Icd&ja >Zwmkl tednik« * Trbovljah. — Orel ul« uredniški odbor - Odgo-rornl urednik Stas« SuStar. — Na* lov uredništva ln uprave; »Zasavski tednik«, Trbovlje 1. Trg revolucije as. — Telefon »1 Sl. — Račun pn Komunalni banki Trbovlje M8-70-J-1«. — Uat Izhaja vsak petek. — Letna narodmna 400 din. polletna aoo din, četrtletna loo din, maaečaa 40 din. Cena izvoda v kolportaž) IS din, — Tlaka tiskarne Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, u morajo bttt v uredništvu najkasneje vsak torek, te ne vračajo
^oiotepotiet
wnmmm
Z noto, ki jo je pred dnevi poslal sovjetski premier Hru-ščev ameriškemu predsedniku Eitsenhoiverju glede Tajvana, so se hudo zaostrili odnosi med obema deželama. Ameri-Ska vlada je zavrnila pismo HruSieva in označilo njegovo vsebino za nemogočo v odno-Sajih med obema državama. Sovjetski krogi pravijo, da pomeni odklonitev nov dokaz, da meriSki krogi nočejo poslušali glasa pameti.
POGAJANJA V VARŠAVI pa se medtem nadaljujejo, čeprav jim diplomati ne obetajo kdo ve kakšnih koristi-Kitajsko obrambno ministrstvo je pred dnevi znova sporočilo, da so tri ameriške ladje kršile kitajske ozemeljske vode, s čimer se je število kršitev povečalo na devet primero«. Kitajska vlada je namreč razširila svoje ozemeljske vode na 12 milj. ZDA pa nočejo priznati tega sklepa in vztrajajo pri mednarodno določenem pasu, ki znaša tri morske milje. Posebne pozornosti je bil deležen tudi posvet vojaških voditeljev na Pormozi, na katerem so govorili ‘o obrambi Formoze in Tajvana. Vsekakor pomeni ta zaplet na Srednjem vzhodu nadaljnje povečanje vojne nevarnosti in vsako dodajanje ognja k sedanjemu požaru bi utegnilo povzročiti katastrofalne posledice.
SPREJEM KITAJSKE V OZN se je, kot je videti, spet odloži L Poslovni odbor Generalne skupščine OZN je namreč odločil, da letos ne bi razpravljali o kitajskem sprejemu v OZN. Vendar so Indija in šest drugih oz ijsko-afriških držav zahtevale, naj Generalna skupščina sama odloči o tem. Ko je začela Generalna skup-ščina razpravljati o kitajskem sprejemu v OZN, je več govornikov poudarjalo, da ni moč več odlašati s to zadevo, ker vlada na otoku ne more več predstavljati tako velikega naroda. Mnogo držav je Ppdprlo indijski predlog, ki zahteva, naj Generalna skupščina resno presodi sprejem Kitajske v OZN.
^PRVA ALŽIRSKA
SVOBODNA VLADA
Pred dnevi so v Kairu ustanovili prvo alžirsko vlado. Predsednik začasne alžirske ul ode je Ferhat Abas, ki je poudaril, da je vlado sestavil kvrini komite osvobodilnega gibanja- Vlada bo te dni pripravila deklaracijo, v kateri bo navedla razloge, zakaj so se odločili ustanoviti telo dr-iavniškega pomena in ukre. Pa, ki jih namerava storiti, da bi prenehala vojna. Začasno alžirsko vlado so že prignale ZAR, Jordanija, Libija in Irak, v kratkem pa jo bo. do priznale še mnoge druge dežele.
POLOŽAJ V LIBANONU
Libanonska vlada je pred dnevi odstopila, njen predsednik pa se mudi v Turčiji, Kova vlada bo sestavljena te dni, ker je prevzel posle Predsednika republike gene-r®l Sahab. Ameriško poveljstvo v Libanonu pa je zaostrilo varnostne mere. V glav-nem mestu Libanona pa je Prišlo do streljanja, uporniki Pa >6 bojda znova zasedli •boje položaje.
NORVEŠKI OBISK V JUGOSLAVIJI
Včeraj je prispel na državniški obisk v Jugoslavijo norveški ministrski predsednik Gerhardsen. Pri nfts bo imel Vrsto razgovorov z našimi voditelji.
KOSTANJEVICA LETOS
Večer za večerom se vrste v Kostanjevici bogate prireditve Ul. dolenjskega kulturnega festivala. Ob začetku so zagorel« festivalne plamenice, ob nje pa so se postavili predstavniki jugoslovanskih narodov. Prvi na levi je tov. Boris Kocjančič, član Izvršnega sveta LRS in pokrovitelj festivala.
\ Zadnje čase se opaža vse krepkejša iniciativa komun v mnogih poslih. Tako je opaziti posebno podjetnost v urejevanju tržišč in dviganju občih proizvodnih možnosti. Koristno bo, če se zadržimo pri nekih posameznostih, ki pričajo o tem.
Dejstvo je, da je komunalni sistem v celoti dal številne p o voljne rezultate. Medtem pa je značilno za mnoge kraje, da so pričeli preveč dinamično na zelo široki fronti. Pod silo prilik so se komune znašle pred vrsto težav, ki jih je bilo treba drugo za drugo, odklanjati. Vse breme je padlo nanje. Problemi preskrbe, stanovanj, zdravja, šolstva, električne energije, vodovodov in kanalizacije, izgradnja poti v najožjih oskrbovalnih področjih in še mnogi drugi posli so postali glavna skrb komun. Uspeh vseh del, da se rešijo vsa ta vprašanja, pa ni odvisen samo od kadrov, od ljudi, od njihove sposobnosti in podjetnosti, marveč tudi od dohodkov same komune oziroma od stopnje razvoja njenih proizvodnih moči. In tako so v mnogih komunah, namesto da bi najprej začeli sistematično delati na tem, da dvignejo proizvodnjo, da ustvarijo sredstva, da se gospodarsko okrepe, pa so začeli z vsemi tistimi težavami, ki so v komuni čakale, da pridejo na vrsto, in pogosto so se vseh teh vprašanj lotili naehkrat. Tako so na primer začeli urejati trg, ne da bi hkrati delali na povezovanju trgovine s proizvajalci zaradi povečanja kmetijske proizvodnje. Istočasno so na drugi strani začeli uvajati neke novosti pod geslom »izboljšanje življenjskega standarda«, čeprav ni bilo zato nobenih ekonomskih pogojev. Torej, šli so preko osnovnih, najbolj nujnih potreb prebivalstva in začeli ustanavljati take Institucije, niso pa najprej koncentrirali vse aktivnosti na proizvodnjo, na gospodarsko krepitev vsake gospodarske enote v komuni, na izkoriščanje skritih rezerv, da bi tako ustvarili materialne osnove za zadovoljitev družbenih potreb.
Razumljivo je, da v taki situaciji ni mogoče govoriti o hitrem napredovanju. Taka praksa je hitro prepričala njene
IZ HRASTNIKA
iniciatorje, da g tem v določenem času ni mogoče nekaj več doseči. Takrat so pričeli drugače, in to brez naglice, brez nervoze, da se vse reši preko noči — in tako danes ni majhno število takih komun, v katerih z mnogo smisla in resnostjo delajo na povečanju proizvodnje, in to s pomočjo povečanja storilnosti dela, s krepitvijo odgovornosti in discipline v gospodarskih organizacijah, z uporabljanjem novih metod dela in s čim popolnejšim izkoriščanjem za dvig proizvodnje.
Komune so z novim zakonom o razdelitvi skupnih dohodkov kajpak zainteresirane na delu svojih-podjetij in ni redek primer, da se vse bolj mešajo v deio kolektivov. To je dobro in tako se je produktivnost ponekod začela tako naglo dvigati, da se približuje celo evropskemu povprečju. Tako na primer lahko pohvalimo delovni kolektiv rudnika Velenje, kjer so med prvimi v državi uspeli v tem toliko, da so dosegli povprečen zaslužek 26 tisoč dinarjev mesečno na posameznega delavca. V drugih občinah teže spet za tem, da čimbolje kontrolirajo trgovino, da na ta način izboljšajo življenjski standard prebivalstva. Vse večje je število ljudskih odborov, ki se oglašajo za kredit za nakup tehnične opreme v trgovini, razen tega mnoge komune ustanavljajo specialna podjetja, ki razpolagajo z zalogami določenega blaga. Na ta način so sposobne, da v določenem trenutku intervenirajo na trgu. Komuna je na ta način v stanju, da regulira položaj v pogledu cen in normalne preskrbe. V tem pogledu se opaža vse večja iniciativa v Beogradu, Nišu, Novem Sadu, Kragujevcu, Titovih Užicah, Požarevcu, Zrenjaninu in drugih velikih mestih in potrošniških centrih.
V mnogih drugih komunah je opaziti podobno zanimanje. Zahvaljujoč se svoji vse večji gospodarski sposobnosti, se komune vse hitreje kot nekoč otresajo administrativnega upravljanja v svojih pisarnah. In še mnoge druge odlike so značilne za njihovo delo.
2ika Todorovič
Seminarji za člane ZK do konca leta
1. septembra so se v Hrastniku začeli seminarji za člane 2k hrastniške občine. Seminarji trajajo po teden dni m so vsak dan od 16.—19. ure v Puharjevem domu. Na enem seminarju sodeluje po 35 ljudi, ki predelujejo program ZKJ. Študij kongresnega gradiva in programa ZKJ so razdelili na šest tem, kj jih podajajo člani ideološke komisije prti občinskem komiteju ZK Hrastnik, ki so se udeležili posebnega seminarja v Vevčah.
Po predvidenem programu, Izdelanem na občinskem komiteju ZK Hrastnik, se bodo do konca leta udeležili seminarjev tal hrastniški komunisti in se na ta način podrobno seznanili s programom ZKJ. Razen komunistov bodo seminar obiskovali tudi vodstveni tovariši osnovnih oziroma terenskih in vaških organizacij, Socialistične zveze, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov
hrastmikih podjetij, predsedniki različnih društev in množičnih organizacij, in drugi.
Vse kaže, da tak način obravnavanja programa ZKJ ustreza hrastniškim komunistom, saj so vsi doslej končani seminarji pokazali koristnost skupnega dela. Razprave po vseh predavanjih so zelo dobre in komunist; h rastni ške občine skušajo ob študiju in razpravah govoriti tudi o hrastniških zadevah in poživitvi dela v različnih družbenih institucijah.
Te dni Pa pripravlja občinski odbor Socialistične zveze v Hrastniku podroben program študija kongresnega gradiva za vse člane Socialistične zveze, zato se obeta v prihodnjih mesecih v hrastniški dolini živahna politična dejavnost. Ker bodo prihodnji mesec tudi hrast-niški prosvetni delavci, obravnavali program ZKJ in svoje delo v zvezi s šolsko reformo, bo v Hrastniku bližnja jesen in

zima v celoti posvečena temeljitemu spoznavanju dela VII. kongresa in programa ZKJ.
RnzSirjsnl plenum obB. kom. ZK v Zagorju
ZAGORJE, 23. sept. V prostorih občinskega ljudskega odbora Je bil danes razširjeni plenum obč. komiteja ZK Zagorje, na katerem so obravnavali zagorsko gospodarstvo zagorske občhie v I. polletju.
