — Drobne novic«. Delavcu Viktorju Jugu iz Frankopanove 27 Je izginilo Lzpred neke gostilne v Mlinski ulici kolo znamke »VVaffenrad« z evid. štev. 2 2409S. — Iz stanovanja zasebnice Elvire Homerjeve na Aleksandrovi cesti je izginil zimski plašč ter čevlja v vrednosti 800 din. — Na Tržaški cesti je 381etni viničar Franc Felič iz Košakov tako nesrečno padel na tla, da je obležal z zlomljeno levo .x>go Zdravi se v bolnici. — V Koša ki h Je padla z lestve 171etna posestnikova hči Elizabeta Jehart ki si je pri padcu poškodovala roke. — Pohotnež. V Za vrču Je neki moeki vdrl v stanovanje 531etne posestmee Terezije Pobrec, ki Je bila sama doma Neznanec jo je poeilil in izginil. Pobreceva se Je morala zateči v mariborsko bolnico, za pohot ne že m poizvedujejo orožniki. — Rabu ka v železniakj čakaJnici. V čakalnici železniške postaje Vuhred-Maren-berg je neki 46letni sejmar Franc Z. izzival krošnjarje. Beseda Je dala besedo, končno je nastal pretep, ki so mu napravili konec orožniki, ki so Franca Z. ovadili sodišču, ker Je žalil narodni čut naših dalmatinskih kroSnjarjev. — Kam ? železničar jeva žena Kristina Zore. stanujoča v Sodni ulici 32, je prijavila policiji, da je njen 331etni mož Franc Zore dne 3. oktobra odšel v službo ln se še ni vrnil domov. Dosedanje poizvedbe so dognale da je bil pri svoji materi na Jesenicah. Odtlej manjka vsaka sled za njim. Ker je bil v zadnjem času precej potrt, je žena zelo v skrbeh za usodo svojega moža. — Sreča v nesreč*. Na križišču Fochone in Betnavske ceste sta trčila osebna avtomobila. Pri karambolu se je osebni avto, ki ga Je vozil kolarski mojate*- Slavko Krabonja, prekucnil. Sreča v nesreči je, da pri karambolu ni bil nihče poškodovan, le obe vozili sta precej razbiti. Na kraj karambola je prispela policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Sedaj skuša dognati, kdo je zakrivil prometno nesrečo. — Nočno lekarniško službo imata Še danes Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu r~ r~- * - u ter Savoetova magda- ____I i fm en na Kralja Petra trgu. _ Odprta noč in dan ao groba vrata, v Jezdarski ulici 8 Je umrl bivši ruski polkovnik Sergij Kalmicky, star 66 let. V splošni bolnici Je preminila delavka Kristina Trn Jak stara 62 let. V Dravski ullcd 1 je umrla posestnica Marija Felber, »tara 79 let. žalujočim naše globoko sožalje! — Darovali ao za sokolald planlnald dom na Pohorju. Opremili bo soba ln prispevali k opremi za sokolski plananski dom na Pohorju v skupnem znesku 19.800 din, sokolska župa Maribor, gospa Marta Ginc soproga ravnatelja, Terezija Poche. soproga industrijalca, Ali ca Krcjči soproga ravnatelja. Matilda Hich, soproga slaščičarja. Zora Pav lov ič, soproga carinika, Josipina Paš soproga trgovca, in gospod EmU Rlpper industrijalec v Mariboru, v sem iskrena hvala, a ostale. Id naših prošenj ie niso rešil!, vljudno prosimo za nujno in ugodno rešitev. Račun Ljubljanska kreditna banka in Posojilnica Narodni dom v Mariboru. Mariborsko gledališče Petek. 13. oktobra: Zaprto. Sobota 14. oktobra ob 20.: Celjski grofje. Red B. • a • »Navuianka« — prva lotoinja operetna novoet se kot novejše, povsod prodorno sprejeto delo češkega skladatelja tudi pri nas tako priljubljenih čeških operet »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron« ln »Pod to goro zeleno« pod vodstvom Hercoga ln v Harastovičevi režiji že pridno pripravlja za premiere«. "UMACAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM