ŠTEVILKA
LETO XI VIII, l JULIJ 2016 CENA 1.70 EUR
^asssBsm
Gornjegrajskim častnim občanom seje pridružil Jože Remšak
Na Golteh na Dnevu planinskih doživetij preko 2.000 ljubiteljev planin
Cilj kraljevske etape Dirke po Sloveniji po petih letih zopet na Golteh
STRAN 6
STRAN 17
STRAN 21

stišče GRAD VRBOV££_~
Kreit-r GOSTINSTVO. Mitja Ftticipr s.fi SinIs4ifi cesla I. U3I N.i7-nii


Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
Organiziramo tudi čisto " čr,tn™	*	pravo tj: nepozabno
frlth: i/fi J fj. iiii _fjM ■
spt.viirHiiu.jvzz, m-	grajsko večerjo!
Hedi lj<i. ij crjKjriiiinrrrr rfruilji (nnl ¡0 osei>J
TeJefan; 03/58-32-800
2 Savinjske novice št. 25, 24. junij 2016
Iz vsebine:
Tema tedna:
150 let Rdečega križa Slovenije in 60 let zdravilišča in letovišča Debeli rtič...................4
Občinski svet Rečica ob Savinji:
Svetniki povišanja komunalnih
storitev niso sprejeli..............................................5
Kresovanje v Mozirju:
Kritično o zavednosti in ponosu
ob dnevu slovenske državnosti........................7
Kresovanje v Borseki:
Domovina je v glavah pesnikov in
srcu športnikov ter malih ljudi...........................8
Kresna noč z Oktetom Žetev:
S čustvi nabita zabava v čast dnevu državnosti in četrtstoletni domovini.............. 11
Alojzijev praznik:
Zbrali 715 evrov za gasilsko cisterno........... 11
Tretja stran
Nogometno društvo Mozirje:
Glasbeniki dobrodelno zaigrali
na igrišču in na odru..........................................20
Tekačica Bernarda Zvir:
Druga v svoji kategoriji v Švici.........................20
Atletinja Maja Mihalinec:
Zmagala na 100 in 200 m v Mariboru........21
Rdeči križ pomaga ne glede na raso, spol, jezik, vero ...
Začetki Rdečega križa na Slovenskem segajo v leto 1866, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in sirotam padlih vojakov. Trinajst let kasneje je bilo ustanovljeno še Moško društvo za podporo in postrežbo ranjenih in bolnih vojakov, omenjeni društvi pa sta se nato leta 1902 združili in delovali kot del avstro-ogrskega Rdečega križa.
Zbirali so denarne in druge prispevke ter sodelovali na področju zdravstva, prava in računovodstva. Prioriteta njihovega delovanja je bila usmerjena v humanitarne dejavnosti: brezplačna kuhinja, zbiranje oblačil, pomoč v bolnišnicah ...
Rdeči križ Slovenije je bil ustanovljen 18. junija 1944 na osvobojenem ozemlju v Gradacu v Beli krajini. Danes je Rdeči križ neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena, organizirana kot enotno društvo, ki deluje v vseh slovenskih regijah in povezuje več kot 14 tisoč prostovoljcev.
Rdeči križ po javnem pooblastilu opravlja vrsto nalog, kot so krvodajalstvo, usposabljanje za prvo pomoč, pomoč socialno ogroženim osebam in pomoč v primeru naravnih ter drugih nesreč. Slovenski Rdeči križ deluje v skladu s sedmimi temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa na svetovnem nivoju, to pa so humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost.
Rdeči križ Slovenije je sestavni del mednarodnega Rdečega križa in Rdečega polmeseca in
je v dosedanji 150-letni zgodovini pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja številnih družin in posameznikov, ki so bili v stiski - ne glede na raso, spol, jezik, vero ali druga prepričanja.
Republika Slovenija ob 150. obletnici Rdečega križa na Slovenskem izdaja zbirateljske kovance, na katerih je glavni motiv mreža, ki predstavlja delovanje in pomoč organizacije, ki je v veliki meri podprta z delom prostovoljcev.
V dejavnost Rdečega križa Slovenije sodi tudi letovanje otrok oziroma organizacija letovanja, predvsem otrok z zdravstvenimi težavami in otrok iz socialno ogroženih okolij. Pri organizaciji letovanj in zagotavljanju denarja za njihovo izpeljavo območna združenja Rdečega križa sodelujejo z zavodom za zdravstveno zavarovanje, centri za socialno delo, občinami in donatorji.
Rdeči križ Slovenije ima na voljo tudi lastne zmogljivosti za letovanje, in sicer Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, kjer se vsako leto zdravi in letuje več kot deset tisoč otrok in mladine do 15. leta starosti, prav tako pa potekajo tudi druge dejavnosti, kot na primer šola v naravi za vrtce in šole. Na Debelem rtiču vsako leto letujejo tudi otroci iz Zgornje Savinjske doline, več o tem pa v tokratni temi tedna.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 26, 1. julij 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
3
Tema tedna, Iz občin
150 LET RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE IN 60 LET ZDRAVILIŠČA DEBELI RTIČ
Letovanja na Debelem Rtiču se spominja tudi veliko Zgornjesavinjčanov
Rdeči križ Slovenije (RKS) letos obeležuje dve pomembni obletnici. Prva je 150 let delovanja RK na Slovenskem in druga 60 let Mladinskega zdravilišča in letovišča (MZL) RKS Debeli rtič, ki skrbi za zdravje otrok in mladine. V teh desetletjih je tam letovalo že skoraj pol milijona otrok. Letovišče že vsaj dve desetletji brezplačno obiskujejo tudi otroci iz Zgornje Savinjske doline, katerim takšne počitnice veliko pomenijo.
RKS otrokom in odraslim pomaga še na druge načine. Na Območnem združenju RK Zgornje Savinjske doline tudi v poletnem času aktivno nadaljujejo z delom. V teku je akcija pomoči pri nakupu šolskih potrebščin, Zgornjesavinjča-ni lahko do jeseni sodelujejo tudi v treh krvodajalskih akcijah.
V ZADNJIH 20 LETIH LETOVALO OKOLI 350 OTROKOM IZ DOLINE
Skrb za zdravje ljudi je ena izmed prednostnih nalog RK, zato so pred 60 leti donatorji in prostovoljci postavili temelje edinega mladinskega zdravilišča in letovišča pri nas, na Debelem rtiču. Danes je to sodoben center zdravja, kjer lahko hkrati letuje kar 800 otrok.
Po podatkih sekretarke območnega združenja Ilke Kramer Marolt zdravilišče že več kot dve desetletji brezplačno obiskujejo tudi otroci iz Zgornje Savinjske doline. Otroke, katerim letovanje koristi zaradi različnih razlogov, pomagajo izbrati šolske svetovalne službe, saj so najbolje seznanjene z družinskimi situacijami otrok.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič že več kot dve desetletji brezplačno obiskujejo tudi otroci iz Zgornje Savinjske doline.
(Fotodokumentacija MZL RKS Debeli rtič)
V zadnjih dvajsetih letih je na Debelem rtiču letovalo okoli 350 otrok iz naše doline. V zadnjih desetih letih se letovanj letno udeleži okoli 25 otrok. Kramer Maroltova je prepričana, da je omogočanje počitnic na morju ena izmed akcij, ki otrokom največ pomeni. Nekateri brez pomoči RK ali podobnih akcij del svojih počitnic ne bi preživljali na morju in v brezskrbnosti.
Kot pravi sekretarka, se otroci iz letovanj vračajo polni pozitivnih vtisov in tudi mesta za letovanje so vedno povsem zapolnjena, kakšnih odpovedi skorajda ni. Letos se bo počitnic na Debelem rtiču v začetku avgusta udeležilo osem otrok iz zgornjesavinjskih občin. Vsako drugo le-
to tam prav tako brezplačno letujejo starostniki iz naše doline.
V teku je tudi akcija Peljimo jih na morje, s katero RK Slovenije že zbira sredstva za letovanje otrok v prihodnjem letu. Na počitnice želijo peljati 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkejših okolij. Akcijo lahko s prispevkom po svojih močeh podpre vsakdo. Že 14 let z Rdečim križem sodeluje podjetje TUŠ, ki v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh vsako leto omogoči počitnice 500 otrokom iz socialno šibkih družin.
POMOČ PRI NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN
Otrokom oziroma njihovim staršem je namenjena tudi akcija pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Kot je povedala Kramer Maroltova, do 15. julija zbirajo vloge za tovrstno pomoč. Vloge so starši lahko prejeli v šoli, na mozirskem centru za socialno delo, na voljo so tudi v pisarni RK v Mozirju.
Vsi, ki izpolnjujejo pogoje, bodo prejeli vrednostne bone, ki jih bodo lahko v papirnici v Mozirju unovčili ob nakupu šolskih potrebščin. Lansko leto je območno združenje na ta način pomagalo 132 otrokom, za nakup šolskih potrebščin je bilo namenjenih okoli 3.300 evrov.
Tudi krvodajalske akcije so pomemben del tradicije Zgornjesavinjčanov, ki z darovano krvjo pomagajo vsem. V poletnem času območno združenje načrtuje izvedbo treh krvodajalskih akcij. Prva je bila 30. junija v Gornjem Gradu. V Nazarjah jo načrtujejo 2. in na Ljubnem ob Savinji 4. avgusta. Upada krvodajalcev v naši dolini ni zaznati. Med tistimi, ki darujejo kri, je po opažanjih sekretarke veliko mladih, zato se nam za prihodnost te plemenite akcije še ni bati.
Tatiana Golob
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Burna razprava o upravičenosti
do sejnin
Gornjegrajski Svetniki so na zadnji seji potrdili spremembe odloka o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov. Po letošnjem sprejemu sprememb statuta občine je bilo temu potrebno prilagoditi odlok, ki so ga sprejemali tokrat. Spremembe so se nanašale na število članov krajevnih odborov, ki se
je zmanjšalo na tri do pet članov, na to, da člane teh odborov izbere občinski svet in o nezdružljivosti funkcij. Član krajevnega odbora ne sme biti javni uslužbenec. Člani so upravičeni do sejnin. Spremembo odloka so svetniki sprejeli po skrajšanem postopku, prav tako so sprejeli uradno prečiščeno besedilo odloka.
SEJNINA OD 61 DO 108 EVROV BRUTO
Nekoliko bolj burna razprava je bila pri obravnavi pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov. Za udeležbo na seji občinskega
sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta pripada članu občinskega sveta sejnina. Enako velja za imenovane člane delovnih teles, ki niso člani občinskega sveta. Merila za izplačilo sejnin določi občinski svet s svojim aktom. Do sejnine ni upravičen edino podžupan, ki prejema mesečno nadomestilo za opravljanje te funkcije.
4 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Iz občin
Višina sejnine je vezana na osnovno plačo župana in znaša od dva do štiri odstotke oziroma od 61 do 108 evrov bruto. Svetnica Barbara Osolnik Košar je že v preteklosti predlagala, da bi se sejnina delila na fiksni in variabilni del. Variabilni del naj bi bil namenjen potnim stroškom svetnikov, ki niso doma v bližini občinske stavbe. Ker je praksa na tem področju zelo različ-
na, je občinska uprava predlagala, da zaenkrat izplačilo sejnin ostane urejeno, kot je, ko bodo pridobili več informacij, pa bodo način izplačil lahko spremenili.
IZPLAČILA SEJNIN ZA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA
Ista svetnica je izpostavila izplačila sejnin za udeležbo na sejah
občinskega sveta predsedniku nadzornega odbora mag. Andreju Rihterju. Menila je, da je do sejnine upravičen, kadar poroča, če pride na sejo občinskega sveta po lastni želji, pa ne. Poslovnik nadzornega odbora določa, da je predsednik nadzornega odbora upravičen do sejnine vsakič, ko se udeleži seje.
Da to ni sporno in je določeno s poslovnikom, je bila prepričana
večina svetnikov, saj mora nadzorni odbor spremljati delo občine, kar je najlažje preko občinskega sveta. Župan Stanko Ogradi je razpravo na to temo zaključil z mislijo, da ni prav, da bi si eni radi izplačevali potne stroške, medtem ko bi drugim jemali sejnino. Svetniki so pravilnik sprejeli z enim glasom proti.
ŠMS
OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI
Svetniki povišanja komunalnih storitev
niso sprejeli
Rečiški občinski svet je na zadnji seji sprejel številne odločitve iz dolgega seznama predlogov, ni pa se zedinil glede povišanja komunalnega prispevka občanov. Beseda med županom Vinkom Jerajem, svetniki in povabljenimi strokovnjaki je tekla na temo predelave in odlaganja komunalnih odpadkov, o programu opremljanja stavbnih zemljišč, o odkupih zemljišč, imenovanju podžupana in med drugim tudi o preureditvi ogrevanja šolskih prostorov.
KOMUNALNE STORITVE ZA OBČANE OSTALE TRENUTNO BREZ POVIŠANJA
Predstavnici podjetij Simbio iz Celja, Darja Turk, in Komunala iz Mozirja, Darja Planinšek, sta obrazložili razloge za povišanje cene izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Do povišanja položnic je prišlo zaradi spremembe postopka predelave in odlaganja, ki je pri Simbiu zahtevalo postavitev nove hale, v kateri odpadke biološko dodatno obdelajo s kisikom.