O izpolnjevanju družbenega načrta zagorske občine je poročal predsednik Rado Taufer, nakar se je raivila razprava, o kateri bomo podrobneje poročali v naslednji številki, (v)
IZ KERAMIKE V TUJINO
»Keramika« na Izlakah, ki je bila še pred nekaj leti tik pred opustitvijo dela, je lepo napredovala. Prebila se je skozi največje težave, njeni kvalitetni izdelki pa so postali znani že daleč na tujem, na Poljskem in v Avstriji. Proizvodnja še naprej narašča in vsi Zagorjani so zdaj ponosni nanjo. Tudi dekle na sliki, ki je zavzeta z deli pri izdelovanju ohišij električnih varovalnih patron.
Kako se v Hrastniku pripravljajo
za preskrbo z ozimnico
Mik
JiI
Mm
Sadja toliko kot še nikoli,
KUPCEV Pil NI!
VRbMt
A CAS OD 25 IX. DO 5. X.
V	drugi polovici tekočega teta bodo prešle čez Slovenijo očne padavine z ohladitvijo leg do višine tisoč metrov). >to več dni zaporedno lepo 'eme In postopno topleje.
V	.začetku oktobra nekaj dni fetalno in hladne)*- vrrnne, a
malo padavin, ki bodo v ■vnem le krajevnega značaja.
Zdi se, kot da smo nejevoljni nad letošnjo obilno sadno letinoi. Kmetovalci so menda poskusili vse, kar je bilo v njihovih taočeh. Napolnili so vse svoje posode z rumeno tekočino, pripravili za trg najlepše sadje, zdaj pa ga ne morejo prodati.
Poglejmo področje senovške občine. V brestaniški zadrugi so nam povedali, da so doslej odkupili približno 90 ton sadja, največ tepk, sliv in jabolk. Od kmetov so Jabolka odkupovali ln jih še odkupujejo po devet dinarjev za kilogram. Njihov pribitek na ceni je dinar, največ dva. Precej jabolk, zlasti sliv. je odkupilo Trbovlje in Zagorje, vse ostalo je šlo k poslovni zvezi v Brežice. Zadruga še razume, da je sadje nekoliko' dražje v revirjih, ker stane prevoz vsakega kilograma jabolk okrog tri dinarje, toda čemu ima poslovna zveza v Brežicah pri vsakem kilogramu jabolk dinar dobička, ko pa menda jabolk sploh ne vidi, marveč napiše samo račun.
Podoba je, da smo v začaranem krogu. Posredovalcev ae prime nekaj krepkih dinarjev, ki jih mora kajpak plačati potrošnik. Docela nerazumljivo pa je, da stane v Zagrebu kilogram jabolk kar okrog 50 dinarjev.
Kaj storiti, da bi odkupili vse viške sadja v naših krajih? Za zgodnje sadje res ni tolikšnega zanimanja, ker potrošniki čakajo na oktober in celo november. ko se bodo založili z zimskim sadjem. Občinski zbori proizvajalcev In sveti za blagovni promet bi morali napeti vse sile in najti Izhod iz zagate. Morda bi se na neki način lahko pocenili prevozni stroški, in če bi bilo sadje vsaj za nekaj dinarjev cenejše, bi ga potrošniki bolj- kupovali- Saj še vedno ugotavljajo, da pri nas v revirjih potrošimo sila malo sadja, prvič zato, ker imamo premalo prodajaln,, drugič pa zato, ker je predrago- Marsikak potrošnik bi laže kupil zimsko sadje in ga negoval, da bi o-stala jabolka zdrava tja do prvih mesecev prihodnjega leta, če bi bile seveda cene bolj sprejemljive. Tako' pa bomo morali kasneje sp^t ugotavljati. da Je pozno sadje sila drago, ln spet ga ne bo moč toliko prodati, kolikšne so naše dejanske potrebe1.
Povsem razumljivo je godrnjanje sadjarjev, ki pravijo, da bi lahko s prodalo sadja v ce. otl plačali vse davke skupnost zdaj pa bo to mnogo teže, ker so bili prisiljeni sadje predelati v pijačo, ki pa Jo je toliko, da Je bo preveč za domače potreb«.
V Hrastniku j« bila nedolgo tega širša seja sveta za blagovni promet, kjer so s« temeljito pogovorili o preskrbi prebivalstva z ozimnico. Na tej seji so se domenili, da bodo trgovska podjetja takoj zbrala podatke o potrebah po krompirju in sadju, ter si nato s pogodbami s proizvajalci zagotovila potrebne količine ozimnice po najugodnejših pogojih. Nadalje so sklenili pri vseh trgovskih podjetjih ustanoviti posebne komisije, sestavljene iz zastopnikov svetov potrošnikov, sindikatov in delavskih svetov, ki bodo nudili pomoč v pripravah za preskrbo z ozimnico bodisi z obveščanjem ali pa na druge načine.
Med važne sklepe seje sveta za blagovni promet je šteti tudi odločitev, da bo trgovsko podjetje »Postrežba« organiziralo redno prodajo sadja fn zelenjave na tržnici v zgornjem delu Hrastnika, trgovsko podjetje »Preskrba« pa v lokalu v Spodnjem Hrastniku. Če bo ta odločitev kmalu uresničena, hrastniški potrošniki ne bodo več odvisni od posameznih prodajalk na tržnici, ki zahtevajo za sadje in zelenjavo najvišje cene, ker jim nihče ne konkurira.
Na upravi trgovskega pedjeja »Potrošnik« zagotavljajo, da bo-
do letos cene krompirja, sadja in drugih pridelkov z-a ozimnico mnogo nižje kot lani. Krompir bo potrošnikom na voljo po 12 dinarjev, jabolka za mošt po 10 dinarjev itd. Podjetje bo delalo z minimalnimi stroški, saj bo znašala razlika med nakupno in prodajno ceno na primer krompirja samo 2 in pol dinarja, in sicer 0,70 din za prevozne stroške, ostalo pa za kalo in druge nujno potrebne izdatke. —S

»PARADAJZ« ZASAVSKEGA TEDNIKA Trik? Prvoaprilska šala? Ne, povsem običajen posnetek našega fotoreporterja z resnično neobičajnim motivom. Paradižnik je zrasel na vrtu trboveljskega rudarja- v Šuštarjevi koloniji in je težak natančno 1 kg in 15 dkg. Priznajte, da bi bil plod kmalu večji od glave naše deklice.
V partizanski vasi Rašici v bližini Ljubljane se Je v nedeljo zbraJo nad 30.000 ljudi na partizanskem slavju, posvečenem 17-letnici ustanovitve Kamniškega bataljona in požigu prve uporne slovenske vasi. Partizanske slovesnosti se je udeležilo tudi 30 preživelih bor cev Kamniškega bataljona, ki so stali na čelu s svojim prvim komandantom dr. Marijanom Dermastjo na častnem mestu
pred tribuno. Partizanskega shoda v Rašici pa so se udeležili tudi visoki državniki, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne ljudske skupščini) Franc Leskošek-Luka, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, član ZIS dr. Marijan Brecelj, generalni major JLA Ratko Vujovič in druge visoke osebnosti.
Potem ko je prvi komandant
Konferenca prosvetnih delavcev zagorske občine
Jasno začrtana vloga
Pred kratkim je bila v Zagorju celodnevna konferenca prosvetnih delavcev zagorske občine. Koristen in pomemben dogovor profesorjev ln učiteljev zagonskih šol je organiziral občinski odbor Socialistične aveae, ki je sodil za nujno potrebno seznaniti prosvetne delavce s splošnimi družbenimi načrti zagorske komune-
Zagorskim šolnikom je med drugim uvodoma spregovoril predsednik občinskega odbora Socialistične zveze, ki je poudaril, naj konferenca pripomore k odpravi najrazličnej-
ših slabosti in pomanjkljivosti, očitanih naši šoli v preteklih letih, vendar očitki dostikrat niso imeli pravih osnov, ker kritiki niso pravočasno povedali, kako naj delajo prosvetni delavci v skladu z našimi splošnimi družbenimi načrti, v katere je vključeno tudi naše šolstvo.
Kot rečeno, je konferenca dala odgovor na vrsto vprašanj in jasno začrtala mesto in vlogo prosvetnega delavca v naši družbeni stvarnosti. Hkrati pa so prosvetni delavca spoznali, da skupnost budno spremlja njihove napore, ki
jih vlagajo v eno izmed najvažnejših področij družbene dejavnosti. V razpravi so šolniki izmenjali najrazličnejše izkušnje in poglede iz svoje prakse, obenem pa se seznanili tudi z načrti občinskega odbora SZDL pri razvijanju družbenega življenja v Zagorju.
' V popoldanskem delu konference so se šolniki pogovorili o izvajanju učnih programov na zagorskih šolah, zlasti o načinu dela v reformirani Šoli in poslušali referat tovariša Lubiča o tehnični vzgoji mladega rodu. (v)
Kamniškega bataljona dr. Marijan Dermastja rajfortiral prvemu komandantu slovenskih partizanov Franca Leskošku-Luki, je le-ta, burno pozdravljen, spregovorit zbrani množici. Med drugim je dejal, da je bilo področje ljubljanskega , Posavja in bivšega kamniškega okraja že v stari Jugoslaviji žarišče naprednega gibanja. Zaradi tega ni čudno, da se je prav na tem področju razplamtela prva oborožena množična vstaja proti okupatorju v Sloveniji. Nadalje je tovariš Luka govoril tudi o napredku, doseženem v novi Jugoslaviji, ln o gonji, ki jo vodijo proti naši socialistični državi nekateri ljudje na Vzhodu. Dejal je, da živijo v Jugoslaviji trdoživi ljudje, ki bodo vzdržali tudi t« gonjo.
Po govora tovariša Leskoška je na vrhu nad Rašico dr. Marijan Dermastja odkril novi razgledni stolp in spominsko ploščo, v Rašici sami pa je zvezni ljudski poslanec Janez Stanovnik odkril spominski kamen o tragediji pred 17 leti, ko so Nemci zažgali uporno slovensko vas.
V Rašici so tudi sprejeli »9tafeto mladega rodu«, ki Je v rokah 3.000 mladincev tu mladink obšla celo področje, kjer so delovali in se borili borci Kamniškega bataljon«.
Iz hrastniške kemične tovarne
O proizvodnji in skrbi za ljudi
Te dni je delavski svet hrastniške kemične tovarne razpravljal in sklepaj o polletnem proizvodnem in finančnem uspehu. Letos jim gre nekoliko bolj trdo kot prejšnja leta, ker imajo pač kopico težav. Proizvodni načrt so namreč izpolnili le z 49.7% in zategadelj le niso mogli v celoti postaviti pike na i. Resda so finančni uspeh dosegli in ga celo prekoračili za 2%, vodstvo podjetja pa s tem ni zadovoljno in išče vzroke za neizpolnitev proizvodnega načrta. Ne, ti.so znani: po planu bd morali v proizvodnji apna nažgati do konca junija 10.000 ton apna, do konca avgusta pa so dosegli komaj 5000 ton. Rucklnov most je bil potreben temeljitega zdravljenja, in tisti čas je proizvodnja apna občutno nazadovala. Drug vzrok je po mnenju vodstva podjetja tudi ta, da letos še sploh niso izplačali niti dinarja premij, medtem ko so lani lahko malone vsak mesec namenili za premije približno 300.000 din. Do konca prvega polletja letos pa bodo lahko — če bo tako odločil delavski svet — izplačali na račun premij le 800.000 din, to pa je sila malo, če vzamemo, da morajo od tega izplačati še vse dajatve in da Je premijskih upravičencev več desetin. Po sodbi vodstva bo treba najti izhod iz zagate, saj so izplačane premije v tem podjetju zelo stimulativno vplivale na rast proizvodnje in proizvodnega procesa.