Investicija nadgradnje postopka predelave odpadkov, v vrednosti 190.000 evrov, po zahtevah državne zakonodaje, je v poskusnem izvajanju. Na regijski center za predelavo odpadkov Sim-bia je vezanih 23 občin, med njimi tudi rečiška skupaj z mozirsko. Predstavnica Simbia je poudarila konkurenčnost cene storitve, ki
Darja Planinšek iz Komunale Mozirje in Darja Turk iz podjetja Simbio z utemeljitvijo podražitve zaradi predelave in odlaganja odpadkov še nista prepričali svetnikov na Rečici ob Savinji. (Foto: Slavica Tesovnik)
preide v redno obratovanje s 1. julijem letos. Svetniki povišanja cen niso potrdili, zato bo potrebno povišanje v juliju investirati iz integralnega proračuna občine. Župan je predlagal podrobnejši pregled poročila JP Komunale za preteklo leto.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVKI
O odloku programa opremljanja stavbnih zemljiščih in odmeri komunalnega prispevka je nazorno ob tabelah spregovoril Jože Kumer iz Geodetskih storitev Geo-F. Odlok, ki je v veljavi, je bil sprejet leta 2007 in ga je potrebno prenoviti. Ob tem je pomembna opremljenost stavbnega zemljišča, neto tloris površine objekta in namembnost. Rečica naj bi
povečala komunalne prispevke za 30 do 40 odstotkov, Šentjanž pa zaradi preteklih vlaganj za 100 odstotkov.
Predstavnik urada za okolje in prostor SAŠA regije Peter Ru-šnik je spregovoril o zadnjih desetih letih vlaganja v prostor, ki je znašalo 900.000 evrov. Bilo je govora o razliki med obnovo in novogradnjo mostov in cest, saj je včasih težko določiti, kam določena investicija sodi. V preteklih desetih letih se je kvaliteta bivanja v občini izboljšala, svetniki pa bodo določili faktor, po katerem bo obračunana dajatev posamezne stanovanjske parcele upoštevaje tudi velikost objekta. Za vse želijo ostati prijazna občina in v drugem branju spraviti predlog v veljavo, je zaključil župan.
OD ZEMLJIŠKIH VPRAŠANJ PREKO PROSTORSKEGA NAČRTA DO OGREVANJA ŠOLE
V nadaljevanju seje je bil sprejet poslovnik občinskega sveta. Plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta so izzvale nekaj polemike okoli izobrazbe in odgovornosti na določenih položajih, vendar so se svetniki strinjali s predlogi in jih potrdili.
Oprostitev plačila komunalnega prispevka za mrliško vežico je bila soglasno sprejeta. Svetniki so z županom razpravljali o posameznih odkupih zemljišč, ustanovitvi služnostnih pravic na zemljiščih in prekategorizaciji gozdne ceste, predloge so v vseh primerih podprli.
Ob razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta je o stališčih do pripomb in predlogov, ki so bili podani, s prisotnimi spregovoril Peter Rušnik. Pripombe so bile podane predvsem okoli sušilnice in možnosti tamkajšnje novogradnje. Ker ni znan potencialni lastnik, je umeščanje posameznih hišnih parcel ali večstanovanjske-ga objekta nemogoče. O tem bo odločila občina.
Svetniki so sprejeli subvencijo plačila vrtca v primeru odsotnosti otrok. Višji svetovalec za področje gospodarske javne infrastrukture Rok Jamnikar je osvežil problematiko spremembe ogrevanja šole. Vsi trije ponudniki so za obstoječa sredstva investicijsko prezahtevni, zato bo celostna rešitev morala počakati na naslednji občinski proračun.
Slavica Tesovnik
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 5
Iz občin
OBČINSKA PROSLAVA V NOVI ŠTIFTI OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Častnim občanom se je pridružil Jože Remšak
V petek, 24. junija, se je v novoštiftnem kulturnem domu odvila svečanost ob dnevu državnosti in prazniku občine Gornji Grad. Ob tej priložnosti so podelili trinajst občinskih priznanj, dve Kocbekovi priznanji, najbolj žlahtno priznanje, naziv častnega občana je prejel Jože Remšak. Slednji se je v imenu nagrajencev zahvalil, da je njihovo delo opaženo in cenjeno.
Slavnostni govornik, župan Stanko Ogradi je ob državnem prazniku dejal: »Domovina ni v državi, ampak v ljudeh, ki v njej živijo. Domovina smo ljudje.« Spregovoril je o napredku v občini, o izvedenih projektih, ki vplivajo na kvaliteto življenja občanov in o tem, da je še veliko za postoriti. Pohvalne besede je namenil dobitnikom priznanj, ki so s prostovoljnim delom za občino in posamezne kraje ali z učnim uspehom naredili veliko dobrega.
Jože Remšak - Zotler se je v imenu nagrajencev zahvalil, da je njihovo delo opaženo in cenjeno.
(Foto: ŠMS)
Učencem, ki so se z državnih tekmovanj vračali z zlatimi, srebrnimi ali bronastimi priznanji, in mentorjem se je ravnateljica gornjegraj-ske osnovne šole Blanka Nerad zahvalila z besedami: »Pomembne so vrednote, med njimi znanje. Smo majhna šola z velikimi sanjami. To dokazujejo številna priznanja, ki so jih z raznih tekmovanj prinesli učenci, ki si zaslužijo vso pohvalo.«
V kulturnem programu so sodelovali učenci podružnične šole Nova Štifta, pevci otroškega in mladinskega zbora z gornjegrajske šole, učenci, ki obiskujejo nazarsko glasbeno šolo, Petra in Barbara Golob in ansambel Mika nas. Program je povezovala Vesna Mlačnik.
ŠMS
Dobitniki priznanj Občine Gornji Grad za leto 2016 z županom Stankom Ogradijem (spredaj v sredini)
(Foto: ŠMS)
ČASTNI OBČAN
... je postal Jože Remšak. S svojim dolgoletnim vsestranskim delom na področju širjenja in ustvarjanja kulturne dejavnosti ter delom v društvih in ostalih dejavnosti je zapustil neizbrisen pečat. Remšak je v preteklem letu praznoval 50 let od prvega gledališkega nastopa, v vseh teh letih pa je odigral številne nepozabne vloge. Vedno je skrbel tudi za sceno. Že dolga leta prepeva v domačem pevskem zboru, njegovi govori ob zadnjem slovesu sokrajanov so vedno spoštljivi in čuteči. Že več kot 50 let je aktiven v PGD Gornji Grad, bil je predsednik društva. Tesno je povezan tudi s planinskim društvom.
ZLATI GRB OBČINE
... sta prejela Rafael Krznar za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v Planinskem društvu Gornji Grad, kjer je član upravnega odbora, načelnik veteranskega odseka in bil predsednik društva, ter za delo v ostalih organizacijah v občini in Stjepan Pavic za marljivo in vestno delo v PGD Gornji Grad. Dolga leta je bil član upravnega odbora, disciplinske komisije in en mandat opravljal funkcijo predsednika
GRB OBČINE
... so prejele Karlina Mermal za delo v Kulturnem društvu Gornji Grad in v Društvu upokojencev Gornji Grad, Marija Pustoslemšek za dolgoletno aktivno delo v Kulturnem društvu Lojze Sa-vinšek Nova Štifta ter za delovanje v drugih društvih, Gabrijela Marovt za aktivno delo v Društvu upokojencev Bočna in širši družbeni skupnosti Bočna.
PRIZNANJE OBČINE
... so prejeli Tatjana Golob za delo na kulturnem področju, Petra Marovt za delo na kulturnem, humanitarnem in drugih področjih, Ivan Šinkovec za delo v Planinskem društvu Gornji Grad in za izjemen prispevek pri upravljanju Doma na Menini, Marija Pergovnik za dolgoletno delo v PGD Gornji Grad, Franc Sovinšek za dolgoletno delo v PGD Nova Štifta in izjemen doprinos k solidarnosti in društvenem povezovanju, Lidija Enci za izjemen doprinos in pomembno delo na področju prostovoljnega gasilstva, Športno društvo Nova Štifta za dolgoletno aktivnost na področju športnih dejavnosti v občini in Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline za 40 let delovanja.
KOCBEKOVO PRIZNANJE
... za doseganje najboljšega uspeha vseh devet let osnovne šole sta prejela Tijana Krutil in Jan Purnat.
6 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Politika, Organizacije
KRESOVANJE V MOZIRJU OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
Kritično o zavednosti in ponosu
prazniku
ob tako velikem
V mozirski občini je bila osrednja slovesnost na predvečer praznika v športnem parku ob Savinji.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Pred četrt stoletja je Slovenija sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na predvečer praznika so po državi zagoreli kresovi, v Mozirju v organizaciji Kulturnega društva Jurij.
V športnem parku ob Savinji je bila osrednja občinska slovesnost. S pesmijo so zbrane pozdravili Koledniki Kulturnega društva (KD) Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek, člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje pod vodstvom Antona Petka in člani družinskega pevskega zbora, ki ga vodi Jani Šuligoj.
Ob precej praznem prireditvenem prostoru se je predsednik KD Jurij Jure Repenšek kritično ozrl na zavednost in ponos domačinov ob tako velikem prazniku. Pritegnil mu je župan Ivan Suho-
Jakob Presečnik: »Sedanji prepiri ne peljejo nikamor in niso koristni za tiste, ki se prepirajo.« (Foto: Benjamin Kanjir)
veršnik, ki je dejal, da bi morali biti na svojo domovino bolj ponosni. »Domovina ni pojem v zraku, domovina, to smo mi. In mi smo mali in jokavi in mi jamramo, namesto, da bi bilo v nas veliko več optimizma, elana, veselja in dobre volje. Tudi petja in vriskanja. Predvsem pa ponosa, da živimo v svoji samostojni državi,« je dejal.
Osrednji govornik na prireditvi je bil bivši poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik (SLS). »V tistih letih je prevladala enotnost slovenskega naroda. In ta enotnost nam bo zopet prav prišla, še posebno v teh časih, ko je marsikdo zagrabil tran-zicijski plen, predvsem v svojo korist. To je negativna stran naše osamosvojitve. A kako naprej? Jaz mislim, da bo s poštenim krščanskim naukom, s krščanskimi zapovedmi in z uporabo zdrave kmečke pameti bodočnost taka, kot si jo želi-
mo vsi državljanke in državljani naše Slovenije.
Bi pa ob tej priložnosti omenil ljudi, za katere sem prepričan, da, če bi še bili med nami, se ne bi prepirali za zasluge, ki so jih imeli v tistem obdobju. Naštel bi le štiri: Jože Pučnik, France Bučar, Franc Zagožen in nadškof Alojzij Šustar. Zagotovo so ti štirje tisti, ki so ogromno pripomogli k temu, da je Slovenija uredila vse, kar je bilo potrebno, da je dobila svojo državo. S svojimi nastopi in delovanjem, tako doma kot v tujini, pa so prispevali k temu, da nas je priznal celotni svet,« je zaključil Jakob Presečnik.
Domači skavti so poskrbeli za varno prižiganje kresa, ki je razsvetlil okolico. Ob golažu so obiskovalce spremljale skladbe mozirskega skavtskega benda.
Benjamin Kanjir
ŽENSKI MEDOBČINSKI ODBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE MOZIRJE
Z delitvijo državnih zastav ozaveščali ljudi
V Mozirju so v četrtek, 23. junija, na Trgu osamosvojitve delili slovenske zastave. Akcijo je pripravil ženski medobčinski odbor Slovenske demokratske stranke. Po besedah predsednice odbora Marte Čopar so s projektom Zastava v vsak slovenski dom želeli ozavestiti ljudi, saj zastava predstavlja ponos in narodovo identiteto ter ljubezen do domovine.
Ob prejemu darila so obiskovalci rešili vprašalnik o poznavanju slovenskih praznikov in državnih simbolov. Da bodo vedeli, kako pravilno izobesiti zastavo, jim je lahko v pomoč besedilo zakona o grbu in zastavi ter narodni zastavi, ki so ga ob državnem simbolu prejeli. Omenjeno dejanje spada v sklop obeleževanja dneva državnosti in srebrnega jubileja obstoja naše države.
Marija Šukalo
Marti Čopar (od leve) so pomagali deliti zastave tudi poslanka v državnem zboru Nada Brinovšek in predsednika občinskih odborov Franc Šon in Jože Jelen. (Foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 7
Kultura, Politika

KRESOVANJE V BORSEKI
Domovina je v glavah pesnikov in srcu športnikov
ter malih ljudi
Na predvečer dneva državnosti je v Borseki zagorel kres. Tega so pripravili člani rečiškega turističnega društva v sodelovanju z občinskim odborom SDS Rečica ob Savinji.
Na Borsečki domačiji se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so prisluhnili bogatemu kulturnemu programu. Oblikovali so ga člani instrumentalne zasedbe Suška banda, harmonikar Aleš Melavc in pevci družinskega sestava Senica. Pozdravne besede je udeležencem namenil župan Vinko Jeraj, ki je čestital ob državnem prazniku .
Slavnostni govornik Anton Žunter, nekdanji poslanec Demosa, je med drugim orisal zgodovinsko pot države in aktivnosti Demosove koalicije. Po Žunterjevih besedah brez slednje ne bi bilo osamosvojitve. »A zasluge za slovensko samostojnost si prilaščajo tisti, ki so do osamosvo-
Slavnostni govornik Anton Zunter je orisal zgodovinske dogodke pred četrt stoletja.
(Foto: Marija Sukalo)
jitve bili izrazito zadržani ali soji celo nasprotovali. Zato se po 25-tih letih sprašujem, ali je bilo vredno tvegati službo, kariero, mnogim tudi svoja življenja,« je bil kritičen Žunter in razmišljal, kam se je izgubila tista samostojna Slovenija, za katero smo se na plebiscitu 1990 odločili. »Moja domovina ni v glavah oblastnikov ali bankirjev, ne bom je našel v srcih tajkunov. Moja domovina je v glavah naših pesnikov in znanstvenikov ter v srcu naših športnikov. Pa tudi v srcih vseh malih ljudi,« je dejal Žunter.
Marija Šukalo
V Borseki se je na predvečer dneva državnosti zbralo veliko obiskovalcev.
(Foto: Marija Sukalo)
PROSLAVA V NAZARJAH OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN 25-LETNICI SAMOSTOJNOSTI
Slovenska beseda in pesem v čast domovini
Dan pred 25. junijem, ko smo Slovenci praznovali 25-obletnico samostojnosti, je bila v domu kulture v Nazarjah proslava v počastitev praznika. Nastopajoči so obeležili dogajanje s slavnostnim govorom, poezijo, petjem in instrumentalno izvedbo. Državi in državljanom je bilo izkazano spoštovanje in pozornost, v želji bujenja zavesti naroda, katerega identiteta je še mlada.
Uvod je imela predsednica Kulturnega društva Nazarje Irena Budna s Krkovičevo pesmijo in slavnostnim nagovorom. Besede
V izvedbi vokalnega Kvarteta Sončnice so se skozi pesem zvrstile besede o narodovi zavesti z ljudskim izročilom. (Foto: ST)
o narodovi zavesti z ljudskim izročilom skozi pesem in umetnostno poezijo so se zvrstile v izvedbi vokalnega Kvarteta Sončnice in pesnice ter glasbenice Slavice Tesov-nik. Ljudske pesmi so preko sonetov z domovinsko vsebino, avtorske pesmi Tesovnikove in uglasbene pesmi Karla Destovnika Kajuha oblikovale program namenjen narodni zavesti in njegovi kulturi. Ob koncu so zazvenele citre pod spretnimi prsti Urške Bider. Zatem se je začelo neuradno druženje z zdravi-co narodu in njegovi državi.
ST
8 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Organizacije
UPRAVNI CENTER MOZIRJE
Ob letu kart na ogled razstava
Mednarodno kartografsko združenje je ob podpori Organizacije združenih narodov leto 2015 in 2016 razglasilo za mednarodno leto kart. V okviru jubilejnega leta kart po vsem svetu potekajo številne prireditve. Razstavo kart so zaposleni na geodetski pisarni na ogled postavili tudi v prostorih upravnega centra v Mozirju.
Namen organiziranih prireditev je krepitev prepoznavnosti geodetske in geoinformacijske stroke. Osrednja je bila marca v Laškem, v organizaciji Zveze Geodetov Slovenije in Celjskega geodetskega društva. Svečana akademija je potekala pod naslovom Zemljevid za dobro odločanje. Pomemben del geodetske stroke je namreč tudi izdelava zemljevidov. Ob svečanosti so postavili na ogled priložnostno razstavo kart.
Slednje so trenutno na panojih na hodniku upravnega centra v Mozirju. Razstavljene so karte slovenskega ozemlja skozi zgodovino, od Valvazorja do danes. Prav tako so na ogled različni izrisi iz topografskih baz. Karte dandanes niso več samo na papirju, ampak so tu tudi digitalni podatki.
Na enem izmed panojev so osnovne državne karte. Na ogled je tudi tako imenovana daktilna karta, namenjena slepim in slabovidnim, kar je v
svetu edinstven primer. Razstava bo postavljena do konca prihodnjega tedna.
Benjamin Kanjir
Cela vrsta specialnih in marsikomu še nikoli videnih kart daje obiskovalcem priložnostne razstave v drugem nadstropju upravnega centra v Mozirju vpogled v neskončne vrste podatkov.
(Foto: Benjamin Kanjir)
ZAVEZNIŠTVO ZA MLADE V SAVINJSKI DOLINI
Največ pozornosti mladim, ki ne delajo in ne
študirajo
Društvo za kulturo odnosov SPES iz Robanovega kota je kot eden od petih partnerjev pričel z izvajanjem projekta Young community mediators, ki je namenjen spodbujanju razvoja mladih v naši regiji. Na prvem sestanku regionalnega zavezništva za mlade v Savinjski dolini je vodja projekta v društvu SPES Martina Robnik predstavila cilje projekta ter aktivnosti, ki se bodo odvijale.
MLADIM ZAGOTOVITI ZNANJA IN SPRETNOSTI
Cilj projekta je mladim zagotoviti znanja in spretnosti za reševanje sporov ter jim omogočiti, da postanejo mediatorji svojim vrstnikom. Tekom izvajanja projekta želijo vzpostaviti regionalna partnerstva s posamezniki in organizacijami. Poudarek želijo dati vključevanju mladih, ki se ne šolajo in nimajo zaposlitve. Zaradi velike brezposelnosti med mladimi, starimi med 15 in 29 let, se jih veliko izseljuje, živi pod pragom revščine, visok delež je takšnih, ki živijo pri starših. Ta projekt daje možnost, da se stanje izboljša.
POMOČ IN IZOBRAŽEVANJE BI POTREBOVALI TUDI STARŠI
Nekdanja predsednica društva SPES in sedanja predsednica društva Hospic Renata Jakob Roban je udeležence sestanka, ki so priha-
Udeleženci prvega srečanja so se seznanili s projektom in podali svoje predloge. Od desne: župan Franjo Naraločnik, vodja projekta Martina Robnik in Renata Jakob Roban. (Foto: ŠMS)
jali iz vrst društev, in posameznike, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo z mladimi, prosila za mnenja, kaj mladi potrebujejo, kako bi lahko pristopili k reševanju njihovih težav, kdo bi bil primeren za mediatorja in kako bi širili mrežo le-teh. Enotno mnenje udeležencev je bilo, da bi velikokrat pomoč in izobraževanje rabili tudi starši.
PODPISALI IZJAVO O ZAVEZI, DA BODO DELILI ZNANJE IN IZKUŠNJE
Ljubenski župan Franjo Naraločnik, ki je go-
stil prvo srečanje, je pozdravil izvajanje projekta, hkrati pa opozoril, da se družba zelo spreminja in da so mladi postali vse manj dosegljivi, družabni. Dodal je še, da je lokalna skupnost zelo vpeta v razne projekte, s katerimi upajo na razne izboljšave.
Udeleženci so ob zaključku podpisali izjavo o zavezi, da bodo delili znanje in izkušnje po svojih zmožnostih. Projekt zajema pet regionalnih zavezništev, poleg Slovenije so vanj vključene Španija, Romunija, Velika Britanija in Irska.
ŠMS
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 9
Zgodovina in narodopisje
V porečju bistre Savinje (14)
Piše: Aleksander Videčnik
STARE PRIPOVEDI (NADALJEVANJE)
Na svojem potovanju je bila prišla Marija z Je-zuščkom v naročju tudi v ta zapuščeni, a prele-stni planinski svet; ni vedela ne kod, ne kam; pa je vprašala mlado pastirico, ki si je, sedeč na strmi, visoki skali, česala svoje lepe, dolge lase, kje bi mogla najti kako zavetišče. Oholo, odgovori pastirica in celo sramoti Marijo. Tedaj reče Mati Božja: »Iz kamna je tvoje srce in v kamen se naj izpremeniš tudi ti. Šele, ko bodo pastirji, pas-tirice in njihove črede okoli mojega sina na gori, ko bodo tam zgradili božji hram in bo v njem pel novo mašo novomašnik iz tvojega rodu, da bosta njegova pesem in njegova molitev presu-nila tvoje trdo srce, boš rešena in ti bo vrnjeno zopet življenje.«
To je bilo in človek, ki tod potuje, ne ve, kako dolgo bo še zakleta in okamenela nesrečna deklica in pastiričica, kajti nihče ne pozna ne njenega doma, ne njenega rodu.
Na stari gori, nekdaj Oslica imenovani, pa že stoji cerkev, lepa, visoka, bela in ponosna, cerkev sv. Križa nad Belimi Vodami. V onem pragozdu, ki je nekoč pokrival Oslico do vrha, so bili namreč pastirji našli leseno razpelo, pritrjeno ob staro dvojnato smreko; stesali so tam sprava leseno kapelico; potem pa je pobožno ljudstvo zgradilo lepo cerkev. A rod in hiša neusmiljene pastirice sta še vedno neznana in pozabljena; ni še bilo no-vomašnika iz njenega rodu, ki bi v cerkvi sv. Križa nad Belimi Vodami pel svojo novo mašo; in lahko čepi brezsrčna pastirica še vedno na sivi strmi skalnati steni nad potjo, vsa iz kamna od nog do glave: na poti sami pa še vedno leži kamen s krvavečimi stopinjami utrujene Matere Božje.
Kako dolgo še? Da bo lepih pravljic, sveže poezije in našega krasnega gorskega sveta konec.
S? ' f • «	4	r«
savinjskimi splavarji v osrčje Jugoslavije
Obširni gozdovi bukovja, smrekovja in jelovja ob Gorenji Savinji od Mozirja; Raduhe in Olševe do Logarske, do Matkovega in Robanovega kota, na Menini planini, ob Dreti do Gornjega Grada, do Rogatca in Lepenatke povzročajo gozdarstvo, lesno trgovino in industrijo, ki jo v naši državi prekaša morebiti samo ona v Bosni; za te kraje je ne le glavni vir dohodkov, temveč tudi trdna podlaga blagostanja in bogastva.
V višinah do 1500 m sekajo velikanske zrele
gozdove. Nastanejo prostrane gole »frate«, ki se v svojem zelenem okvirju mlajših nasadov opazovalcu v dolini zdijo kakor viseče rumene preproge. Skozi celo poletje poje drvarjeva sekira. Ko pride zima, začno spravljati les z visokoleže-čih, strmih in radi tega skrajno težavnih mest.
Po naravnih gozdnih stezah in poteh, pa tudi po dragih gorskih in gozdnih cestah spravljajo velikane Savinjskih planin, debla in hlode, s sanmi in vozovi do kake vzpenjače, do lesenih vod-
nih plavnic, drč, riž in lojt, po njih pa na priprost način poceni v dolino h glavnim cestam, vodam in potokom, k Savinji, k Dreti, k Lučnici in Ljubni-ci. K žagam pa, kojih ena stoji tudi v Logarski dolini, sami plavijo les spomladi in jeseni, ko nara-steta Savinja in Dreta tako, da je njuna voda za plavljenje dovolj visoka.
PLAVLJENJE LESA
Tik ob vodi, ki bodo po njej plavili les, se dvigajo na primernih podlagah ogromni skladi za pla-vljenje pripravljenega lesa. Ko kopni sneg in doseže ledenomrzla snežnica svojo največjo moč, prično po Lučnici, Ljubnici, Savinji in Dreti plaviti les enostavno, naravno. Živa voda opravlja vse delo po svoje. Le tu in tam je treba poseči vmes.
Od Loga nad Solčavo plavijo včasih po 20.000 štirimetrskih platanic. Plavci morajo dobro poznati strugo. Zalagati morajo peči (skale), da se križema ne nabere plavajoči les. So nad Ljubnim naravne ovire, skale; pa tudi mostovi in brvi, Jezernikova brv. Ako nastopi nepričakovano velika voda, imajo posebne struge, na primer pri Kamnacu nad Ljubnim, da spravijo v njih les na varno. Nenadna povodenj odnese mnogo lesa, ki je sicer namenjen žagam.
Vsled velikega padca vode, vsled mnogoštevilnih brzic in radi skalovja in čeri v plavni vodi se hlodi podijo, potiskajo, izpodrivajo, drvijo in hitijo,
pa se tudi kopičijo ter drug drugemu zastavljajo pot; plavci imajo, stoječ do prsih v vodi, zelo težavno in nevarno delo, da dajo s svojimi cepini in drogi pravo smer razbrzdano drvečim platanicam.
Ti drogi, glavno orodje in orožje plavcev, so 4 - 6 m dolgi, na koncu opremljeni z dvema spojenima klinoma. Večji je srpasto zakrivljen nazaj in služi za prijemanje in lovljenje plavajočih pla-tanic; manjši štrli naprej, da z njim lahko odrivajo platanice.
Mnogo zapernic, pa tudi mnogo jezov, ki odvajajo vodo po stranskih strugah k žagam ali mlinom, zajezuje plavno vodo in omogoča pla-vljenje tudi ob sicer nedostatni višini vode. Bočna, Devce, Šmartno, Zgornje in Spodnje Kraše, Pusto Polje, Kokarje in Žlabor ob Dreti imajo take zapernice in jezove, ob Savinji pa Ljubno, Ivanje, Okonina, Spodnja Rečica, Prihova, Vrbovec, Mozirje, Letuš in Polzela. Zadnji jez na Polzeli ima najširši in najdaljši žleb ali »fluder«, da padec splava preko jeza ni prehud. Sproti postavljene takozvane »zalage« opravljajo delo, ki je sicer naloga navadnih grabelj za lovljenje drv.