Sicer ni bojazni, da kolektiv do konca leta ne bi dosegel predvidenega proizvodnega načrta. Vendar v zadnjem času ljudje odhajajo iz tovarne, ker menijo, da se drugod bolje zasluži. Zanimivo pa je, da odhajajo iz podjetja taki delavni, ki so ?■ akordnim delom dobro zaslužili in iščejo delo pri rudniku.
Kaj pa stanovanja? Ce bi imelo podjetje na razpolago 50 do 60 stanovanj, bi bilo stanovanjsko vprašanje rešeno. Sicer tovarna gradi skupno z Občinskim ljudskim odborom 24-stano- £ vanjsko hišo, vendar se bo lahko v to vselilo le 12 kemičnih -delavcev. Medtem pa sp nekatera stanovanja kemičnih delavcev zelo slaba, In bi se morale tisti dve hiši nasproti tovarne zdavnaj podreti. Stanovanjske razmere v tistih dveh hišah so tako obupne — to so nam povedali stanovalci sami — da je skrajni čas najti izhod iz tegia stanja. Kolikor bodo prihodnja £ leta na razpolago potrebna sredstva, bo podjetje v prvi vrsti ? poskrbelo za te stanovalce in jim zgradilo lepša stanovanja. ♦ Morda bo moč urejevati stanovanjsko vprašanje tedaj, ko bo » podjetje začelo z rekonstrukcijskimi deli, za katera bodo na- ♦ črti kmalu dostavljeni jug. investicijski banki.	♦
Ta teden so na pobudo sindikalne organizacije odprli v Ž okviru podjetja tovarniški bife, v katerem bodo lahko delavci ■ kupovali razna mrzla jedila in brezalkoholne pijače. Vso režijo bo krila tovarna, kolikor pa se bodlo pokazala potreba po toplih jedilih, bo bife začel kuhati tudi razne enolončnice in podobne tople obroke. Kolektiv je sklep o ustanovitvi bifeja zadovoljno sprejel, še posebno zato, ker bodo cene mnogo bolj realne kot v drugih trgovskih ali živilskih poslovalnicah.	M. V.
Tudi v Hrastniku vajenska šola
Ko so leta 1953 v hrastniški občini opustili vajensko šolo, se mnogi staršs niso mogli sprijazniti s tem dejstvom. Zlasti zaradi tega ne, ker so morali začeti hrastniškj vajenci obiskovati to ustanovo v sosednjh Trbovljah.
Po petih letih pa so v Hrastniku letos ponovno sklenili uvestj vajensko šolo. Trenutno je v občini nad sto vajencev najrazličnejših obrtnih strok in bo šola zato vsem dobrodošla. K-r v središču Hrastnika za šolo za zdaj ni pravega prostora — v vseh šolah je namreč dvoizmenski pouk — so sklenili, da bo institucija dobavila svoje prostore na Dolu pri Hrastniku, kjer.so za to dani vsi pogoji. 2e v tem šolskem letu bodo ondod odprli vse tri letnike, ker pa je med vajenci tudi nekaj trgovskega naraščaja, bo Solo obiskovalo letos približno 75 učencev. Učne moči bo dobila vajenska šola od ostalih osnovnih hrastniških šol, strokovni pouk pa bodo vodili hrastniški obrtniki.	(v)
Iz življenja organov delavskega samoupravljanja v Trbovljah
Proizvodne težave
V ponedeljek, 15. t. m., je zasedal delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik ter obravnaval aktualna vprašanja, kot: izvrševanje proizvodnega plana, porodilo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ter porodilo komisije za proučitev ustanovitve obratnih delavskih svetov.
Iz porodila sklepov je bilo slišati, da so po rudniških
Na zadnjem zasedanju DS rudnika Trbovlje-Hrastnik so potrdili predlog o ustanovitvi obratnih delavskih svetov ter imenovali stalno komisijo za spremljanje dela — Brez razprave o poročilu proizvodnje, čeprav ni bila dosežena po planu — Razrešena celotna stanovanjska komisija
za Trbovlje
Nekateri člani delavskega dovanje delovnih razmerij da se člani delavskega sveta sveta so kritizirali, da se de- glede na prejšnji sklep delav- v to zadevo niso poglobili, ta-lavski svet ne shaja redno, skega -sveta, da se lahko od- ko da je bila diskusija neka-kakor je bilo sklenjeno, in pove delovno razmerje naj- teriii tovarišev usmerjena v sicer najmanj enkrat meseč- več 50 delavcem — zaradi dvom o uspešnem delovanju
Nerazumljivo pa je, da ni bilo nobene razprave ob po-
obratih tolmačili nov način rc*tiIu ° izpolnjevanju proiz-
obračunavanja osebnega do- Y°^ne5a, na^a'	,e>
hodka delavcev, vendar smo elani delavskega sveta zadev-pogrešali, da-bi člani delav- nega materiala niso sprejeli
upokojitve glede na priporiibe obratnih delavskih svetov, kolektiva in odpovedanih, predvsem pa vlada dvom, da Prav ob uveljavitvi bonifici- bi obratni delavski sveti lah-ranih službenih let pri upo- ko predstavljali uspešno obli-
kojitvi v rudarstvu pa se je pojavilo posebno vprašanje, namreč odhod prepotrebnih
ko razširitve samoupravljanja na rudniku in vključitev večjega števila članov delov.
skega sveta povedali, kako so to tolmačenje sprejeli delavci oziroma kakšno je mneiye delavcev o novem obračunavanju, kar bi člani delavskega sveta vsekakor morali storiti.
pred zasedanjem, da bi ga rudarjev, ki lahko še koristno nega kolektiva v te organe, proučili, res pa je tudi, da je opravljajo svoj dosedanji po- Končno je delavski svet le
uvidel potrebo in možnost ustanovitve obratnih delav-
bilo to poročilo preveč teh- sel, medtem ko drugi, ki v nično in po našem mnenju podjetju niso toliko potrebni
suhoparno. Vendar so v njem oziroma se lahko nadomestijo skih svetov, ki naj se formi-
navedene številke povedale dovolj: namreč izpad v dose-
z drugimi, mlajšimi, nočejo rajo tam, kjer so za to dani
pogoji oziroma kjer bo raz-
IVekaj pojasnil ob izvajanju zakona o delovnih razmerjih
iti v pokoj. Zato je delavski
ganju plana v avgustu ter svet potrdil delo komisije za prava pokazala težnjo po dosedanji zaostanek 300 ton v odpovedovanje in sprejema- ustanovitvi teh svetov — ra-proizvod- nje, ki je po ugotovitvah odločala v skladu s potrebami rudnika in že vloženih zahtevkov za upokojitev.
Ker so se nekatere sindikalne podružnice oz. uprave podjetij obrnile na občinski sindikalni s-vfet v Trbovljah glede pojasnil o določbah zakona o delovnih razmerjih, je le-ta prejel od sekretariata izvršnega sveta za delo LRS sledeča tolmačenja:
1. vprašanje: Ali bolezen, k) nastopi v teku odpovednega roka, pretrga odpovedni rok oz. ali ga podaljša?
Odgovor: Bolezen,- ki nastopi v teku odpovednega roka, po
predpisih zakona o delovnih razmerjih ne pretrga tega odpovednega roka oziroma ga ne podaljša.
Delavcu le ni mogoče odpovedati delovnega razmerja po določilih člena 330 zakona, med tem, ko je bolan ali na bolezenskem dopustu. Odpovedni rok pa preneha teči po določilih člena 334 samo v primeru, če je deiavec med odpovednim rokom vpoklican na orožne vaje.
2. vprašanje: Kdaj ima delavec pravico do letnega dopusta, če je odpovedal službo ali mu jo bila odpovedana?
Odgovor: Določbo člena 36, I.
septembru. Padec nje so v glavnem povzročile težavnejše jamske prilike, delno pa tudi redni letni dopusti, medtem ko je v septembru delno zavrl izvršitev plana tudi dnevni kop.
V mesecu avgustu so bile dosežene sledeče storitve: de- se resn° zavzeli za ustanovi-
zen tega je delavski svet formiral komisijo, ki naj pripravi poslovnik za delo in pristojnosti obratnih delavskih
lovni učinek na odkopih v Trbovljah je znašal povpreč-
no 6 ton, v Hrastniku pa 5.66 šanju razpravljala tudi sindi-
tone, medtem ko je znašal končni jamski učinek v trboveljskih jamah 1.83 tone. v Hrastniku pa 1.50 tone. In --končni rudniški učinek na moža in delavnik je bil 1.11 tone.
V septembru pa je bila storitev na odkopih v trboveljskih jamah 5.33 tone, a v Hrastniku 5.77 tone.
Edino razpravo je povzročil izvozni jamski stroj v Hrastniku, ki je tudi delno kriv
Razprava o obratnih delav- svetov in ki naj bi tudi stalno škili svetih pa ni dosegla svo- spremljala delo teh organov jega namena v celoti. Razen in sproti opozarjala na dolo-tovarišev iz Hrastnika, ki so čene naloge in pristojnosti, ki
bi jih obratni delavski sveti lahko še prevzeli.
Na kraju je delavski svet še razrešil stanovanjsko ko-
tev obratnih delavskih svetov, sta tamkaj o tem vpra-
kalna podružnica rudarjev in misijo za Trbovlje spričo ne-
rudniški komite Zveze komunistov, se to ni zgodilo pri
soglasij, ki so se pojavila v njej in imenoval 3-člansko
trboveljskih tovariših, saj pri komisijo, ki naj to vprašanje njih o tem vprašanju v sin- razišče in nato o njem poro-dikalni podružnici niso raz- ča delavskemu svetu, pravljali, in je bilo opaziti.
t. k. k.
Nekateri električne štedilnike
drugi pa nič
c <1 stavek zakona o delovnih nazadovanja proizvodnje v v
Slavili so elektrifikacijo In otvoritev nove ceste skozi vinogradniški predel — Zdaj si žele samo še telefon, ker šolo, trgovino in zasilno pošto že imajo
rEBmerjih je treba razumeti tako, da je upravičen do letnega dopusta tisti delavec iz navede-kt so bili v tem kraju. Mišji dol nega člena, k; izpolnjuje pogo-
pregorel nov elektromotor, kar je imelo za posledico iz-
___	pad 396 ton proizvodnje ter
VŽIVET,’ "r, je glede deloivne doibe_po "dolo- ?™h°d izvažanja premoga iz oziroma 37. člena za •
....	.	_	...	- Trbovljah je 80 odstotkov novanjske zadeve, bi v posa-
A® stanovanjskih-hiš, ki so že do- meznih naseljih ustanovili po« služile in bi jih bilo treba ža- sebne gradbene odbore, sestav* menjati z novimi ali pa jim po- Ijene iz zastopnikov hišnih sve-
okrnjeno podobo, čeprav ima vas .....	--
cesto in elektriko. Domačnost ti čilih 27
kažejo kmečke hiše, ki so krite s Uona slamo. Prav zato Je obisk Mišjega dola kakor pogled v sliko iz starega slikovnega albuma.
seliti. Po vojni so domačini, ki ljubijo svojo zemljo, obnovili porušene in požgane domačije.
V dolini v Ješčah govori nedavno dograjeni transformator o na-i.uuivui ju aiaiv. ulj—... predJku tega Se nedavno zelo od-po, o kateri trde, da je videla še ročnega in pozabljenega ozemlja.
Turke m da Je stara 400 do 500 let.	Ko si ogleduješ pokrajino, so ti dif. o, notrivaio Dredel nod
Vas Primskovo stoji na hribu, električne žice, speljane iz trans- Prlmskavlr£. ^ tJu namreč sega-kjer doseže vrh 592 m. medtem ko formatorske postaje v vse te hri-	......