V platanice zabijejo na prednjem koncu po dve nogi; »stolice«, ki so jih na ta način zbili, postavijo drugo poleg druge s čelom obrnjene proti toku vode. Spredaj pa jih včasi po črez obložijo z debli, ob kterih drvi plavljeni les v stransko strugo k žagi. Plavljenje po Savinji in njenih dotokih je uradno urejeno. Ker plavijo svoj les po isti vodi zelo mnogi gospodarji in trgovci, si mora vsak preskrbeti plavno dovoljenje in javiti oblasti, po kateri vodi, do katere žage in koliko lesa bo plavil. Uradno potrjeno znamenje, ki si ga svojemu za plavljenje določenemu lesu izbere vsak gospodar ali trgovec sam, mora dati vsekati v vsako platanico na obeh koncih, da je vsaka zamenjava tujega in lastnega blaga izključena.
Nadaljevanje prihodnjič.
10 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Kultura, Ljudje in dogodki
KRESNA NOČ Z OKTETOM ŽETEV V LUČAH
S čustvi nabita zabava v čast dnevu državnosti in
četrtstoletni domovini
Na predvečer dneva državnosti, na kresno noč, je bil koncert Okteta Žetev v Lučah še posebej prazničen. Ob petju vrhunskih pevcev, nastopih Alpskega kvinteta, legendarnega pevca Ota Pestnerja in prepletanju zgodb ter vraž o kresu in hvalnic domovini Nejca Slapnika, ki je povezoval prireditev, je množica ljudi doživela prelep koncert.
Župan občine Luče Ciril Rosc je med drugim dejal: »Na kresni večer že tretje leto poslušam Oktet Žetev in njihove glasbene goste, ki mi razvajajo čustva, božajo ušesa in dušo ter prinašajo po-
Oktet Žetev je za svoje ubrano barvito in domoljubno petje požel aplavze in ovacije navdušenega občinstva.
Mitja Venišnik je prejel častno Gallusovo priznanje iz rok Simone Zadravec.
zitivne vibracije. Letos praznujemo 25 let naše domovine. Menim, da potrebujemo poštenost in zagnanost ter zanos in zaupanje v prihodnost.«
Zahvalil se je organizatorjem, Kulturno umetniškemu društvu Raduha in občinskim sodelavcem, ki so z mnogimi sokrajani pripravili vse potrebno za imenitno praznovanje.
Umetniškemu vodji okteta Mitju Venišniku sta nato Rosc in vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simona Zadravec
vročila častno Gallusovo priznanje za tridesetletno aktivno udejstvovanje na glasbenem področju.
In spet so zapeli pevci okteta, v prav posebni pesmi se jim je pridružil še tolkalist Davor Plam-berger. Zatem je dvignil dinamiko Alpski kvintet, ki je dočakal abrahama. Z oktetom so nato še igrali in peli, da je marsikoga kar vleklo k odru.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com.
Tekst in foto: Jože Miklavc
ALOJZIJEV PRAZNIK V MOZIRJU SE JE DOBRO PRIJEL
Zbrali 715 evrov za gasilsko cisterno
Danilo Steyer (levo) in Danijel Grudnik sta predsedniku PGD Mozirje Romanu Čretniku ml. izročila zbrani denar od dražbe Alojzijevega vina.
(Foto: Jože Miklavc)
V Steyerjevi vinski kleti pri Grudnikovih v Mozirju so 14. junija opravili peto javno polnitev Alojzije-vega vina. S tem so stekle priprave na letošnji Alojzijev praznik. Le-ta je posvečen imenoma Alojz, Alojzija in spominu na botra posaditvi dišečega traminca v vinogradniškem vrtu v Mozirskem gaju, kanonika Alojza Žagarja.
Vince, ki ga pridelajo iz Steyerje-ve brajde dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine v parku cvetja, je bilo že peto leto namenjeno za dobrodelne namene ter vnetim zbirateljem posebnih vinskih zvrsti, ki z malo sreče in prostovoljnimi prispevki na javnem dogodku v Gaju licitirajo malo stekleničko. Letošnjo nabirko 715 evrov so namenili mozirskim gasilcem za nakup avtocisterne.
Z javno trgatvijo lanske jeseni so pridobili slaba dva litra vinskega mošta, nato je znani vinar Danilo Steyer v družinski kleti v Plitvici vino
skrbno negoval vse do polnitve v posebne stekleničke. To so opravili v Mozirju ob navzočnosti občinskega viničarja Mihaela Fajfarja, predsednika mozirskih sadjarjev Alojza Plaznika (botra trti radgonske ranine), predsednika Kluba dišečega traminca Danijela Grudnika, do-brodelneža Danila Steyerja ter pri-
jateljev. Z vso skrbnostjo so nato-čili pet malih stekleničk žlahtnega Alojzijevega vina.
Na alojzijevo, 21. junija, so se pri kapelici sv. Valentina v Gaju z mašo, ki jo je daroval župnik Sandi Koren, spomnili nekdanjega kanonika Žagarja in mnogih drugih soime-njakov. Stekleničko blagoslovljene-
ga vinca so ob kulturnem programu ponudili na javni dražbi v korist Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje. Nastopili so ljudske pevke Gaberški cvet ter tenorist Gregor Verbuč s citrarko Urško Vede-nik. Ob nagovorih Janje Irman Ko-lar, Luka Pavliča ter Danila Steyerja o pomenu čaščenja vinske trte ter humanitarnega poslanstva je bilo začutiti pripadnost ideji ter obujanju spomina na kanonikovo župnijsko in ljudsko poslanstvo.
Unikatno stekleničko je že drugo leto zapored uspelo pridobiti nekdanjemu domačinu iz Mozirja, Emilu Pocajtu iz Grč. Po sistemu dražitve je poleg več vplačil še kot zadnji položil bankovec v košarico vinske trofeje. Zbrani denar so vročili predsedniku PGD Mozirje Romanu Čretniku ml., ki je ob zahvali izrazil pričakovanje za še druge različne podporne akcije za nakup potrebne gasilske tehnike.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 11
Iz občin, Ljudje in dogodki
OBČINA LJUBNO
Ducat najboljših na sprejemu pri županu
Kar dvanajst devetošolcev, ki so dosegli najboljši učni uspeh, se je odzvalo povabilu župana občine Ljubno Franja Naraločnika na sprejem ob koncu šolskega leta. Na občino so prišli v spremstvu razredničark Monike Repše in Katje Zagožen ter ravnatelja Rajka Pintarja.
Po pozdravnih besedah župana je ravnatelj dejal, da so na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji letos še posebej ponosni, ker tako številčne generacije uspešnih učencev že dolgo niso imeli. Naraločnik je ob tem dejal, da več učencev tudi pozna in da jih je opaziti pri zunajšolskih dejavnostih v občini. Izrazil je upanje, da bo tako tudi sedaj, ko bodo šolanje nadaljevali na srednjih šolah. Vsi občani si želijo, da se mladi po koncu šolanja vrnejo v občino in s svojim znanjem pripomorejo k njenemu napredku.
Še posebej je razveseljivo, so se strinjali župan, ravnatelj in pedagoginji, da so se letošnji devetošolci odločili za nadaljnje na zelo različnih srednjih šolah, zlasti strokovnih smeri. Tokrat je bila izbira gimnazije bolj izjema kot pravilo.
»Rad bi se vam zahvalil za vaša prizadevanja in uspehe,« je dejal Naraločnik in dodal: »Prepri-
čan sem, da bomo na vas lahko še naprej ponosni, da vas bomo še srečevali pri aktivnostih v občini. Prenesite pa moje pozdrave tudi ostalim vašim sošolcem, ki jih danes ni tukaj in ki so se prav tako vsak po svojih močeh trudili in uspeš-
no zaključili osnovno šolanje.«
Vsakemu od njih je župan voščil še s stiskom roke in mu zaželel uspešno pot v svet. Za spomin jim je v imenu občine podaril knjižna darila.
Marija Lebar
Udeleženci županovega sprejema v odličnem razpoloženju (Foto: Marija Lebar)
DOBRODELNI KONCERT ZA BEZOVŠKOVE
Začeti na novo s toliko prijatelji ne
V petek, 17. junija, so se v Bočni na dobrodelnem koncertu Z roko v roki zbrali ljudje dobrih src, ki so s svojim nastopom, s prispevkom ali z obojim pomagali Martini in Petru Bezovšek, ki jima je konec maja pogorel hlev. Bezovškova sta člana Folklorne skupine KD Bočna in v tamkajšnjem kulturnem društvu so se odločili, da jima pomagajo pri gradnji novega gospodarskega poslopja z zbranimi sredstvi na koncertu.
Peter in Martina Bezovšek sta dejala, da začeti znova s takšno podporo prijateljev ne bo težko.
(Foto: ŠMS)
Pravo prijateljstvo med člani Folklorne skupine KD Bočna se kaže tako v dobrem kot slabem. V družbi z Navihanimi muzikanti sta na skrbi za trenutek pozabila tudi Bezovškova. (Foto: ŠMS)
Kako se življenje lahko spremeni v minuti, sta Bezovškova spoznala zadnjo majsko nedeljo. Ogenj, ki je v trenutku zajel hlev, v katerem je bila mehanizacija, seno in živali, je zaradi bližine ogrožal tudi hišo. Gasilci so se spopadli s požarom, a hleva se ni dalo več rešiti. Bezovškova sta tako ostala s kupom ožganin, a veliko podporo prijateljev, ki so v več delovnih akcijah odstranili ruševine in jih uporabili za gradnjo ceste mimo gospodarskih poslopij. V eni od delovnih akcij so sodelovali tudi bočki folklorniki.
BOGATA PALETA NASTOPAJOČIH
Poleg domače folklorne skupine ter moškega in ženskega pevskega zbora iz Bočne, ki so za svoja prijatelja še posebej zbrali sredstva, so nastopili člani Folklorne skupine Oštarija iz Društva upokojencev Bočna. Zavrtele so se kamniške mažoretke, za družino Bezovšek so zapeli tudi Rečiški pobi.
Nastopili so ansambel Falant, Žarek, Mika nas, Poljanšek in Navihani muzikanti. Štimung show band je zastopal Rok Prušnik, ki je s pe-
c>
I
12
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Ljudje in dogodki, Organizacije
smijo Za prijatelje združil vse obiskovalce. Koncert je z lepimi in šaljivimi mislimi povezoval Miran Žerovnik.
OGENJ VZEL DELO VEČ GENERACIJ
Ob koncu prireditve sta svoje misli strnila predsednica KD Bočna Anita Ugovšek in predsednik gradbenega odbora, ustanovljenega s strani Občine Gornji Grad, Ivan Fale. Ugovškova je omenila, da življenje spremljajo tako svetle in
temne plati, sploh slednje pustijo temen pečat, ki ga je veliko lažje izbrisati med prijatelji. Fale je opisal usodno nedeljsko jutro, ko je v ognju izginilo delo več generacij na kmetiji Bezovšek. »V težkih trenutkih niso ostali sami. Najprej gasilci, nato sosedje in prijatelji ter tudi člani gradbenega odbora jim stojimo ob strani in jim pomagamo do novega gospodarskega poslopja. Pot bo še zahtevna, zato je vsakršna pomoč dobrodošla,« je zaključil Fale.
V imenu družine se je za vso dosedanjo pomoč zahvalil Peter Bezovšek. Dejal je, da začeti na novo s toliko prijatelji ni težko in da s pogumom in veseljem zrejo v prihodnost. Kljub težkim trenutkom, ki jih trenutno premagujejo, sta se na povabilo mladih plesalcev Martina in Peter s člani skupine zavrtela na odru. Folkloristi so namreč veliki prijatelji in si stojijo ob strani v dobrem in slabem.
ŠMS
DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELARJEV
Otroci spoznavali osnove čebelarjenja in se sladkali
Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju s čebelarskimi društvi 17. junija organizirala dan odprtih vrat. V čebelnjake širom Slovenije so povabili vse, ki jih zanima čebelarjenje in skrb za čebele, predvsem pa vrteško in šolsko mladino.
Namen čebelarjev je, da zainteresiranim skupinam in javnosti predstavijo pridobivanje medu in drugih medenih pridelkov ter izdelkov. Velik je tudi pomen kranjske sivke, ki z opraševanjem rastlin pomembno pripomore k razvoju kmetijstva in pri pridelavi hrane.
Jože Časl, član ČD Rečica ob Savinji, ki čebe-lari že skoraj štirideset let, je odprl vrata svojega čebelnjaka v Poljanah. Z veseljem je sprejemal skupine otrok eno za drugo in jim kazal, kako čebelnjak zgleda za panji. Skupaj z Darkom Gluši-čem je otrokom iz vrtca in rečiške osnovne šole predstavljal čebelje družine, njihove člane, satje, kje čebele skladiščijo med, cvetni prah, propolis, čebelarske pripomočke in čebelarjeva opravila. Vpričo njih je točil med, s katerim so se lahko nato, namazanim na kruh, posladkali.
Podobno se je tega dne dogajalo tudi na čebelarstvu, ki ga ima ob svojem domu v Dobleti-ni Jože Vačovnik, član ČD Kokarje. Otrokom je v svojem čebelnjaku posnel film, ki so ga nato gledali preko računalnika. Pokazal jim je, kako se čebele obnašajo, kako varujejo matico in jih naučil, kako slednjo prepoznati. Seveda tudi tu ni šlo brez degustacije medu.