Primskovo Je od središča litijske občine oddaljeno 16 km. Ta hribovska vas leži na Jugovzhodu Litije, na oblastem hribu z daleč vidno cerkvijo — nekdanjim turškim taborom m staro, orjaško 11-
Pot zavije nato la doline proti	m,,.?..., rinhnrib*
vrhu: Koipačtj! in Primskovem. 'PrMne*» mesečnega dohodka
že svoje čase — pred desetletji — delaven, ki Je poklican na oroi so prosili nekateri ljudje za cesto ne vaje?
iz doline proti vrhu. Nekateri
kmetje pa takrat niso hoteli od-	__
stopiti sveta za cesto, ker bi s tem i»Vršneea nvetn za delo izgubili svet v gozdu ali vinoma- g? ravMnega BV*ta 23 ael°
jam na parni stroj. To bo povzročilo dva- in pol mesečno zakasnitev priprav za odkopavanje premoga na novem jamskem obzorju. Upravičeno so člani delavskega sveta postavili vprašanje, na čigav račun bo šel izpad proizvod-Odgovor: Sekretariat zvezne- nje v Hrastniku spričo ofco-
3. vprašanje: Katero osnovo je vzeti pri Izplačevanju po
jo poslednji dolenjski vinogradi. _____,____
Novi čas pa Je prinesel tudi v od- 'prečnega ročne vasi smisel za napredek in esebnega
ni i?dal posebnega predpisa •, osnovi za izračunavanje po-
mesečnega zneska dohodka, ki naj bi /.daj so kmetje radi odstopili svet siužil za nadomestilo za osebni
rpSjlW-lM dohodek za čas orožnih tnaj. Značilna je beseda nekega moža-domačina; »Včasih smo mislili, da
liščine, da je bilo dano poroštvo za brezhibno delovanje stroja in elektromotorjev za eno leto.
Nadalje je delavski svet razpravljal o poročilu komisije za sklepanje in odpove-
daljšati življenje s temeljitimi popravili. Medtem ko na prvo še lep čas ne bo mogoče misliti, ker taka rešitev presega naše možnosti, tudi drugo ni tako lahko izvedljivo. Najemnina v teh stanovanjskih hišah je namreč minimalna in ne zadošča za redno vzdrževanje, B hišni sveti prav tako niso kreditno sposobni, da bi najeli posojilo. Predsedstvo Stanovanjske skupnosti je zaradi tega predlagalo, da bi dali tem stanovanjskim hišam enkratno pomoč vsaj za najnujnejša popravila. Po tem predlogu ki ga je podprl tudi Svet za sta-
Viprašanje občinskega sindi-
)omo zgubili na dohodkih, če nam kalnega sveta v Trbovljah je
!>o cesta prečkala vinograd. Zdaj pa vidimo, da smo na dobičku I Po lepi cesti napeljem gnoj in ga kar
dalo pobudo republiškemu sekretariatu za delo, da je pred-
ceste raztrosim po vinogradu, lagal čimprejšnjo ureditev vpra-
kar naj bi se kot o.-
In na hrbtu, ker n! bilo ceste. No- r.ova jemal delavcev osebni
va cesta_ pomeni^ zdaj resnični na- dohodek, obračunan po tarifni
postavki oziroma po času in
predek za vea okoliš.«
Kmetje okrog Prlmakovega so
učinku za redni delovni ča/,.
seveda pa bi bilo to nadomesti-imajo tudi lepo urejeno šolo, kt v !o le akontacija na nadomestilo,
ki bi se obračunalo na podlagi
ima Litija le 300 m nadmor»ke višine.
Primskovo z okolišem Je te dni slavilo elektrifikacijo. V ta namen so postavili v Ješčah, sredi med Litijo in Prlmskovim. transformator, ki zdaj napaja celotno okolico z elektriko. Ob tej priliki so praznovali tudi dograditev ceste v zadnjem predelu med Mišjim dolom in Kopačijo pod Prim-skovim. Cesta sicer še ni povsem dodelana. Zdaj so zadnji delavci zaposleni pri urejanju cestišča. Zadnji del ceste bo potem, ko bo ves utrjen, prav lepo prevozen ln bo v dokaz, da smotrno sodelovanje domačinov z ljudsko oblastjo rodi lepe kispehe. Prlmakovčani so namreč med najbolj discipliniranimi m zavednimi občani litijske komune, ki se na množičnih zborih SZDL in na zborih volivcev porazgovore zmeraj složno o potrebah celotnega okoliša. Ti ljudje niso take vrste kot kje drugje, ki zmeraj vee le zahtevajo, ne nudijo pa ničesar. Na Primakovom so drugačni. Sklenejo: »Potrebna nam Je cesta, začeli bomo z delom sami, dali bomo denarni prispevek in delovno silo, gradbeni material in vprežno živino« Takim ljudem, ki imajo mnogo dobre volje za ureditev okoliša, pa potem rada priskoči na pomoč tudi ljudska oblast.
Ogledali smo sl nove pridobitve Prlmakovega ln okolice. Na pot smo odrinili z avtom iz Litije skozi Grbin ln UStJe. V Srfiartnem smo zavili v stransko dolino, v Ko-strevnioo, vse do vasice Lupinica. Tam se je cesta začela vzpenjati v breg. Se dobro se spominjam tistih let pred drugo svetovno vojno, ko Je popularni Ferdo Tomazin, šmarski rojak tn navdušen planinec, imenovan »Mati narava«, začel graditi to cesto la Kostrev-nlške doline skozi gozdni predel Bukovje. Se danes ml štarejšl lonetje radi pripovedujejo o tem p-onlrskem delu. ko so prebijal! cesto z litijske strani proti Primskovem.
Na vrhu gozda Bukovja Je znamenito križišče, kjer se cesta pre-vrže Iz Koetrevnice proti Ješčam. Tam se križa Se gozdna pot, ki drži iz Razbur na Višji grm. Temu križišču sredi gozdnega hrbta pravijo domačini pri Candrovem križišču, ker Je v bližini kmet Čander. Lovci trde, da Je na tem mestu najboljše lovako čakallšče. Med drugo svetovno vojno Je potekala pri tem križišču nemško-ltalljansks mela Nemški nasilnik, jc dal mn"”' v-ri -b n-rn^ko italijanski mr	t Mudi pa lz-
bovake zaselke, nekak kažipot napredka. iz teme v »votlost.
Druga večja vas na potil iz Litije proti Primskovem Je Mišji dol. Prvotno ime tega kraja Je bilo Menišjl dol, ker Je bil ves ta okoliš last cisterijanskega samostana lz Stične. V starih časih so sloveli vsakoletni sejmi za usnje, čevlje ln druge usnjarske izdelke,
njej bistrita mladi rod učiteljici
kurja MaJds^^Cavškova^Knuttfjska ustreznega predpisa zadruga Kostirevnlca je ustanovila na KapačtJi pod Prlmskovim trgovino. da domačinom ni treba za vsakio malenkost po več ur na pot kakor še nedavno. To trgovino Je zdaj prevzelo trgovsko podjetje »Tišje« lz Smartna pri Litiji in jo Je dobro založilo. V vasi imajo tudi zasilno pošto. Zdaj s) žele samo ureditev ceste s Kopačlje do vrha Primskovega ln še telefonsko zvezo do Litije — pa bodo uresničene vse želje tega zavednega predela litijske komune.
Jože Zupančič
t.k.k.
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK"
Trikrat sklicano zasedanje DS gostinskega podjetja »Turist«
Polletni zaključni račun podjetja predstavlja obračun gt. »podarjen,ja za določeno obdobje ter zahteva, da o njem raz pravlja ves kolektiv, ki naj tudi odloči o razdelitvi dohodka na sklade.
V gostinskem podjetju »Turist« v Trbovljah pa so morali trikrat sklicati zasedanje delavskega sveta (ves kolektiv predstavlja DS), da «o o njem razpravljali in sklepali, ln še to, kc je bil obračun že Izročen banki in svetu za finance, ker je bila razprava šele tri tedite po roku za izročitev.
Tako delavski svet ni ničesar ukrepal oz. razpravljal o obračunu pred oddajo na pristojna mesta in je lahko le ugotavljal stanje podjetja na podlagi presoje knjigovodje, ki sred štev ni razporedil na sklade In je to prepustil DS.
Vsekakor se moremo vprašati, kje so vzroki za nezainteresiranost za razpravo o gospodarjenju v podjetju. Ali gre samo za nezanimanje članov kolektiva ali res članom n) mar, kako se je gospodarilo oz. ali nimajo člani nobenih pripomb in predlogov za izboljšanje poslovanja tn podobno?
Sindikalna podružnica tega podjetja bi se morala zamisliti o tem predlogu in konkretno spregovoriti članstvu o vprašanju.
t. k. k.
NAS KOMENTAR
Trinajsto zasedanje Generalne skupščine OZN
Nič ne moremo reči, kaj bo prineslo trinajsto zasedanje Gene« nejšib problemih sodobnosti ln da se
ralne skupščine Organizacij« adruženih narodov. Vsaj dane« ne. Na svetu mnogo ugibajo o tem zasedanju, vendar je večina komentatorjev mnenja, naj počakamo, pa bomo videli, kakšen bo od no« 81 držav do kakih 70 točk dnevnega reda tega zasedanja.
Na dnevnem redu letošnjega zasedanja Generalne skupščine je precej takšnih problemov, o katerih govore leta in leta, pa še vedno niso našli rešitve- Mnogo predlogov, katerih avtorji so stremeti le za propagandnimi učinki, so pa tudi taki. ki bi resnično pomagali utrditi mir, zboljšati odnose med državami, zmanjšati prepad med razvitimi |n bogatimi ter nerazvitimi ln siromašnimi deželami, prispevati k osvoboditvi narodov, ki še niso neodvisni. Dejstvo Je. da je večina držav — članic OZN življenjsko zainteresirana za člmhltrejšo rešitev vseh problemov miru. svobode in neodvisnosti narodov. O tem nam pričajo vsa dosedanja zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, zlest' p- vri-dnja, ko so Združeni narodi sprejeli ▼ svoje vrste številne koma) rojene azijske in afriške dežele. Navkljub vsem pomanjkljivostim, ki - .tih povzročajo nasprotovanja med velesilami navkljub
bitke ali v Instrument politike neke vlade, so združeni narodi velikokrat dokazali, da so sposobni delovati kot člnltelj miru-
kolikor mogoče več udejstvuje njih reševanju.
Verjetno bo letos največ govora o razorožitvi, o tem problemu razpravljajo Združeni narodi že vrsto let, vendar doslej še niao sklenili ničesar.
rešitev teh kriz ni odvisna od večine članic Združenih narodov, temveč od pripravljenosti velesil, da bi obravnavali ta vprašanja realno ln miroljubno- Zlasti velja to za Washing-ton ln njegovo politiko. Vsi mlroljub-, ni ljudje na svetu pričakujemo, da bo
svoja stališča in vskladile svoje poglede na ta največji problem našega O tem nam zlasti priča zadnje lz- časa- Organi OZN, v katerih so raz-
čeprav so velesile že precej približale' *’ener*,nB skupščina izrazila zaskrbljenost In opozorila vse tiste posameznike In skupine, katerih dejanja bi lahko ogrozila mir in mednarodno so-
redno zasedanje Generalne skupščine, ko »o predstavniki 81 držav razpravljali o razmerah na Srednjem vzhodu. Res je, da so na reševanje sred-njevzhodne krize vplivali predvsem objektivni čini tel ji (kot na primer nevarnost razširitev spopadov, ge pravi nevarnost vojne in okrepitev sil veliko prispevallo tudi razpoloženje večine v OZN, ki Je trezno ln pametno presodila nevarnost ameriške ln angleške Intervencije v Libanonu ln Jordaniji. Seveda OZN ne more rešiti takšnih problemov kot so srednje-vzhodn) ln daljnovzhodni, vendar predstavlja mesto, kjer se pozitivne težnje dežel lahko najmočneje pokažejo kjer velesile ne morejo puščati vnemar miroljubnih ln konstruk-
težnlam, da bi zapostavljali dejanske <lvn|h prizadevanj narodov. Koristno
želje narodov, !n težnjam, da bi OZN spremenili v prizorišče pripagandne
In upravičeno Je, da Generalna skupščina OZN razpravlja o vseh najvat-
pravljall o razorožitvi, so že docela omrtvičeni, večina držav pa želi, da bi obnovili svojo dejavnost. Upajmo, da bodo velesile letos našle skupni Jezik vsaj glede prekinitve jedrskih eksplozij, kar bi pomenilo prvi korak k reševanju vseh problemov razorožitve. Upamo lahko toliko bolj, ker se zagovorniki sporazuma o prekinitvi Jedrskih eksplozij ln drugih ukrepov, ki bi omogočili razorožitev, naslanjajo ne samo na podporo najširše javnosti na svetu, ampak tudi na rezultate nedavne konference strokovnjakov v Ženevi.
Čeprav krizi na Srednjem ln Daljnem vzhodu nista predvideni kot točko dnevnega reda, vendar bo Generalna skupščina prav gotovo razpravljala o njih In skušala najti konstruktivno rešitev, ki sl Jo žete vsi miroljubni ljudje na svetu. Res pa Je> da narodi.
delovanje. Pričakujemo tudi, da bo letošnje zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narndov Pomenilo nov korak k uveljavljanju Ideje o nesebični gospodarski pomoči razvitih dežel nerazvitim, pa tudi prispevek k osvoboditvi doslej še ne-osvobojenih narodov, ki Ječe v sponah kolonializma In se bore za svojo neodvisnost |n svobodo.
Problemov Je veliko, pogojev za uspeh pa tudi toliko- Nismo preveliki optimisti, pa tudi pesimisti nismo. Prepričani smo lahko, da se bo naše delegacija na zasedanju Generalne skupščine OZN tako kot vsa leta tudi letos prizadevala okrepiti vrednost ln pomembnost Združenih narodov, ki se že doslej, s prizadevanjem številnih majhnih ln srednjih držav, postali tribuna miru ln sporazumevanja med
tov in organizacij SZDL, ki bi vodili dela in upravljali s sredstvi, seveda ob širokem sodelovanju stanovalcev. Nadzorstvo nad delom posameznih gradbenih odborov po strokovni plati pa bi opravljal poseben strokovnjak, ki bi ga določil Svet za stanovanjske zadeve.
Za uresničitev tehtnega predloga predsedstva Stanovanjske skupnosti bi bilo treba zbrati okrog 30 milijonov din. Ta na videz precejšnji znesek bi bilo mogoče zagotoviti, če bi se za to zavzeli vsi, ki so v prejšnjih letih že marsikaj naredili za napredek Trbovelj. V predlogu so \navedeni tudi vsi možni viri: sredstva za škodo po rudarjenju za leto 1957, pomoč gospodarskih organizacij iz skladov skupne uporabe, krediti in podobno.
Na seji Sveta za stanovanjske zadeve so razpravljali tudi o neupravičenem koriščenju sklada za vzdrževanje stanovanjskih hiš, s katerim razpolagajo hišni sveti. Dve hiši na Trgu Svobode sta porabili nad 500.000 dinarjev tega sklada za nakup električnih štedilnikov in zaves, čeprav predpisi tega ne dovoljujejo. Ko pa se je v sosednji hiši, ki je tudi v sestavu istega hišnega sveta, postavilo vprašanje, da bi bilo treba prebeliti skupne hodnike, tega niso mogU uresničili, ker Je bil tekoči račun že prazen. A kaj bo čez deset let, ko bodo potrebna vedno večja popravila, a hišni svet ne bo Imel potrebnih sredstev? Na koncu koncev pa je tudi nepravično, pravzaprav že nemoralno, da nove hiše uporabljajo sredstva najemnine za nakup električnih štedilnikov, medtem ko se Istočasno iščejo možnosti, kako b| zakrpali strehe na starih hišah ln so mnogi stanovalci pripravljeni biti še dolgo brez. električnih štedilnikov, samo da bi bila streha cela ln n* bi veter pihal »kozi razpoke v zidovih.
V opisanem primeru Je tudi zanimivo, da je neki sosednji hišni svet prosil tega s pol milijona din na tekočem računu, da bi mu posodil 22.000 din za nujna popravila. Prošnja je naletela na gluha ušesa. Lepo, kajne? Nekateri stanovalci novih hišah pozabljajo, da so stanovanjska poslopja zrasla tudi na žuljih vseh tistih, ki morajo še vedno ste. \ovatl v neprimernih stanovanjih, ker ni mogoč« naenkrat zgraditi toliko stanovanj, da bi lahko vse stare hiš* podrl 11
Svet za stanovanjske zadev* je raz; avljal tudi o prisilnih vselitvah. Teh je zadnje ča»« vedno več, krivi pa so tudi nekateri vodilni ljudje v podjetjih in drugod, ki se preveč radi vmešavajo v delo stanovanjskih organov. Dogajajo s* namrrf primeri, da posamezniki prisilo* vselitve zagovarjajo ln podobno-To vsekako-r ni prav. Stanovanjskim komisijam ne smemo ovl* ratl delo, njihove odločitve P* prav tako ne smejo, hi tl odvl*” ne od intervencij in sto dru^h podobnih okolnostl.
O udeležbi naše države na razstavi v Bruslju se je že mnogo pisalo. O tem so bile izrečene pozitivne in negativne ocene, pač z gledišča, kaj so posamezni obveščevalci naših časopisov in drugi informatorji pričakovali od naše udeležbe.
Dejstvo je, da jie to prva svetovna razstava, na kateri je naša država udeležena v večjem obsegu. Pred vojno je bila udeležba Jugoslavije na dveh razstavah (Pariz 1937 dn New York 1939) več kot skromna.
Prav tako je res, da je naš paviljon v jeklu im steklu ocenjen kot eden, najlepših paviljonov na razstavi.
Ne smemo nadalje pozabiti na sodelovanje naše države v Mednarodni palači znanosti z deli mnogoštevilnih naših znanstvenikov, dr. Pavla Saviča, dr. Dra-goljuba Jovanoviča, dr. Karla Vebra, dr. Boža Težaka itd., naših slikarjev Generaliča, Hege-dušiča, Lubarde na razstavi 50 let svetovnega slikarstva, na udeležbo naših kiparjev na Sve-
Žarek v bodočnost
Metla v hlevu je poplesovala ob nogah s črtastimi hlačami. OČI so zrle v nas neznana otožno.. Na dvorišču je bila skupina mož. Spe! srečanje s črtastimi hlačami in enakimi očmi. Na desni, balo, svetlo poslopje. Sadni hrib. Uradna ime, ki je že nekaj dni prej zapisano v naši beležnici: »Kazensko poboljševalni dom Brestanica«. In ... Sonce z nevidno meglo.
Kazen za stranpot človeka, kot zavesa pred njim.
Možak srednjih let. oči so mu begale v spomin, v čas, ko so stekli temni dogodki. Usta težko govore in težko.je spraševati.
»Zgodilo se je, storil sem... in kriv sem. Zdaj se pripravljam na novo življenje.«
Novo življenje?
»Iz zapora bom prišel pripravljen nanj. Ne bo mi hudo prijet: za pošteno delo. Tu sem se navadil nanj. V družini bo spet lepo «
Na ek:	■ liji kaznjencev teče
dnevno d. j. Živima, preko 50 glav je je, se patse. Metle čistijo hleve. Skupine črtastih hlač delajo na poljih. V pisarni kaznjenec udarja na tipke pisalnega stroja, drži v rokah svinčnik in sprejema ljudi iz okolice, ki hi radi kupili jabolčnik, sadje ali papriko.
Zaporniki imajo svoj domski in delavski odbor. Posebni odseki skrbijo za higiensko-teh-nično zaščito pri delu, za kultura oprosvetoo delo, za red in disciplino...
V zapor prihajajo časopisi in revije.
Jedo za pogrnjenimi mizami.
Spijo na posteljah z žimnicami.
Hodijo v kino im v brivnico v Brestanico.
Neverjetno?
Imate pripravljene besede o nemogočem zaporu in kazni, ki ne bo vplivala?
Motite se.
S temi ljudmi se je treba srečati in govorita. Njihove oči in njihove besede niso naše oči in naše besede. V njih je nekaj globljega, grenkega, spomin težkega, črnega, kar so nekoč storili. Čeprav ne žive v ograjenih zidovih, se močno zavedajo tega nevidnega pečata, ki ga nosijo s seboj. Hkrati pa se v njih že porajajo želje in misli na novo, lepše življenje;
»Bil sem dve leti v zaporu zaprtega tipa. Poslušal sem ne-ano
omrežji.
kraju. Obupal sem nad življenjem. Potem sem prišel sem.
Ob nedeljah me cesto obiščejo domači. Z njimi preživim
tovni razstavi skulptur v Anver-su, naše nacionalne dni itd.
Pohvalne izjave od obiskovalcev našega paviljona smo lahko slišali o prikazu naše kultumo-umetndške tradicije, našega turizma itd.
Dejstvo je tudi, da je naš paviljon , obiskalo preko milijon obiskovalcev.
Toda ta številka ni treba in nas ne sme zapeljati. Inozemski obiskovalci, ali večina od njih, niso prišli v naš paviljon zaradi njegove podobe ,iin notranje ureditve ju konstruktivne miroljubne politike, ki jo vodi naša država. In da bomo iskreni: za precejšnje število teh je predstavljal naš paviljon razočaranje.
Razgovairjal sem se z nekim Belgijcem, pomembno osebnostjo v delavskem gibanju te države k' je poln občudovanja za naša državo, toda tudi poln razočaranja nad tem, kar je videl v našem paviljonu. »Ne, to ni Jugoslavija, kakor sem jo spoznal in videl jaz. Kaj so vam bili potrebni - vsii tisti shematični in. mrtvi grafikoni? Teh niti Rusi več ne uporabljajo. Kje je vaš socializem — vaši delavski sveti — vaša družbena ureditev?« In potem je s prizvokom žalosti tn
čili. Med tem čascm so vsi natakarji pred našimi očmi jedli kosilo in nikomur se mi zdelo po-treono. da bi nam postregel ..
Odšel sem nato v rusko restavracijo, kjer sem namesto slivovke pil vodko, a podobno so napravri tudi drugi gostje.
Ne verjamem, da je mogoče kaj takega doživeti v kakšn' drug; restavraciji na razsra'-!, ir, rn.crp). da tega z ničeme- ns morem zagovarjati. In takrat seti se — kot redkckrat — sramoval da so ti ljudje Ju {okovan:.
Ti>st: dan sem na kosi'.> čakal ni*' več i.i nič nva-r.j kot pol ure.
Prav teko me je bilo sram raznih spominkov, ki i,vo j h prodajali. Naše cigarete, razi;e figurice v narodni noši, kape, itd. Kakor da res nimamo kaj drugega predajati.