Vrata v svoj čebelnjak v Mozirskem gaju so na široko odprli tudi mozirski čebelarji. Na obiskovalce sta čakala Ivan Čopar in Jurij Skornšek. Slednjih sicer ni bilo veliko, predvsem sta pogrešala domačine, so se pa pri čebelnjaku z veseljem ustavljali gostje Mo-zirskega gaja.
Benjamin Kanjir
V Dobletini je Jože Vačovnik, član ČD Kokarje, sprejel nazarske osnovnošolce.
(Foto: Benjamin Kanjir)
MOZIRSKI GAJ
Več kot tisoč obiskovalcev na mednarodnem dnevu joge
V soboto, 18. junija, so v Mozirskem gaju pripravili vseslovenski družinski joga festival. Prireditev z nazivom Pozdrav soncu je bila namenjena ljubiteljem joge, lepega, zdravja in druženja v naravi.
Ob mednarodnem dnevu joge se je zbralo več kot tisoč udeležencev. Uživali so lahko ob pestrem programu, v ogledu parka, v predavanju Sadhvi Uma Puri Ji, ob vodeni meditaciji in v izvajanju vaj surya namaskar. Otroci so se lahko zabavali v posebnem programu joge in na ustvarjalnih delavnicah. Vadba in druženje je potekala ob umetniški instalaciji čaker, ki so delo Etbina Kuharja, člana društva Joge v vsakdanjem življenju. Barvita postavitev čaker namreč predstavlja centre v človeškem telesu, ki jih razlaga joga.
Kot je povedal vodja dogodka Andrej Želježič, joga ni namenjena samo gibčnosti, sprostitvi ter ohranjanju zdravja, ohranja nas vitalne, nje-
na bistvena lastnost je povezovanje. Udeležence dogodka je pozdravil tudi veleposlanik Indije v Sloveniji Sarvajit Chakravarti. Pomen joge so prepoznale države članice Združenih narodov
in podprle njen pomen za zdravo ter zadovoljno življenje ljudi v vseh kulturah, ne glede na starost, spol, vero ali druge okoliščine.
Erika Prislan
Prireditev z nazivom Pozdrav soncu je bila namenjena ljubiteljem joge, lepega, zdravja in druženja v naravi. (Fotodokumentacija Zveze joga društev Slovenije)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 13
Organizacije, Iz občin
SKUPŠČINA LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Na prvi razpis računajo v jesenskem času
Na tretji seji skupščine Lokalne akcijske skupine (LAS) v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji so člani sprejeli pravilnik o postopku izvedbe javnih pozivov in o izboru operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline in dopolnjeno strategijo. Sejo je vodil predsednik skupine Franjo Naraločnik.
Sprejet pravilnik in poslovnik bosta v pomoč pri delu ocenjevalne komisije, pri razpisih za dodelitev sredstev. Po predvidevanjih naj bi bil prvi razpis za obdobje 2014-2020 objavljen v jesenskem času. Prednostne naloge so definirane in zajemajo delovna mesta, okolje, ranljive skupine in osnovno infrastrukturo oziroma osnovne storitve. Sredstva za sofinanciranje operacij bo mogoče črpati iz dveh skladov, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in regionalnega sklada.
Za območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline so izpostavili tri priložnosti: turizem, prehran-sko samooskrbo in les. Preko ukrepov bi radi
ustvarjali nova delovna mesta, vključevali v delo ranljive skupine, skrbeli za okolje in izboljšali osnovno infrastrukturo za te namene. V strategiji je znana višina sredstev za obdobje 20142020, le-ta so v višini 2,2 milijona evrov.
Na skupščini so se tudi odločili, da LAS Zgor-
nje Savinjske in Šaleške doline še naprej uporablja spletno stran www.savinja.si. Na spletni strani je mogoče najti razvojno strategijo do leta 2020 in ostale informacije glede delovanja partnerstva.
ŠMS
Člani Lokalne akcijske skupine (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline na skupščini v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. (Foto: ŠMS)
RAZDELITEV GASILKE OPREME V OBČINI RECICA OB SAVINJI
Finančna sredstva v mejah zmožnosti
Prostovoljna gasilska društva re-čiške občine so bogatejša za osebno zaščitno opremo. To jim je v atriju osnovne šole izročil župan Vinko Jeraj. Dogodek je sodil v sklop praznovanj občinskega praznika.
Pozdravne besede je članom PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje in Grušovlje namenil župan Jeraj in jih spomnil, da prav junija mineva četrt stoletja od ustanovitve samostojne države in desetletje od
ZUPAN IVAN SUHOVERŠNIK SPREJEL NAJBOLJŠE DEVETOŠOLCE
S pridnostjo naprej v srednje šole
Tik pred zaključkom devetega razreda je župan Ivan Suhoveršnik tradicionalno povabil k sebi mo-zirske učence, ki so skozi vsa leta šolanja dosegali najlepše ocene in jim tudi zaključno spričevalo krasijo petice. V tem šolskem letu je to uspelo štirim, Zali Kumer, Maji Voler, Mateju Zidarnu in Jaši Jerneju Rakunu Kokalju.
Z razredničarkama Zlatko Jese-ničnik in Jano Pahovnik ter ravnateljico Andrejo Hramec so se zbrali pri županu. S ponosom so se predstavili in povedali, kam naprej jih vodijo poti izobraževanja. Želja jim ne manjka, ob naučeni pridnosti in vloženem trudu jim gotovo ne bo težko doseči zastavljenih ciljev.
Župan je pohvalil njihovo prizadevnost pri učenju. Ob odličnih ocenah so bili gotovo vzorniki svoje generacije tudi na drugih področjih, ne le učnem. Podobnih in še večjih dosežkov jim je zaželel tudi v prihodnje, ko bodo za znanjem odšli drugam. Najprej v Celje ali Velenje, kamor so se vpisali na srednje šole. Kljub temu, da jih bo pot vodila drugam, naj ne pozabijo, kje so njihove korenine, jim je še položil na srce Suhoveršnik.
Besedam pohvale se je pridružila ravnateljica Andreja Hramec. Ob prepričanju, da jim je mozirska šola nudila trdne temelje, na katerih bodo lahko naprej gradili svoje znanje.
Benjamin Kanjir
Prostovoljna gasilka društva rečiške občine so bogatejša za zaščitno opremo v vrednosti nekaj več kot 14 tisoč evrov. (Foto: Marija Šukalo)
ustanovitve občine Rečica ob Savinji. V tem času so po njegovih besedah poskušali čim bolje skrbeti za društveno dejavnost z dodeljevanjem finančnih sredstev v mejah zmožnosti.
»Država v zadnjem času po eni strani zmanjšuje količino sredstev, a po drugi strani pripravljajo dvoumne predpise, ki majhnim društvom na periferiji onemogočajo organizacijo prireditev, s katerimi bi si sama pridobila dodatna sredstva za nemoteno delovanje,« je bil kritičen župan, prepričan, da gasilci s svo-
jim znanjem in prostovoljnim delom kljub temu skrbijo za ljudi in njihovo blaginjo. Obenem jim je zaželel, da bi jim oprema, v vrednosti nekaj več kot 14 tisoč evrov, služila le za trening, izobraževanja in tekmovanja, ne pa za intervencije.
Poveljnik občinskega poveljstva Franc Finkšt je poudaril, da so gasilci tisti dejavnik, ki naj bi pokrival potrebe v lokalni skupnosti in ne dobrodelna organizacija, ki bi usmerjala promet ob dogodkih na dr-
žavni ravni.
Marija Šukalo
14 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Organizacije, Ljudje in dogodki
UČENCI OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ NA KMETIJI BIDER V DOL-SUHI
Z zanimanjem prisluhnili znanemu inovatorju
Kmetijo Bider v Dol-Suhi so obiskali učenci Osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj. Ogledali so si stroje, ki so plod inovacij in izboljšav Jožeta Bidra. Zanje je bila to nagrada za njihovo prizadevnost v šoli, Bidra pa so izbrali kot častnega člana združenja Aktivnih inovatorjev Slovenije.
Bider je poudaril, da so izumi plod trdega dela in posledica pomanjkanja denarja za nakup strojev. Z leti je širil proizvodne prostore in da-
nes, ko sta vajeti prevzela sinova, pri Bidrovih zaposlujejo petnajst delavcev. Njihova »glodal-ka« sekancev je poznana tako v Sloveniji kot v drugih državah. Vse nove stroje so najprej preizkusili na domači kmetiji, šele potem so jih ponudili na tržišču.
Mladi obiskovalci so se ob zaključku ogleda kmetije preizkusili v delu. Na pomoč so priskočili pri rezanju sekancev in pakiranju te surovine.
Marija Šukalo
Inovator Jože Bider je otrokom pokazal delavnico, kjer nastajajo načrti in prototipi.
(Foto: Marija Šukalo)
5. BOČKI TEK
Tudi dež ni ovira
Oprema za dež je bila za nekatere potrebna,
drugi so se na tek podali brez. (Foto: ŠMS)
Bočki tek pred zaključkom šolskega leta je postal stalnica, ki se ga tekači vedno veselijo. Letošnje leto jo je organizatorjem, Športnemu društvu Atlet, zagodel dež, a za najbolj vztrajne to ni bila ovira. Na skrajšani in spremenjeni progi se jih je od 70 prijavljenih na tek podalo 40 tekačev.
Oblečeni v pelerine, obuti v škornje in z dežniki v rokah so tekli iz Bočne na Kropo. Za varnost so poskrbeli člani sveta za preventivo in varnost v prometu. Kolesar Luka Pustoslemšek jim je bil predhodnica, učiteljica Lilijana Bele pa je vozila za zadnjim udeležencem. Ob trasi teka je kljub dežju stalo kar precej domačinov, ki so glasno navijali.
Po teku so udeleženci prejeli priznanja in nagrade, za katere so poskrbeli sponzorji. Zbrala se je številčna starševska podpora, kot vedno pa so pridne mame poskrbele, da so tekači izgubljene kalorije nadomestili ter zaključili dogajanje v prijetnem druženju.
ŠMS
PGD BOČNA IN ZAVOD CIRIUS
Uživali v družbi gasilcev in vožnji s kočijo
Osnovna šola v Zavodu CIRIUS Kamnik ima dolgoletno tradicijo pri šolanju in celostnem usposabljanju gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih otrok iz vse Slovenije. V okviru šole v naravi za 8. in 9. razred so v začetku junija preživeli dan s prijaznimi člani Prostovoljnega gasilskega društva Bočna. Pobudnik srečanja je bil Jože Kolenc, oče učenca Tilna Kolenca.
Poveljnik društva Slavko Šinkovec jim je predstavil zgodovino gasilstva v Bočni. Po predstavitvi opreme in dela gasilcev so se z gasilskim avtom odpeljali na Tilnov dom, kjer so jih domači prijazno sprejeli in pogostili. Kočijaž jih je s kočijo popeljal na vožnjo po Bočni. Popoldne so se odpeljali še v Mozirski gaj.
ŠMS
Učenci so v Bočni preživeli nepozaben dan.
(Fotodokumentacija Zavoda CIRIUS)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 15
Prejeli smo
OSNOVNA SOLA GORNJI GRAD
Štirinajst novih kolesarjev
V Gornjem Gradu se je koncem šolskega leta 14 učenk in učencev pripravilo na izpit za vožnjo s kolesom. Teoretični del je vodila učiteljica Nada Fridman. Poučevanje varne vožnje so izvajali člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline Tkavc Franc, Marjan Podrižnik in Rozalija Tkavc.
Šolarji so z bleščeče sijočimi kolesi čakali na poučevanje prometno praktične vožnje. Inštruktorji so pregledali brezhibnost koles, luči, zavore, glas zvoncev, preverili pomerjanje čelad in svetleče brezrokavnike. Sledila so navodila za usmerjanje in taktiko pravilne vožnje, ki so jo bodoči kolesarji po treningu varne vožnje v treh dneh osvojili in naredili izpit.
Rozalija Tkavc
Kolesarji gornjegrajske osnovne šole po treningu varne vožnje (Foto: Rozalija Tkavc)
VRTEC MOZIRJE
Na šolski ulici, na hribčku, stoji en lep vrtiček ...
Pri nas, v vrtcu Tulipan na polno potekajo dela na vrtu. V aprilu smo pridno sejali v lončke in posodice, sedaj pa te sejance presajamo na naše gredice. Toplo vreme nas vedno zvabi ven, na igrišče, v gozd, na travnik, pa seveda na naš vrt.
Naj Vam zaupamo, da smo prva zelišča že posušili, bezgov sok skuhali, tudi ugotovili, da nam polžki delajo škodo na vrtu - pojedli so nam mladice bučk.
Nismo edini, ki obdelujemo vrt. Da naša zelenjava sploh zraste, morajo pri tem sodelovati številni mikroorganizmi, ptice, žuželke ... V ta namen nam je »naš« Andrej zgradil dva hotela za koristne žuželke, ki smo ju postavili na vrt. Otroci vsak dan pregledujejo, ali so se že naselile žuželke na vrt, ali so nas obiskale pikapolonice, ali so na vrtu žužki, ki nam niso preveč povšeči.
Celo tisti »organizmi«, ki jih ne maramo, imajo svoje mesto v okviru širšega načrta. Če smo se pripravljeni bolj pošteno pogajati, se moramo zavedati, da si tudi voluhar, ki prezračuje zemljo in raznaša sadilni material, zasluži nekaj malega za pod zob, da komaj čakamo slepca, ki si bo za zajtrk postregel s polžki, da opazujemo ali je že »bum-bar« priletel k paradižniku.
Že zgolj z razumevanjem, da se pogajamo z enakovrednim sogo-
vornikom, se veliko spremeni v nas in v svetu, ki nas obdaja. Približa nas spoznanju, da smo vsi del enega! Kdor je to začutil, ve, kako neprecenljiv in dragocen občutek je to.
Bodimo torej hvaležni in cenimo mnoge drobne stvari, ki se zdijo samoumevne in ki nam vsak dan po-
lepšajo naša življenja, kajti to nam dviguje utrujenega življenjskega duha in odganja občutek potrtosti. Še tako velika žalost v otroških očeh izgine, ko se obuvamo za »na vrt«. Misli in odhod ob vrtcu na vrt preženejo vse druge otroške »skrbi«, že dežujejo vprašanja. So redki, ki Zemlji zaželijo dobro jutro
in jim ni vseeno, ko vidijo, kako se po njej posipavajo »smeti«, takšne in drugačne.
Pustimo otroku, da se valja po tleh, da se umaže, da je zunaj, v naravi. Pustimo otrokom, da z rokami rijejo po blatu, skačejo po lužah in se valjajo v travi, nosi-
jo ostanke na kompost. Ne samo da so takšne aktivnosti za otroke nadvse zanimive in zabavne; s tem, ko mu dovolimo, da samoiniciativno raziskuje in spoznava naravno okolje okrog sebe, veliko naredimo tudi za njegov osebnostni razvoj. Otroke spodbujamo, da sami raziskujejo, sprašu-
Na mnoga vprašanja iščemo odgovore skupaj!
jejo, okušajo, vonjajo. Tudi buške in praske »nas« obiščejo; le-te pridejo in gredo, izkušnje, ki jih otroci nabirajo s spoznavanjem sveta okoli sebe, pa jim bodo ostale za vse življenje. »Zavijanje v vato« škoduje otrokovemu razvoju.
Pri nas poskušamo prijazno, umirjeno otrokom približati vrt, naravo, skrb, občutek koristnosti, potrebe, izpolnjevanje želja, malo sladkega-rdečega, malo zelenega - to in tisoč vprašanj se poraja.
Nevenka Anzelc Gostenčnik
Naš hotel je še trenutno prazen, pikapolonice pa so že rezervirale termin.
16 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Organizacije
DAN PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2016
Na Golteh preko 2000 ljubiteljev planin
V soboto, 18. junija, je pri Mozirski koči na Golteh potekal Dan planinskih doživetij, v katerega se je pred petimi leti prelevil Dan slovenskih planincev. Malho doživetij so napolnili z vodenimi planinskimi, turnokolesarskimi in naravovarstvenimi izleti, ustvarjalnimi delavnicami za otroke, s plezanjem v priložnostno postavljeni steni, z gorska orientacijo, prikazom reševanja in s prešerno planinsko pesmijo. Na osrednji prireditvi je zbrane nagovoril predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik.
Dan se je pričel z vodenimi pohodi iz doline na Golte. Uvod v osrednjo prireditev so izvedli praporščaki kar 58-tih planinskih društev s svojim mimohodom. Po himni slovenskih planincev Oj, Triglav, moj dom so se na odru zvrstili govorniki: župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, predsednik domačega planinskega društva Marko Goličnik in predsednik zveze Bojan Ro-tovnik. Slednji je izrekel pohvalo organizatorjem dogodka, Planinskemu društvu Mozirje in družbi Golte.
Rotovnik je napovedal olvoritev slovenske tur-
se bo tam, kjer poti niso primerne za kolesarje, zmanjšala obremenitev.«
Načelnik komisije za turno kolesarslvo pri PZS Jože Rovan je povedal, da gre za krožno pot, dolžine okoli 1.800 km, ki obišče domala vse večje planine. »Pot je dolga, a tehnično lahka. S tem dajemo možnost najširšemu krogu kolesarjev.«
Golte je na Dan planinskih doživetij obiskalo preko 2000 ljubiteljev planin.
nokolesarske poti: »Turni kolesarji so del naše organizacije od leta 2007. Z otvoritvijo namenske turnokolesarske poti želimo vsem pokazati, da je v Sloveniji možno urediti takšno pot, s tem pa kolesarje usmeriti na te namenske poti. Ob tem
Bojan Rotovnik (levo) in Jože Rovan sta predala turnokolesarsko pot namenu z rezom planinskega vozla.
Pri organizaciji dogodka so sodelovala še planinska društva Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Črna na Koroškem in Šoštanj, Naravovarstvena zveza Smrekovec in Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje.
Rotovnik in Rovan sta s tem, ko sta prerezala planinski vozel, turnokolesarsko pot predala svojemu namenu.
Člani celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije so prikazali vajo reševanja padalca z drevesa. Uspešno so ga spustili na tla, ga oskrbeli in pripravili na prevoz, ki ga je izvedla helikopterska enota slovenske policije.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Ob Mozirski koči, ki bo letos napolnila 120 let, je preko 2000 ljubiteljev planin prisluhnilo ubranim pesmim Moškega pevskega zbora Karel Virant iz Braslovč, sester Mohorič iz PD Javornik, Pevske skupine Obalnega PD Koper in Moškega pevskega zbora Gorščaki. Zapeli so tudi člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Mozirje, Koledniki KD Jurij Mozirje in zaigrali člani orkestra glasbene šole Golič-nik iz Velenja. Za dobro voljo so skrbeli tudi člani ansambla Šepet.
Na vaji so gorski reševalci spustili padalca z drevesa, ga oskrbeli in pripravili na prevoz, ki ga je izvedla helikopterska enota slovenske policije.
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 17
Oglasi

Oktet Žetev
• *
M ' h ' tftfh
11M ' ■ j' i li i;t >%
A

Občina i uip KUD ftaduia Luče E.MPK d. o.o. Fiektro Ugpv£4k Bi u masa
KL5 L;ubno d.o.o. BSH biini aparati d.o.o. Rihtcr d-0-0-
Parketarstvo Bojan Čop ar Športni center Prodnik Tipi« d.o.o.
Mriarctvo Poročnik Janezs-p. Če mi v£e k Jaze i.p. irlcs d.o.o.
VoIpc RlaJ i.p. Fodkriiri^d.o.o. Fečnik iiriplantanti RI e>:t roe nergeti ka Martin Božič d.o.o, Br nečev kmečki mlin d.o.o. i Kea
MarjsCd ierbovie-; i,p,
Geo storitve, Pnmož Hren s,p.
Melu
M dr ko Logar i-p, Jožef Me lave s. p. A'eš Krančič s,p. Občina .Mozirje
Občina
Lučka Trgovifta Robnik Fra.ic s,p. Bamlfan Krivec s.p. Franc Brlet i .p. Moličnik d.o o. Robnik d.o.o. Hiša Naduha M rosla* Rednak s,p, Novak Damijani.p. Špeh d.o.o. Noend s.p. Veterina Mozirje Boj J n Bidcr s.p.
Hvala vsem, ki ste omogočili koncert Okteta Žetev z gosti
- KZ Siiteiks dolina
*	JI' kurnunala
*	Maroš d.o.o.
*	ON in 3 Sol i?v»
*	Občin d Ketica
*	Računovodski servis Alenka 5kok s,p,
*	Kovmoplditika Benda
*	Občina Ljubno
*	J5KD Mozir;c-
*	Osnovna šola Bloia Arniča Luče
*	£D Ftaduha Luče Pci/e šotori
18 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Šport
COLNARIC-ZUNTERJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Največ pokazali Mladinci z Ljubnega
Tradicionalni malonogometni turnir v varpolj-skem športnem parku se je nedavno odigral že petnajstič zapored. Tokrat so največ nogometnega znanja pokazali ljubenski Mladinci, ki so bili po skupnem seštevku medsebojnih obračunov za točko boljši od svojih okoliških vrstnikov Tetoviranih oc, tretje mesto pa je osvojila ekipa iz Kokarij.
Organizatorji so ob petnajsti obletnici turnirja organizirali še revialno tekmo z nekdanjimi soigralci pokojnih Jožeta in Ljuba. Prijateljski stisk rok, neodločen izid, srečanje z vdovama in obujanje spominov na dva velika prijatelja in športnika je bilo zelo prijetno ter obenem tudi ganljivo.
Pokale in praktične nagrade je v sklopu praznovanja občinskega praznika podelil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
Franjo Pukart
Zmagovalna ekipa Mladinci je bila za točko boljša od Tetoviranih oc. (Foto: Cvetka Pukart)
NOGOMETNA TEKMA STARI : MLADI NA RECICI OB SAVINJI
Vratar mladih skoraj nepremagljiv
Po lanskoletnem premoru so se na športnem igrišču na Rečici ob Savinji ponovno pomerili stalni ri-vali, člani ekip Stari in Mladi. Ob občinskem prazniku je Športno društvo Mladost pripravilo nogometno tekmo, nad katero je bdel sodnik Vili Kranjc.
Stari se soočajo s pomanjkanjem kadra, v ekipi je namreč zaigral »mladi« Simon Šimenc in tako znižal njeno starostno povprečje. Najstarejši tekmovalec Pavel Koren je s skoraj osmimi križi štel trikrat več kot marsikateri mladec nasprotne ekipe.
Po enoletnem premoru so gledalci videli veliko dobrih akcij v tekmi med stalnimi rivali starimi in mladimi. (Foto: Marija Šuaklo)
Svojo mladost in hitrost so mladi kaj hitro znali izkoristi in v prvem polčasu odšli z igrišča z dvema zadetkoma prednosti. Tudi v drugem niso popustili in razliko povečali za zadetek. Ko je že kazalo, da stari nikakor ne morejo premagati vratarja Uroša Dogarisa, je »kupljeni« Šimenc uspel zadeti mrežo mladih. H končnemu rezultatu 4:1 je zaradi prekrška gol z bele točke dodal Dejan Predovnik, ki je k rezultatu tekme prispeval tudi zadetek v prvem polčasu. Med strelce sta se vpisala tudi Urban Jakop in Jernej Anžin.
Marija Šukalo
NOGOMETNI TURNIR NAZARSKIH ZASELKOV
Prebivalci blokov z desetimi točkami osvojili turnir
Sobotno popoldne, 18. junija, je bilo nazarsko nogometno igrišče rezervirano za prebivalce posameznih zaselkov krajevne skupnosti. V nogometnem turnirju se je pet ekip med seboj pomerilo za primat najboljšega.
Po odigranih desetih tekmah so turnir z desetimi osvojenimi točkami kot najboljši zapustili prebivalci blokovskega zaselka. Prav v zadnji tekmi turnirja so premagali ekipo Trnine, ki je z devetimi osvojenimi točkami osvojila drugo mesto. Tretje mesto so osvojili krajani Dobleti-
ne, ki jim je na četrtem mestu sledila ekipa Tominškove, na petem pa člani ekipe iz Žlabra.
Čeprav na turnirju niso sodelovali vsi zaselki, so bile tekme zanimive in napete vse do konca. Turnir bo potekal tudi drugo leto. Že želja organizatorjev je, da se jim pridruži še več ekip.
Primož Vajdl
Čeprav na turnirju niso sodelovali vsi zaselki Nazarij, so bile tekme zanimive in napete vse do konca.
(Foto: Primož Vajdl)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 19
Šport
BERNARDA ZVIR NADALJUJE S ŠPORTNIMI USPEHI
Druga v svoji kategoriji v švicarskem Bielu
Tekačica na dolge proge in maratonka Bernarda Zvir iz Šentjanža še vedno teče in niza uspehe. Nazadnje je bila na 100 km super maratonu v švicarskem Bielu, kjer je progo pretekla v 10 urah, 25 minutah in 37 sekundah, torej njen rekord na najdaljšem teku doslej. Med 185 tekačicami jih je v cilj priteklo le 149, Zvirova je v absolutni konkurenci osvojila 15. mesto, v svoji starostni kategoriji pa odlično 2. mesto. Tek se je pričel zvečer ob 22. uri, ves čas je deževalo, kar trikrat so se tekmovalke prebijale skozi hude nevihtne nalive.
Zvirova je uspešno odtekla še: 16. Mali kraški maraton Sežana (21 km, 1. v svoji kategoriji), 3. Istrski maraton Portorož, (42 km, 1. v kat. in skupno 7. mesto), Mnysek pod Brdi, Češka (50 km, 1. v kat. in skupno od vseh žensk 3. mesto), 15. Ormoški mali maraton Ormož, (21 km,

2. v kat. in skupno 4. mesto); 36. Maraton treh src Radenci, (42 km, 1. v kat. in skupno 9. mesto). Maraton je bil sočasno odprto državno prvenstvo za članice. Na njem je postala tudi državna prvakinja v razredu nad 55 let.
Kot je dejal Jože Zvir, Bernardin soprog in njen zvesti spremljevalec ter načrtovalec poti, počitka še ni: »Na sporedu so teki v Štajersko Koroškem pokalu, maraton Celje-Logarska dolina, ki šteje za Euro pokal, Moskva in Valencija, obakrat 42-kilometrski maraton, in še kaj se bo pojavilo, če bo z zdravjem vse v redu.«
Jože Miklavc
Bernarda Zvir v hudem nalivu premaguje težke, najdaljše proge.