In tudi šle« lb*ih stilist.'-n h ,n jezikovno nezadostno nat; <'rt.' pojasnil v francoskem jez"tu pod diagram., eksponati m vzorci.
A vendat sem bil polsg vsega tega peno..da sem Jugoslovan. ker se udeležba naše države na tej razstavi mimo vseh slabosti in. napak opaža bolj krt k la j koli prej, d-asiravno mi je billo istočasno žal, ker ni bilo vse to lepše In boljše.
Branko D Jukič
Pred obračuni „Svobod‘ in prosvetnih društev
200 prosvetnih društev našega okraja se vestno pripravlja na svoje redne letne obračune dela — občne zbore, — na katerih bodo sprejemali nove programe dela in izvolili nove društvene odbore ter delegate za občinske in okrajni Svet Svobod. Preteklo nedeljo so bili že prvi občni zbori prosvetnih društev v našem okraju in bodo trajali vse do druge polovice oktobra. Prav ti prVi občni zbori kot tudi priprava za nadaljnje so sprožili predvsem naslednje probleme, s katerimi se bodo morala spoprijeti naša prosvetna društva v bližnji sezoni, če bodo hotela odigrati še večjo družbeno vlogo in pomen:
—	organizacijsko krepiti se.
—	razvijati nove oblike ljudskoprosvetne-ga dela, zlasti klubskega in družabnega' življenja,
—	pri starih oblikah ljudskoprosvetnega dela — (dramatiki, petju, knjižničarstvu in podobno) — boriti se za novo — socialistično vsebino,
—	izobraževanju odraslih dati pravo me-
sto in vlogo — vse to pa pomeni izhajati pri svojem delu s programa in kongresa Zveze Svobod v Mariboru, upoštevajoč pri vsem tem krajevne možnosti, potrebe in interese ljudi.	*
Prepričani smo, da bomo lahko s takim programom in oblikami dela posplošili naše članstvo — saj je sedaj v naših društvih le 20.000 članov, povprečno 100 članov na društvo — z mladino, zlasti z delavsko v industrijskih centrih, — kar se bo gotovo pozitivno odražalo tudi v našem deln. Zato ni naključje, da obstajata pri naših društvih želja in interes vključiti v društvene odbore in sekcije čimveč mladih ljudi.
Ne samo dobro pripravljene občne zbore prosvetnih društev — kar je porok za uspešno delo v tej sezoni, — temveč tudi nadaljnje plodno ljudskoprosvetno delo prosvetnih društev in Svobod pa si ne moremo zamisliti brez stalne krepitve občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev, ki že odigravajo pomembno vlogo v kulturnoprosvetnem in zabavnem življenju v občini. Občinski sveti Svobod, ki obstajajo v večini naših 32 občinah, se pripravljajo že sedaj, in to prvič, na svoje občne zbore, ki bodo drugo polovico meseca oktobra. S temi hočemo prikazat! predvsem uspehe, težave, metode in oblike ljudskoprosvetnega dela, — pogovoriti se i tem, ter sprejemati programe dela za tekoč< sezono, istočasno pa pokazati in zainteres; rati za to naše delo občinsk. organe oblast in politične organizacije ter zahtevati marši kje od njih več pomoči, materialne, in pr reševanju kadrovskih problemov.
Okrajni Svet Svobod bo obravnaval na svoji prvi seji poročilo in program dela ene ga najboljših občinskih svetov — Kamnika S tem misli pokazati, kako naj bi se pripra vili na občinske »bore, da bi ti čim bolj' uspeli.
O programu Sveta Svobod okraja Ljub ljana ne mislim ob tej priliki kaj več reči ker upam, da bo za to še čas pred okrajnin občnim zborom, ki bo konec novembra oz. ' začetku decembra. Ob tej priliki mislim pr: pomniti samo to, da ima okrajni svet v pro gramu organizirati posvete in seminarje novimi odborniki občinskih svetov in pro svetnimi društvi tako, da bi lahko ti v blif nji sezoni delali uspešno.
Iz Sevnice po Sremu, Banatu,Bački
Zanimivi nizozemski paviljon na bruseljski razstavi. Paviljon je zgrajen po zamisli znanega arhitekta Corbusiera
prestano rožljanje ključev in z družino. sem se srečeval le za Z živci sem bil prš
popoldne, zvečer jih spremljam v lastni oblek; na postajo. Hčerka se podi ob meni, veseli se, in ničesar ne ve o tistem, kar bi ji grenilo dobro o meni.
Ko bom čez nekaj let zapustil ta dom, bom družbi za vse globoko hvaležen ...«
Kako živijo?
Pozimi delajo osem, poleta pa devet ur. Ekonomija je velika in lepo napreduje. Za delo prejemajo nagrado. V prostem času poslušajo radio, prebirajo časnike in imajo razna predavanja.
Kdo pride v takšen dom?
Tisti, ki dokažejo v zaporu zaprtega tipa osnovno dobro. Ce. prav je brestaniška zapor brez ograj in brez stražnikov, še ni doživel pobega.
Jutri, alj šele čez leta, bodo Spet stopili, med vse nas možje s črtastimi hlačami, novi ljudje. Spet jim bo zasijalo pravo sonce. Družba jih bo pripravila nanj in sami bodo krivi, če ga bodo izgubili.	—jak
grenkobe končal: »Spet ste izpustili izredno priložnost, da propagirate vašo državo in socializem.«
Nisem mu odgovoril, ker sem podobne besede slišal tudi od drugih obiskovalcev našega paviljona, prijateljev naše države.
Vojvodinska gasilska zveza nam je pripravila lep sprejem. Preživeli smo v tovariškem razpoloženju nekaj prijetnih ur. V gasilski šoli je bilo pripravljenih 16 postelj. Po ogledu novozgrajene gasilske šole in gasilskih naprav nas Je čakal udoben avtobus TAM, s katerim smo prepotovali več kot 500 kilometrov. Vodili so nas s Srbobran in Vrbas. kjer smo si mimogrede ogledali zadružno posestvo Kamendin.
Po neizmerni ravnici beži avtobus, ko nekdo izmed skupine opazi, da je v bližini mlačev. Ustavili smo. Zastopnik glavne zadružne zveze, ki nas je spremljal, nas že predstavlja upravniku zadružnega posestva »Polet«.
Presenetila nas je požarna varnost ob mlačvi. Kljub temu. da je bila mlačev tako rekoč na odprtem polju, je požarna varnost urejena tako, da do nesreče ne more priti. Pri izpuhu Je traktor zavarovan z zaščitnimi mrežami.
Celo kadilci imajo poseben prostor za kajenje, kjer ja posoda z vodp, kamor odmetavajo žareče ogorke. Tudi kopice žita (snopja) so zavarovane s preoranimi brazdami v obliki črke S. Tako zavarovane kopice snopja opaziš povsod.
2e se vozimo dalje. Srečujemo tovornjake, ki so naloženi z vrečami žita. Pred neko zadrugo stoji mnogo vozov, naloženih z žitom, kjer ga kmetje prodajo. V Srbobranu so nas pričakovali zastopniki občine, gasilci, zastopniki zadrug« in drugih političnih organizacij. Po obilni zakuski v zadružnem čLomu naim je upravnik tolmačil proizvodni plan. kooperacijo Itd. Vsa dejavnost se razvija v duhu napredka, večje proizvodnje in prizadevanja po čim večjem donosu. V kraju je mnogo komunistov: Srbov, Hrvatov. Črnogorcev itd. Vse Je enotno, vse teti za čim večjim pridelkom, vse tekmuje, tako zadruga kakor
Škoda je, da smo opustili to	r~ 1	,::WV	
izredno priložnost za propagi-		-1%) ;
ranje naše države in socializma		
in bilo bi izredno koristno, če bi		
znali iz tega povzeti potreben nauk.	+ '> -• S	
Namreč, da drugikrat slikoviteje In na bolj sodoben način prikažemo naš splošni dn gospo-darski razvoj, naše delavsko in družbeno upravljanje, naš Kulturni napredek, našo domače dejavnost, folkloro, šport itd. In posebno, da bdlje uredimo naši. restavracijo in najdemo boljš--.•sebje zanjo.
Nekega dne smo jaz in š dvajset tujcev zaman čakali ok !i poldneva dvajset minut, d.-dobirmo piiijaio, ki smo jo n ar 2-
Banatska idila
kmetje. Tu pride resnično do izraza bratstvo in enotnost.
Ogledali smo si kanal Donava —Tisa—Donava v Izgradnji. Za sedaj poskušajo na sektorju Vrbas —Crvenka namakanje. Pridobivajo si izkušnje namakanja za najboljše Izrabljanje vode lz prekopa. Veliki agregati dvigajo vodo iz kanala In jo> odvajajo po manjših kanalih in kilometrskih reveh, katere brizgajo vodo po žejni banatski črnici. Uspeh Je očiten m vidiš razliko med kulturami, ki se namakajo: ln katere tega niso deležne. Kmetje vidijo lep uspeh in se množično vključujejo v kooperacijo, kajti z namakanjem dosežejo tudi po dve žetvi. Kjer je hil posejan ječmen, so nasadili tižoa, ki je zelo lep. Vojvodina bo dajala letno po dve kulturi In beseda suša bo izginila.
Namakalna poskusna parcela, posejana s hibridno koruzo, meri 27 ha, ln kakšno stročje! Pričakujejo 40—50 stotov na hektar. Letos tekmujejo za zvezno nagrado državna posestva, zadruga in kmetje. Kdo bo uspel, ne vemo. Kmetje trdijo, da bodo oni. zadrugarji pa pravijo, da bodo oni pobrali nagrado, ki znala 10 milijonov dinarjev.
MI smo občudovali lepo stročje In se čudili uspehom enih kot 'Iruglh. To tekmovanje jih je že lovedlo do tega. da sadijo vrste >0 X 20 cm (45.000 sadik na ha). In »:elo vrste 45 X 20 cm (70.000 sadik aa hektar). Na vseh teh poskusita ie stročje krasno, po največ dva •ll trije stroki na steblu.
Težko se je ločiti od teh kras-iih polj ln kultur. V Bački Topoli :mo si ogledali zadrugo, ki je pila leta 1946 še brez sredstev. Da-les Imajo 3.500 ha ornlce, 58 trak-orjev, 16 kombajnov, preko loofl ;lav živine ln 650 svinj. Upravni -dbor šteje 17 članov. Lasten ganski dom jim služi ob času žetve za opazovalnico. Zadrugarji dobe po hektaru plačano najemnino za zemljo, davek plača za-

ČRNOLASKA
MILENA
Korenova družina je živela v predmestju Ljubljane. Vendar še toliko vstran, da Je prišla pod nemško okupacijo. Sin Stanko je po vdoru Nemcev takoj opustil študij na ljubljanski univerzi. Tudi sestra Milena ni nadaljevala gimnazije, čeprav je bila tik pred malo maturo. Menila sta, da okupacija ne bo dolgo paševala Slovencem in da bo še čas za študiranje.
Stanko je poslej pomagal očetu v delavnici, a je imel še vedno toliko časa, da se je sestajal s študenti, ki so organizirali uporniško gibanje na področju Črnuč in Domžal.
Jeseni 1941 se je Stanko udeležil prve sabotažne akcije na železniški progi. Močna eksplozija je hudo poškodovala signalne naprave. Nemci so zaman besneli po dolini in iskali sled za uporniki. Ob drugem miniranju pa je študente zalotil neki vohun. Zatoke niso vrnili na domove; z akcije so odšli naravnost na Dobeno, od tam pa k partizanom v Kamniški bataljon.