(Foto: Jože Miklavc)
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Glasbeniki dobrodelno zaigrali na igrišču in na odru
Na igriščih ob Savinji v Mozirju so člani tamkajšnjega nogometnega društva, ki ga vodi Matjaž Purnat, 15. junija organizirali športno družabni popoldan. Družili so se bivši člani Nogometnega kluba Elkroj, sedanji nogometaši in gostje prireditve, člani Polka reprezentance Slovenije.
Popoldan nogometa so pričeli mlajši nogometaši. Mozirjanom so prišli v goste sosedje z Ljubnega ob Savinji. Med sabo so se pomeri-
DOGODEK JE IMEL V PRVI VRSTI DOBRODELNO NOTO
Člani društva so obnovili tribune ob igriščih in uredili manjše, asfaltno igrišče. Slednjega so prekrili z umetno travo, ki bo odslej varnejša za igranje in prijaznejša do nogometašev. Čeprav so v delo vložili na stotine prostovoljnih ur, so porabili veliko denarja. Izpraznjena društvena blagajna je zato potrebovala finančno injekcijo. Na prošnjo po pomoči se je odzvalo lepo števi-
Za eno tekmo so se ponovno zbrali člani bivše selekcije Nogometnega kluba Elkroj Mozirje.
(Foto: Benjamin Kanjir)
le vse selekcije, od najmlajših do starejših. Na lo sponzorjev. Delo zanesenjakov ves čas pod-obnovljeni tribuni se je zbralo lepo število lju- pira mozirska občina, ki prida nekaj denarja iz biteljev nogometa, ki so navijali in vzpodbuja- proračuna. Tudi člani narodnozabavnih ansam-li športnike.	blov, združeni v nogometno Polka reprezentan-
co Slovenije, so jim s svojim obiskom priskočili na pomoč.
SPOMIN NA ZAČETKE NOGOMETA V MOZIRJU
Organizacijski odbor prireditve, ki so jo poimenovali Polka nogomet, je na zelenico povabil še člane bivše selekcije Nogometnega kluba El-kroj Mozirje, katerega naslednik je Nogometno društvo Mozirje. S tem so se spomnili začetkov organiziranega igranja nogometa v Mozirju.
Zgodovino je na kratko opisal Iztok Benetek, ki je januarja 1975 sklical ustanovni zbor kluba. Kmalu je ob Savinji pričelo rasti igrišče, seveda s prostovoljnim delom in ogromnimi napori. Be-netku se je za opravljeno delo zahvalil sedanji predsednik Matjaž Purnat. Resno delo in dobra ekipa ljudi, ki jo ima slednji okoli sebe, omogočajo rast društva in vse večje število malih nogometnih navdušencev, ki dnevno trenirajo na glavnem ali pomožnih igriščih.
GLASBENIKI TRIUMFIRALI NA IGRIŠČU
Osrednji del prireditve je bila nogometna tekma članov. V prvi četrtini so se med seboj pomerili člani ND Mozirje in ekipa sponzorjev kluba. Slednji so premagali gostitelje z 2:1. V drugi so se domačini pomerili z ekipo NK Elkroj. Starejše kolege so mladci premagali s 4:1. Za marsikoga je sledil najzanimivejši del, v katerem se je NK Elkroj pomeril s Polka reprezentanco. Stare fuzbalerje je s hat trickom dotolkel domačin Andrej Rak, član ansambla Golte. Končni rezultat 5:1 za glasbenike. V zadnjem delu so se glasbeniki pomerili še z domačo ekipo ND Mozirje. Domačini so tudi tokrat klonili, a le z 1:0.
Benjamin Kanjir
20 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Šport
Mihalinčeva ponovno najboljša
MEDNARODNI ATLETSKI MITING V MARIBORU
Pred dnevi je v Mariboru potekal mednarodni atletski miting in memorialno tekmovanje v spomin na Iztoka Ciglariča. Na njem je med številnimi drugimi atleti nastopila Mozirjanka Maja Mi-halinec. Tudi na mariborskem stadionu članica AK Velenje ni imela konkurence. Zmagala je v teku na 100 (11,35) in 200 metrov (23,34).
Zgornjesavinjčanka je že dosegla mednarodno normo za nastopa na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru in evropskem prvenstvu v Amsterdamu, vendar za OI na 200 m, na 100 m so Majo tokrat tri stotinke ločile od potrditve sodelovanja v Riu.
»Tek na 100 m je bil dober, morda sem pol metra izgubila med 15 in 20 metri, ko sem se nekoliko preveč sunkovito dvignila. Od norme me je le malo ločilo. Upam, da bom imela pred evropskim prvenstvom še kakšno priložnost za lovljenje norme na 100 m. Na 200 m sem bila že malo čuslveno izpraznjena po »stotki« in sem šla slabše v zavoj, izhod iz zavoja in zadnji del pa sta bila odlična,« je dejala Mihalinčeva, ki je prepričana, da, če bi bila dobra v prvem delu, bi lahko tekla tudi osebni rekord.
Marija Šukalo

Maja Mihalinec je že dosegla normo za nastopa na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru in evropskem prvenstvu v Amsterdamu.
(Foto: Aleš Hostnik)
10. MARATON ALPE SCOTT
V nedeljo kolesarski praznik
Že deseto leto zapored se bodo v nedeljo, 3. julija, preko treh prelazov na najtežji, a najlepši kolesarski maraton podali številni kolesarji. Zahtevna proga, a prelep razgled jih na start v Kamnik vsako leto privabi več. Med zmagovalce maratona se je v teh desetih letih vpisal tudi Lju-benec Andrej Marovt Helešic.
Proga maratona teče skozi deset občin, med drugimi Solčavo, Luče, Ljubno in Gornji Grad. Zaradi priljubljenosti je nastala ideja o skupni promociji trase in krajev na poti. Pobudo o povezovanju je prevzelo Združenje Kamniško-Sa-vinjske Alpe, ki predstavitev novega turističnega produkta načrtuje za prihodnje leto.
V času maratona bodo zaradi varnosti kolesarjev delne zapore cest. Organizatorji Kolesarsko drušlvo Alpe pričakujejo številne navijače ob celotni progi maratona. Tri najbolj glasne navijaške skupine bodo nagrajene.
ŠMS
23. DIRKA PO SLOVENIJI
Cilj kraljevske etape po petih letih zopet na Golteh
Letošnja kolesarska Dirka po Sloveniji je bila 23. po vrsti, glavno besedo pa je imel Estonec Rein Taa-ramae iz ekipe Katjuša, ki je blestel v dveh ključnih dneh. Najprej je po-metel s konkurenco v kraljevski gorski etapi s ciljem na Golteh in drugo-uvrščenega Jacka Haiga, Avstralca iz Orica Green Edge, prehitel za 36 sekund. Odlično delo je nadaljeval tudi na kronometru, ki je bil deloma ravninski deloma gorski.
Po petih letih se je kolesarska Dirka po Sloveniji zopet ustavila na Gol-
teh. Karavana preko 150 kolesarjev se je na drugi etapi zbrala v Novi Gorici. S štartom ob enajsti uri jih je pot vodila skozi Tolmin, Cerkno, Medvode, Škofjo Loko do Kamnika, kjer so se vzpeli na Črnivec. Lažje jim je bilo navzdol mimo Gornjega Grada in po Zadrečki dolini do Nazarij in naprej proti Mozirju.
Tu se je začel okoli 15 kilometrov dolg vzpon na Golte, kjer je bil cilj letošnje kraljevske etape. Pri Alpskem vrtu je bilo vzdušje tik pod vreliščem že od takrat, ko so vodil-
ni prevozili krožišče ob upravnem centru v Mozirju. Javljanje ekipe s terena je bilo izčrpno in navijači v ciljnem klancu, ki se je z 23 stopinj-skim naklonom pričel par sto metrov nižje, so težko čakali na prve kolesarje. Par njih se je ves čas menjavalo na prvem mestu in tik pred koncem etape je kazalo na avstralsko zmago. Estonec Rein Taa-ramae v ruski ekipi Katjuša je nato pritisnil na pedale in si do vrha prigonil dobre pol minute prednosti. Dober rezultat na tem gorskem
cilju je napovedal že na letošnjem Giru, kjer je dobil eno izmed gorskih etap.
Med Slovenci sta bila na Gol-teh najhitreje na petem mestu Jure Golčer iz ekipe Adria mobil, za njim je na šesto mesto privozil Jani Brajkovič, Slovenija. Navijači, preko dvesto jih je prišlo tekmovalce vzpodbujati s kolesi, pa so se v cilju še posebej razveselili domačina, mladega Tilna Finkšta, ki je vozil za ekipo Radenska Ljubljana.
Benjamin Kanjir
Estonec Rein Taaramae si je do cilja prigonil dobre pol minute prednosti.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Navijače je posebej navdušil mladi domačin Tilen Finkšt.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 21
Ljudje in dogodki, Kronika, Zahvale

IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TRPELA SAMO PLOČEVINA
Rovt pod Menino: 22. junija okoli 17. ure sta v Rovtu pod Menino trčili osebni vozili. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja, nudili pomoč policiji in vlečni službi ter posipali cestišče z vpojnimi sredstvi. Poškodovanih ni bilo.
•	PLANINEC PADEL V BREZNO
Robanov kot: 24. junija okoli 13. ure je izkušeni 31-letni alpinist iz Mozirja med plezanjem nad Robanovim kotom stopil na skalo, ki se je okrušila. Z Krofičke je padel okoli 30 metrov v brezno in se pri tem hudo poškodoval. Za njegovo reševanje je bila aktivirana dežurna ekipa gorskih reševalcev. Skupaj s helikoptersko ekipo so ga z vitlom dvignili v helikopter. Iz stene so nato rešili še drugega plezalca. Poškodovani je bil s helikopterjem prepeljan v Univerzitetni klinični center Ljubljana.
•	UJETI MED KRIVOLOVOM
Ljubno ob Savinji: 24. junija je ribiški čuvaj obvestil policiste, da se je na območju Ljubnega ob Savinji vršil ribolov brez dovoljenja. V postopku, ki ga je izvedel ribiški čuvaj, osebe niso posredovale osebnih dokumentov, zato so postopek prevzeli policisti in posredovali podatke o kršiteljih Ribiški družini Ljubno ob Savinji, ki bo zoper njih izvedla nadaljnji postopek.
•	NAKRADEL SI JE ZLATNINE
Mozirje: 26. junija je oškodovanec obvestil policiste, da je mu bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Mozirju. Neznani storilec je na vzvod vlomil okno in tako prišel v notranjost hiše. Pregledal je celotno hišo in po prvih podatkih odnesel razno zlatnino v skupni vrednosti okoli 5000 evrov.
•	TRČILI VOZILI
Lepa Njiva: 26. junija ob 11. uri sta v Lepi Njivi trčili osebni vozili, eno od njiju je odbilo navzdol po brežini. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in PGD Mozirje. Zavarovali so kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem in odklopili akumulator na vozilu. Reševalci nujne medicinske pomoči so eno poškodovano osebo prepeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico.
Srednjeveška gostija na gradu Vrbovec
Občina Nazarje v sodelovanju z izvajalci programa pripravlja Srednjeveško gostijo na gradu Vrbovec. V nedeljskem popoldnevu 10. julija bo Nazarje obiskal plemič Konrad I. Vrbovški s svojim spremstvom. Obiskovalci si bodo lahko ogledali srednjeveško predstavo s plesi, bruhanjem ognja in mečevanjem. Navijali bodo na lokostrelskem turnirju, si ogledali predstavo o kraljevem meču. Radovedneži se bodo lahko naučili tudi prvih plesnih korakov. Dan bodo zaključili glumači z ognjeno predstavo.
Skozi vse popoldne bo na voljo ogled viteške opreme, streljanje z lokom in animacijski progam za otroke. Na srednjeveški tržnici bo moč kupovati najrazličnejše izdelke in poskusiti hrano pripravljeno v srednjeveški kuhinji z odprtim ognjiščem.
Aktivnosti je organizator zaupal Turističnemu društvu Celje, Kulturnem društvu igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja in teatru Cizamo, ki bodo poskrbeli za predstave polne humorja in burkaških domislic.
Marija Šukalo
Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi, dragi, želite... in zame prižgite lučko v spomin...
ZAHVALA
Franci CERNIVSEK
p. d. Matičkov Franc 11. 2. 1936 - 4. 6. 2016
Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Hvaležni smo, da smo ga imeli.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V SPOMIN
Danes mineva žalostno leto, odkar se je za vedno poslovil dragi mož
Franc FLORJANC
iz Mozirja
Neizmerno ga pogrešamo, a tolaži nas drag spomin na življenje z njim, v naših srcih živi naprej.
Žena Vera in Iztok z družino
OPRAVIČILO
V članku o počastitvi dneva državnosti in zmage v vojni pred četrt stoletja, ki je bil objavljen v 25. številki Savinjskih novic, je pri navajanju prejemnikov zahvale za pomoč med vojno prišlo do napake. Kot prva prejemnica je dobila zahvalo domačija Žohar, ki je bila žal pri navedbi izpuščena, za kar se prizadetim opravičujem.
Slavica Tesovnik
22 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Zahvale, Oglasi
Branku SUHOVERŠNIKU
V SLOVO
Mnogo prezgodaj se od vas sem poslovil, mi kruta bolezen je vzela telo ... A rad bi, Najdražji, vam to zagotovil, da ljubljen, pomirjen sem šel v nebo.