Mileno Je Stankov odhod z doma tako prizadel, da je hudo zajokala. Misiila je, da zanjo ni življenja brez brata. Imela ga Je preveč rada. Močno je ljubila mater in očeta, a j| nista mogla dati tistega, kar Je njeni notranjosti pomenil Stanko. Gotovo bi pohitela za njim v hribe, če bi le vedela, kam je odšel.
, Neke temne noči Milena ni mogla zaspati. V mislih je blodila po gozdovih in iskala Stanka. Ni ga našla. Pozno po polnoči pa se je spomnila, da ji je brat pred dnevi zaupal, da je na Dobenem partizanska javka. In še tisto noč se je pripravila na odhod.
Oblekla je zimsko športno obleko Jn obula močne goj-zerje, V nahrbtnik je zložila nekaj perila, volneno odejo in nujno potrebne drobnarije. V denarnico je dala Stankovo sliko. Vzela je tudi pol štruce kruha in tri ribje konserve.
Milena je s pogledom še enkrat objela svojo sobico, poljubila očeta in matef na poročni fotografiji ter si oprtala nahrbtnik. Neslišno je odklenila glavna vrata in jih za seboj počasi zaprla. Ko se je obrnila, da bi stekla čez cesto v gmajno, jo je grobo zgrabila za roko vojaška postava v črni unllorml.	i
Milena jo tako padla v roke gestapovcem, ki so pravkar
obkolili Korenovo hišo in hoteli potrkati na vrata. Zdaj so brezobzirno vdrli v spalnico ln vrgli s postelje očeta in mater. Ostrooki gestapovski oficir jima je ukazal, naj se hitro oblečeta, češ da morata z njimi. Bil je tako hudoben, da jima ni dovolil vzeti ničesar s seboj; niti plaščev nista smela ogrniti.
Trije gestapovci so odgnali Korenove proti Kamniku, drugi pa so pohlepno brskali po hiši ln ropali.
Na policijski postaji so vrgli Korenove v temačen zapor in jih pustili poldrugi dan brez hrane. Sele drugi večer je zaškrtala ključavnica. Ječar je poklical očeta in ga odgnal k šefu gestapa.
»Kje je vaš sin?« Je pikro vprašal naduti pruski oficir.
»Sel je študirat v Ljubljano,« je odvrnil Koren.
»Lažete!« je zarohnel gestapovec. »Pri banditih je!«
»NI res!« Je zanikal oče, a že ga je surov udarec zbil na tla. Ječar ga je spravil pokonci In odvedel nazaj v zapor.
Ponoči so Korenove odpeljali v zaprtem kamionu na zbirno bazo v Goričane. Po tridnevnem stradanju so jih skupno z drugimi pregnanci strpali v živinske vagone in Jlb odpeljali v neznano tujino.
V neznani nemški kotlini so Korenovi spet stopili iz vagona. Znašli so se v taborišču lakote in smrti, med barakami in opuščenim samostanom. Oče je moral delati v delavnici, mati Je pomagala v svinjaku, Milena pa bi morala poučevati na osnovni šoli.
Kaj? Jaz naj bi učila slovenske otroke nemško? Ne! Uprla se je upravitelju šole, nato pa še komandantu taborišča. Pa so jo za kazen premestili k čistilkam; tam naj bi čistila stranišča in pometala barake in dvorišča. Ne! Zdaj se je uprla še bolj odločno. Tudi v svinjski kuhinji je niso mogli prisiliti k delu. Zmagala je, pustili so jo pri miru.
Milena je bila najraje sama. Slonela je na oknu ln zrla v daljavo. V mislih je venomer živela z bratom med partizani. Hrepenenje po Stanku je bilo tako močno, da je v srcu točila krvave solze. Čutila Je, da ne bo več dolgo vzdržala, a sl je vztrajno dopovedovala, da mora ostati v taborišču pri starših. Toda nič ni pomagalo, vedno bolj jo je vleklo v bratovo bližino, v svobodo slovenskih gozdov.
Ko je nemška policija v Kamniku zvedela, da Je Korenov Stanko postal partizanski komisar, se je znesla nad njegovimi starši in sestro, ki so jih zato premestili v kazensko taborišče.
Toda Milena tudi tam ni hotela delati. Služiti Nemcem, se ji je zdelo zločin. Začela je resno misliti na beg...
Nekega dne jo je komandant taborišča poklical v pisarno na zagovor. V jezi ji je zagrozil, da bo že našel sredstva, da jo prisili k delu. A Milena se je znašla. Imela je poseben namen, ko mu je izjavila, da bi z veseljem delala le v pisarni, ker je pač njena želja postati uradnica. Čokatemu Nemcu je s to izjavo pomagala iz zadrege, kajti prav tedaj je iskal novo pisarniško moč.
Se tisti dan je Milena pisala na pisalni stroj in sestavljala velike tabele za nakup hrane za vse taborišče.
Po desetdnevnem delu v pisarni je dekle že vedelo, kje je kakršna stvar. Ko je šel računovodja neko popoldne k telefonu v sosedno sobo, je Izmaknila iz komandantove miz-nice objavo za potovanje in mimogrede pritisnila nanjo žig. ,
Zvečer je Milena izpolnila objavo z osebnimi podatki, se skrivaj napravila in izginila na železniško postajo.
Imela je toliko denarja, da je lahko knpila vozni listek do Domžal. Nič ni omahovala. Sedla je v peti vagon in vsa nemirna čakala, da je vlak potegnil. Srce ji je močno utripalo in sililo v grlo. Ko se je' v mislih poslovila od staršev, ji je občutek tesnobe hotel razgnati prsi. Hudo ji je bilo, da je v tujini zapustila očeta in mater, a ni mogla drugače.
Na potovanju je nemška policija legitimirala Mileno kar petkrat, a je bila objava v redu. Ko so jo vpraševali, čemu potuje v Domžale, jim je odgovarjala, da gre na obisk k babici.
Drugi dan vožnji je postajalo dekle čedalje bolj nervozno. Spreletavale so jo mučne misli. Kaj bo z menoj, če mi pridejo na sled, preden Izstopim? Morda se bodo zaradi mojega bega znesli nad starti. Me bodo ustrelili, če me zalotijo? Kdaj, ob, kdaj bom zagledala slovenske planine! In, ali bom srečno prispela do partizanov ln tamkaj našla brata Stanka še živega? Kaj, kako, kdaj? ..,
Po tridnevni vožnji je Milena zagledala Kranj, ki jo je pozdravljal v jutranji zori. Nestrpno se ji je stopnjevala ko vročina pri bolniku. Zaskrbelo jo je, ali jo bo kdo spoznal ln izdal. Stisnila se je pod plašč in navidezno zaspala ...
Na postaji v Mednu ni več vzdržala. Ko je lokomotiva že potegnila, si je oblekla plašč, urno pograbila torbico in skočila iz vagona v jarek. Mahnila jo je naravnost čez Savo, od tam pa je zavila okoli Šmarne gore proti Dobenu.
Vaščani na Dobenem so jo radovedno gledali. Milena se jim je zdela znana, pa spet toliko tuja, in Ji niso zaupali, Ni dobila zveze s partizani. Nihče ji ni mogel verjeti, da je pobegnila iz taborišča in da ima brata med partizani. Zato Je malce razočarana odšla v Mengeš k svoji teti. Toda tudi teta Justa ni imela zveze s partizani. Zaupala ji je, kako je pri sosedu ujela na uho, da ima neka Tilka v Domžalah kurirsko javko.
(Dalje prihodnjič)

druga. Člani zadruge so pogodbeno vezani na določeno število delovnih dni. V času sezone, imajo do 600 delavcev, ki pa niso socialno zavarovani, ker imi3jo svoj sklad za primer bolezni. Sejejo večinoma italijansko pšenico ln so dosegli 40 sitotov na hektar. Tudi ti zadrugarji tekmujejo za nagrado. Koruzna polja so kakor pragozdovi. Sadike 45 X 20 cm. Seveda, z agrotehničnimi prijemi in namakanjem je možno doseči take uspehe.
Avtobus drvi dalje — koruzna polja in polja, posejana s konopljo, beže mimo nas. Ze smo v tovarni prediva »Boris Kidrič«. Vse surovine za tovarno so v bližini. Po ogledu tovarne, ki je sedaj dobila nekaj najmodernejših strojev, se bližamo po Se ncnrejcnl cesti največjemu posestvu »Pobedi«. Posestvo si Je s kooperacijo povečalo obseg na 4,*oo ha orne zemlje. Z Italijansko pšenico bodo tamkaj letos posejali preko 300 ha. To je zadruga najvišjega tipa. Preseneča nas njena urejenost. Velikanski hlevi za živino in svinje. Stanovanje za veterinarje, zdravnike, traktoriste, zadrugarje In delavce. Imajo krasen olimpijski bazen, svojo kino dvorano, restavracijo — sploh vse. kar si moreš misliti. Vse to je na novo zgrajeno.
Namenjeni v Subotico, si mimogrede ogledamo tovarno margarine In rastlinske masti Vse surovine so v neposredni bližini. Hektari In hektari sončnic, sladkorne pese Itd. Gremo mimo tovarne sladkorja, tovarne olja. in že hiti avtobus po asfaltni cesti v Subotico. Nasproti nam prihaja okrašeni kombajn, ves živ od ljudi, veselo razpoloženih Vračajo se s končane mlačve. Na dolgi vožnji nam krajša čas predsednik G. Z. A. P. V. tov. Andrija Kcjun-djlč s svojo duhovitostjo In šaljivostjo. Naši gostitelji nas ne puste v miru, temveč nas peljejo v pravo »gorco«. kjer smo sl kar Po kranjsko njihovega »erzetja-na«, kakor ga imenujejo, to je tisočkrat dober, pošteno privoščili. Po takem razpoloženju mnog\m ni bilo do spanja in so sl tedaj ogledali tudi nočno življenje Subotice.
V bližini Subotice Je državno posestvo, ki obsega preko 2060 ba orne zemlje v mivki ali svlžu. Na tem pesku je preko 350 ha vinogradov tn 120 ha sadovnjakov. Posestvo je lepo urejeno. Ima svojo protiperonosperno službo. Vinograde so samo enkrat škropili v letošnjem letu. Enkratno škropljenje jih stane poldrug milijon dinarjev.
Predpostavljamo si številko, če bi škropili, kakor so to delali privatni vinogradniki ln celo zadruga. Tudi med temi vinogradi vlada Ista konservativnost kakor pri nas. — v neposredni bližini smo sl ogledali še delovno zadrugo, ki šteje 150 članov z družinami. Zaposluje 60 stalnih uslužbencev in 120 sezonskih delavcev. Razdelje-, ni so v I grup ln so kot taki plačani ln nagrajeni. Nekvalificirani delavci dosežejo zaslužek 1?"00 din, ženske po 10.000 mesečno. Lanskoletna nagrada dobička je znašala za posameznika po 30.SCO dinarjev.
Ko sl po enem mesecu obnavljam spomine na lepo preživete dni med zadružniki, gasilci ln drugimi funkcIonat.H naše drža vre žitnice — vem, da sem Izpusti marsikaj, kar bi se dalo napisati ali poveda.V. Vem tudi, da so tamkaj povsem druge razmere kakor pri nas. vendar bi tudi ml s komasacijo vsaj v ravninskih predelih lahko stopali po njihovih stopinjah. S strojno obdelavo, umetnim sušenjem in s kooperacijo bi dosegli večje uspehe. >n s tem blaginjo lz zaostalosti.