Ne jokajte, bližnji, predraga družina, saj poln sem ljubezni, ponosa na vas. V trenutku izginila je bolečina, a vaše bo rane zacelil le čas.
Ko težko vam bo, le zaprite oči -in v hipu bo z vami vesel moj obraz. Če kdaj bodo dolge, nemirne noči, tolažil vas bo iz daljave moj glas.
Mogoče vas božal kot vetrič bom svež, ki zdrami, ohlaja v poletnih vas dneh, nemara potrkal po oknih kot dež, pomirjal vam spanec v pomladnih nočeh.
Zelo mi ljubo je b'lo gozda šumenje, na sprehod odidite tja kakšen dan, povezano z njim je b'lo moje življenje, tam čakam vas - list bom, ki pade vam v dlan ...
Le eno vam stvar še za konec povem: poštenju in Dobremu bil sem jaz zvest. In na kraju spokojnem, tja namreč zdaj grem, lepo bo in mirno - saj čisto imam vest!
Zapisal: J. M.
- r ^ h
Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Bolečino da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega očeta in moža nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi predragega moža in očeta
Branka SUHOVERŠNIKA
iz Gornjega Grada 24. 12. 1961 - 22. 6. 2016
Beseda zahvale je namenjena vam, dragi sorodniki, prijatelji, znanci, sosedje, sodelavci, sošolci za vsa izrečena sožalja, za vse besede tolažbe in stiske rok. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu lepšali leta življenja, vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove krute bolezni, ga spodbujali in hrabrili ter hkrati pomagali nam in nas tolažili. Posebej se zahvaljujemo pevcem, pogrebni službi, pogrebcem, medicinskemu osebju dr. Blažič-Lipnikovi, dr. Pozniču ter patronaž-nima sestrama Zofki Fale in Angelci Šuster za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. duhovnikom Ivanu Šumljaku, Lojzetu Ternarju ter Jožetu Belaku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Zdenka ter otroka Dejan in Romina
POSEBNA ZAHVALA
Ob boleči izgubi predragega moža in očeta
Branka SUHOVERŠNIKA
iz Gornjega Grada 24. 12. 1961 - 22. 6. 2016
Posebna zahvala ob tako boleči izgubi moža in očeta gre Janku Mazeju, Marku Matjašiču ter Marku Bezovšku, ki ste nam in njemu od prvega dne bolezni stali ob strani, nam pomagali doseči, kar se nam je zdelo nemogoče, nas spodbujali ter nam vlivali moč, ki nam je bila zelo pomembna v teh težkih trenutkih.
Žalujoči žena Zdenka ter otroka Dejan in Romina
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
Z ROKAMI V ŽEPU JE NAJBOLJ VARNO 1
Vodja reševalnega parka in urgentnih »rešilcev« Zdravstvenega doma Velenje ter nadzornik varnega smučanja na Golteh Damijan Ločičnik (levo) in član gasilske trojke iz Šmihela Mitja Kopitar (»ta-mlad« Naraločnik) sta med tisočero množico planincev v Muldi mirno tiščala roke v žepe. Dela tokrat za reševalca in gasilca na srečo ni bilo in sta imela čas obujati spomine, ko je ljudem šlo za nohte.
Z ROKAMI V ŽEPU JE NAJBOLJ VARNO 2 Igor Dobrišek (v sredini), član sodniške ekipe na nočnem gasilskem tekmovanju na Rečici in član PGD Braslovče, je nagovoril Slavka Brica (levo), poveljnika zgornjesavinjske gasilske zveze in člana PGD Šmartno ob Dreti, ter Cirila Turka, člana sodniške ekipe in PGD Rečica ob Savinji: »Prav vesel sem, ko vidim gasilca z rokami v žepu. To pomeni, da je vse pod kontrolo in lahko brez skrbi nadaljujemo s tekmovanjem, ne da bi nam kdo kaj iz žepov izmaknil. Mislim seveda na davčne inšpektorje, ne na domačine.«
ŠTIRJE ZA EN LITER
Ravno na njegov rojstni dan že par let zapored so v male flaške natočili Alojzijevo vino v vinski kleti Steyer & Grudnik v Mozirju. Županu Ivanu Suhoveršniku (levo) je spet preskočila rojstnodnevna številka, za zgodovino pa so se zraven naslikali še sadjar Franc Berič-nik (drugi z leve), vinogradnik Danilo Steyer (drugi z desne) ter gostitelj Danijel Grudnik. Vsi so pestovali pravkar javno napolnjene stekleničke dobrodelnih kapljic in hvalili Boga, da bi še letos natočil kakšen deci traminca in ranine za kanonika spomine.
24 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Križanka, Informacije
sestavil: peter u dir
del avtomobila. ki zmanjšuje zračni upor
družbeni sloj
pozitivna elektroda
zdravilna rastlina grenkega okusa
desni pri. tok irtiša v zahodni sibiriji
SL. ROKO-
METAŠ (KAVTlČNIKi
egipčanski vladar
Število,
s katerim se deli, deutelj
seštevanje, dodajanje
slovenski skladatelj (gobec)
ustnica
improvizirano petje v ožezu
GRSKI POVELJNIK PRED TROJO
mlinski žleb,raka
pripomoček za kvačkanje
rastlinje. ki raste pod grmovjem, drevjem
letovišče pri kopru
v st. veku gl. mesto lidije
predel ob pasu telesa
pozdrav pri odhodu
kos pohištva za sedenje
časopra-vljanja poklica, članstva
Škotski ovčar
mesto v sz mavreta-NIJI
jan plestenjak
pristojbina
država v severni evropi
HrvaŠki
pevec (duskoi
oven, ki rad trka
egipč. bog meseca
kem.simboi. za rubidu
pijača starih slovanov
električni prevodnik (anoda, tolCKla)
medvedek
vrečar
ljudstvo iste barve kože
turistično mesto na gorenjskem
glavno mesto alžirije
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Miha Mazzini: Otroštvo
Roman Otrošlvo, za katerega je Mazzini prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta 2015, je avtor podnaslovil kot »avtobiografski roman v izmi-
otroStvo
šljenih zgodbah«. S tem med drugim implicira, da gre za knjigo, ki je svojstveni preplet stvarnega in Akcijskega, slednji je po mnenju bralcev sicer izrazitejši.
Osrednja oseba romana je versko blazna babica, ki kar naprej umira, pa spet oživi, ker njene »usodne« bolezni vendarle niso tako zelo usodne. Avtor se v romanu spominja še svojih (pre)pogu-mnih prijateljčkov iz dvorišča, večno odsotne mame in stricev, med katerimi igra očetovsko vlogo Vinko. V Mazzinijevi pripovedi je zelo pomembna doživetost, s katero podaja pretresljivo zgodbo o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega in zapostavljenega otroka, razpetega med versko blazno babico in manipulativno, nedoraslo in tudi po svoje omejeno mamo.
r		
	Slovarček:	
	SARDE - v starem veku glavno mesto Lidije;	
	SCAT - improvizirano petje v džezu	j
r \		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
DRAP, ODKOP, REKORDERKA, VSOTA, KAVS, JASNA KULJAJ, ARE, PEREIRA, STRAN, LENTA, NAK, TRAPEZ, NIANSA, RIBI, AMOK, ATREJ, IF, ALBIT, OTO, TU, BOA,
URLAVB. ŽANR, ORALNIK, ILMENIT, G AL E AS A, MATRIKA
^_^

KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN
Ime in priimek:_
Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed): _
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 1. julij	ob 18.00. Športno igrišče v Novi Štifti Tradicionalni nočni turnir trojk v nogometu
	ob 20.00. Atrij samostana v Nazarjah Ljudski večer Pod rožnato planino
Sobota, 2. julij	ob 9.00. Športni center Jakob, Ljubno ob Savinji Dobrodelna vadba za Denisa s celebralno paralizo
	ob 9.00. Športno igrišče Gornji Grad Medeni tek (10 km)
	ob 9.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Likarjev memorial v malem nogometu in turnir v odbojki na mivki
	ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Nogomet na milnici, gosti: Smooth band, Darja Gajšek in Dejan Krajnc
	ob 11.00. Menina planina Spominska slovesnost ob 71. obletnici legendarnega preboja in 75. obletnici ustanovitve OF
	ob 14.00. Športni park Varpolje Odprto prvenstvo občine Rečica ob Savinji v balinanju
	ob 18.30. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Brezplačna začetna plesna delavnica swinga in plesni večer
	ob 20.30. Trg na Rečici ob Savinji Večer pod trško lipo
Nedelja, 3. julij	ob 16.00. Krnički Log, Luče 13. Krnički dan (kmečke igre, zabava z Okroglimi muzikanti)
	ob 20.30. Atrij Velenjskega gradu Koncert Braneta Završana Šansoni Jacquesa Brela
Ponedeljek, 4. julij	ob 9.00. Pri cerkvi v Lepi Njivi Začetek oratorija
Torek, 5. julij	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Športne aktivnosti za otroke
	ob 20.00. Titov trg, Velenje American Music Abroad, koncert mladinskega orkestra
Sreda, 6. julij	ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Športne aktivnosti in delavnice za otroke
	ob 20.30. Atrij Velenjskega gradu Konedija Staro za novo
Četrtek, 7. julij	ob 9.00. Laze pri Kokarjah Raziskovalne delavnice za otroke
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti._
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
Veliko otrok še ni videlo morja.
Razveselimo jih.
K akciji lahko po svojih zmožnostih prispevate:
Daruj! EUR preko SMS
fe MORJE na 1919
Prt5p«ve* SMS sporočila Je 1 CUR.
Daruj 5 EUR preko SMS
fe MORJE5 na 1919
Pf i$(Mvek SMS sporočila je S €(Jft, Akcijo podolrajo Tetekom Sloveniji, Simobll, TušmobU, OeUtel, T-2 In IzlrooUL,
Z nakazilom na račun:
SI56 03100 -1234567891, Sklic: S100 - 937030
več o skclli na spletni scrsnl: *wwrti.s I
Poiščete nas lahko tudi ns | Feceuook-u: ROečikrlž Slovenije
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam kravo sivko, brejo štiri mesece; tel. 03/5833-272.
Prodam bikca limuzin, 150 kg; gsm 040/550-131.
Prodam bikca limuzin, starega sedem dni, in dve kravi friziki, visoko breji; gsm 041/533658.
Telice breje čb, pašne prodam; gsm 030/383-383.
Prodam race. Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733.
Prodam bikca, odstavljenega od mleka, čb, in mesne pasme; gsm 070/228-239. Prodam dva bikca, stara tri mesece. RJ/LIM in RJ; gsm 041/510-409. Prodam bikca RJ/CHA, težkega 100 kg in teličko CK, težko 180 kg; gsm 031/251-250. Prodam jagnjiče za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/616-463.
Prodam telice, breje od 7 do 8 mesecev,
pašne, 3 sim, 1 sr. Možna menjava za manjše; gsm 041/324-377.
ŽIVALI - KUPIM
Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam letošnje seno v okroglih silažnih balah; gsm 041/783-453. Prodam domačo volno - prejo, belo in sivo, ter pletene nogavice; gsm 041/276-351. Drva bukova, hlodi, cepljena, balirana, suha, prodam; gsm 031/585-735.
DRUGO - KUPIM
Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491-381.
VOZILA - PRODAM
Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik
2006; gsm 041/410-369.
Prodam viličar indos 2,5 t, motor imr 539,
obnovljen; gsm 041/649-615.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stanovanje v
Mozirju; gsm 030/284-699.
OSEBNI STIKI
47-letni moški si želi skupnega življenja z dekletom, do svojih let; gsm 041/859096.
26 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016
Oglasi
www.fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo.
Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorimo o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro-
ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo-
to knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.

w .net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
Fotoknjrgo oblikujete kar na mternetu ^ Oblikovanje je preprosta in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovito darilo
A v*
I
Savinjske novice št. 26, 1. julij 2016 27
g • •
o w
OO
""«J
-k p
o -u
00 vn •u o\ o vj
iA r-H >
f* 2 ■7 rn
S E *
J» r m 5 v 53 < : S :
z S 21
í ü ^ 5
l m g
^ 30 i®
Ä. 2. r T
Z*
s. s-
11 c" J
II ? ?
° Z
zl
a
tu
S 3
VI
I
3 O
O" C
J^A /5
DA, naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
Naslov
Telefon/GSM
Datum
Podpis
y-'
Poštnina
plačana
po
pogodbi št. 31/3/S
SAVINJSKE NOVICE
Savinjska cesta 4
3331 NAZARJE
O 2 T3 í?¡0
0	XI C
¿.¿v» A r rt_
N ty>
a1 oi <
s j:
3 §
% 3
rr o o <. 02. 2
O) 3' 3
O a;
<	O
£
O" </v £
<	O • çr
01 <
bi
2	c.
3	&
o	^
S	r
TO	Ü
S'	C
n	sr.
2.	o
o	I
ü.	3 o
3 03
tu ^
£ m CL N
S	"H.
5	a
3	3
o	tu
?	CL
3	O
O	S
r f
C CJ 53 <
1% fl> J3 m'
0 £ ^
J- 3
rt)" O <
3 M
S *
"li	—•
3 3 N<
- Si qJ
2R J
* 5 3
-• tu t 3 'tis' S- ^
2 o q,
I S I
^ IL 7T g *
S- 2. l/l
I? I. 18--3.
a/ or» ÜL
I < »
i - s
O r o .< 3s <
o n
n
"O O