Tako Je minil čas ogleda posestev, katerih smo videli več. kot jih navajam. Našo odločitev, da se moramo vrniti domov, naši gostoljubni Vojvodinci niso hoteli dopustiti. Pokazati so nam hoteli še in še. Do odhoda našega večernega vlaka smo imeli še nekaj ur časa. Naši gostitelji so nas popeljali v bližino Subotice, v Palič, kjer je veliko Jezero, ostanek panonskega morja. Krasen park v neposredni bližini obsega več hektarov z mnogimi hoteli in kopališči. Subotičani so ponosni na svoje jezero, ki mu pripisujejo zdravilno moč. Tudi naš Pipan je zaplaval po mirni gladini jezera In se osvežil od utrujenosti. Ob jezeru Imajo tudi blatna kopališča, kjer se zdravijo revmatični. Peljemp se z motornim čolnom po jezeru in so nas v tnali resta-vraaijl pogostili z ribami. Poslavljamo se od naših gostiteljev in Jih vabimo v Slovenijo, prav k nam, da se jim vsaj delno oddolžimo. Spremljalo nas na postajo ln celo do vlaka.
Vožnja do Zagreba Je trajal* vso noč.
Frenk V Baal
a
Sovo od Jožeta Kainika
Težko je bilo slovo od prvega pobudnika in ustanovitelja gasilskega društva na Izlakah — od pokojnega Jožeta Kažnika. V osemdesetem letu je zatisnil ivoje trudne oči. Navzlic slabim razmeram, ki so bile po prv] svetovni vojni, je bil Jože Kašnik zelo delaven v vseh družtvlh, ki so tisti čas obstajala. Predvsem se Je posvetil gasilstvu. Prvi je začel z akcijo sa les in prevzel tudi vsa lesna dela za gasilski dom, ki je bil nujno potreben. Med prvimi je bil tudi, ko so zasnovali načrt za novo Solo. Opravil je vsa mizarska in tesarska dela. S svojima vajencema Piklnom In Stojcem je delal noč in dan. Delal je iz notranje potrebe, Iz čuta dolžnosti do svojega bližnjega in naroda.
Gasilskemu dri^tvu je ostal ■vosi član vse do' zadnjega diha, ko se je moral posloviti od življenja in svojih dragih. Od borne male delavnice (bil je izučen mizar) In tudi od novega gasilskega doma, ki je zrasel (ker stari ni več ustrezal današnjim potrebam) se je pred dnevi poslovil. Poslovil se je od cele izlaške doline, saj je še pred kratkim obšel celo vas; počasi s trudnimi koraki, drobno solzo v očeh, opirajoč se, ko da se od vseh poslavlja.
Izlaški in okoliški gasilci so ga častno spremili na njegovi zadnji poti. Domači gasilci ga bodo v svoji sredini zelo pogrešali kot zvestega, resno delavnega člana.
Vsem bo ostal v trajnem spominu.
Minka Grobljar
Življenje na Savi pri Liti
r
Med mičnimi izletniškimi točkami v Zasavju je tudi vas Sava pri Litiji. Obiskovalec Save je zadovoljen že ob izstopu iz vlaka, saj imajo zdaj tam lepo. novo železniško postajo. Tako je lepa in prostor okoli nje tako čedno urejen, da sem o tej naši železniški postaji bral celo v nekem zagrebškem listu, ko jo je pohvalil potujoči hrvaški novinar.
V prvem pomenku so se mi pohvalili domačini; »Napreduje mo, čeprav le počasi. Litijska občina nam je zdaj uslišala dolgoletno željo in vpeljala javno električno razsvetljavo skozi vas. Veseli smo te napeljave! Zapišite, prosimo, da smo za to naklonjenost hvaležni našemu občinskemu odboru v Litiji.«
Sredi vasi je zrasel v zadnjem času zadružni dom. Zdaj Imamo v litijski občini že več zadružnih domov, ki govore o novem gibanju naših kmetov. Med največjimi je zadružni dom v Šmartnem pri Litiji, ki pa ne služi povsem svojemu namenu. V njem imajo prosvetno dvorane za gledališke nastope In drugo kulturno dejavnost. Nov zadružni dom imajo tudi v Jevnici pri Kresnicah. Zdaj se trudijo za postavitev zadružnega doma še v drugih krajih, med temi v Veliki Kostrevnlei. Zadružni dom na Savi pri Litiji je dovršen le na pol. Namenjen bo
predvsem poslovanju kmetijske zadruge, razen poslovnih prostorov pa bodo imeli v novem domu tudi večjo sejno dvorano.
Domačini pa so ml dejali; »Na vsak način pa bi potrebovali na Savi tudi dvorano za gledališke igre. Zdaj imamo pri nas marljivo gledališko družino, ki pa v našem kraju nima na razpolago dvorane z odrom, zato se tudi ne more tako razmahniti, kakor bi to želeli. Skoda, da niso zgradili v novem zadružnem poslopju tudi dvorane, pa so bile na poti ovire denarnega značaja. Vas Sava pa potrebuje na vsak način gledališko dvorano z odrom.«	i
V pomenku so domačini potožili tudi zaradi neprimernega šolskega • poslopja. Mladine je čedalje več, v šoli pa imajo samo eno učilnico. Šolsko poslopje je staro in nekateri žele, da bi to stavbo temeljito popravili, drugi pa si žele novega šolskega poslopja, saj je tudi prostor za novo šolsko stavbo že izbran.
Na Savi si zdaj ne žele nič drugega kakor novo lepo šolo, Id naj bi bila ponos kraja in okolice.
Kdor pride na Savo, naj sl ogleda slikarska dela tamkajšnjega učitelja tov. Nikolaja Prestorja. Mož je spreten slikar — krajinar in ima v veži in v stanovanju precejšnjo galerijo
motivov, ki jih je izdelal v okolici, tako motive s Save, Polšni-ka, Vač i. dr. Posrečeni so tudi njegovi številni partizanski motivi, tako partizanska tiskarna v Cirkušah, Piškov mlin pod Zasavsko goro, kjer je bila med NOV partizanska javka, in drugi. Prestor ohranja na platnu motive, ki jih radi ogledujejo tudi tuji obiskovalci. Lansko leto sem spremil na Savo ame-
riško izletnico Mrs. Josephine Tratnik iz Clevelanda, ki je znana organizatorka zbirk zu jugoslovanske bolnišnice in otroške zavode. Ta ni mogle prehvaliti Prestorjevih umetnin, ko je prišla obiskat naše Zasavje. Na Savi pa raste tu>1i mladi risarski talent Franci Železnik, ki zna spretno obdelova t: tudi rezbarske motive iz k<> sti in v glini.	J. Z,
Hrastniške novice
Iz Stare vasi
ZANIMANJE ZA SETEV ITALIJANSKE PŠENICE. — SZDL Stara vas šteje okoli IVO članov. Organizacija je dovolj delavna in skrbi za poiltično-idejno vzgojo svojega članstva. Prav tako se udejstvuje pri vseh važnejših akcijah. v zadnjem času so njena najvažnejša naloga volitve zadružnih svetov. Članstvo se je ob tem zelo razgibalo In pokazalo živo zanimanje. Precejšnji Je tudi interes za setev italijanskih' sort pšenice. Tudi s plačevanjem članarine se lahko pohvalijo. Za prvo leto so Je poravnali že skoro vsi, dva za celo leto. preostali pa Jo bodo plačali takoj po trgatvi.
POSTA NAJ OSTANE. — Od 3. maja posluje v Stari vasi samostojna pošta. Ljudje so zelo zadovoljni, saj Jth zdaj obišče pismonoša vsak dan na domu. Pred časom Je opozorila direkcija PTT v Ljubljani pošto in ostale na mali promet in premajhno število telefonskih naročnikov in v zvezi ■ tem omenila opustitev pošte s kancem leta, kolikor se podoba ne bo spremenila Zdaj lahko ugotovimo, da se je promet povečal ta bo pošta ostala Pridružila se bosta dva nova naročnika, dvignilo se je število dnevnega časopisja, prebivalcem vasi Vrtna vas in Bazovica pa svetujemo prav tako uporabo te bližnje pošte. Tako bodp dejstva za obstoj te
pošte, ki je v interesu vseh tukajšnjih prebivalcev, še večja.
SMRT [PARTIZANSKE MATERE. — Pred kratkim je v starosti 70 let umrla mati znanega partizana Andreja Zgolina, Ana Žgoiinova. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko število prebivalcev ln godba iz Kapel.
TEDEN TBC. - V protitubdtku-loznem tednu sta šoli Stara vas ln Bizeljsko razdelili med učence vsaka 50 značk oz. ročic RK po 10 dinarjev, ki so jih razprodali med prebivalstvom. — Odbor RK je imel pred kratkim sejo ln obdaril revne prebivalce z oblačili. Prav tako je RK zbral nekaj denarja, ki ga Je namenil za denarne podpore socialno šibkim prebivalcem.
KAJ PA GASILCI? — Pred kratkim Je bilo letno ocenjevanje gasilskih društev v brežiški občini. Tekmovali so tudi starovaški gasilci- V tekmovanju so zasedli 13. mesto. Čestitamo in želimo PGD Stara vas še mnogo uspehov.
LMS PRED ZIMO. — V poletnem času zaradi poljskih del zastane delo v mladinski organizaciji Takoj po trgatvi in drugih zaključnih poljskih delih pa bo organizacija spet zaživela. Začela bo s sestanki, s polttlčno-ideolo-škim delom, Tazniml predavanji in igrami.
ZADOVOLJSTVO KMETOVALCEV. — Vinogradniki z veseljem ogledujejo polne trte. Obeta se bogata setev. Skrbi Jih le pomanjkanje posode in cena mošta.
NOVICE Z ZDOL
V okviru tekmovanja DPD »Svobod« ob občinskem prazniku občine Videm-Kriko je tekmovalo tudi KUD Zdole. Društvo Je uprizorilo mladinsko igro »Srebrna lilija«. Mnogo Je bilo truda z mladimi igralci, kjer se Je najbolj prizadevala režiserka tov. Franja Presnik. Uprizoritev je uspela na domačem in sosednem odru. Dru-
Izvajalci igre »Srebrna lilija«
itvo Je prihranilo toliko denarja, da Je organiziralo izlet na Gorenjsko. Mnogo igralcev Je prvič videlo naš najlepšl del Slovenije. Med potjo so si ogledali razvoj elektrarne v Medvodah. — Pri razdelitvi nagrad Je društvo zasedlo drugo mesto.
Upamo, da se bodo pogumni Zdolanl še kdaj pokazali na odru.
*
Novo šolsko leto se je pričelo. Otroci osnovne šole Zdole so na novo zaživeli. Šolska stavba je popolnoma prenovljena. Pionirji pazijo na njo, ker vedo, da je to dragocena pridobitev za Zdole in za šolo samo.
*
Prejšnjo nedeljo Je bil prvi roditeljski sestanek. Kar 56 staršev po številu se je zbralo v šoli. Obravnavali so važna vprašanja v zvezi s šolsko reformo. Starši so slišali zanimivo predavanje o tuberkulozi. Šolski svet sl je po sestanku ogledal očiščeno stavbo.
Starši se za šolsko reformo zelo zanimajo. Zato se bodo prihodnjič zopet sešli in obravnavali tolmačenje novih uredb.
a
Mlečna kuhinja bo pričela poslovati L oktobra t. 1. V začetku leta smo uvedli akcijo nabiranja sliv za marmelado. Zamisel Je dobro uspela. Sliv Je bilo dovolj, starši otrok pa so priskočili na pomoč kuhinji.
Upamo, da se bodo otroci med letom večkrat posladkali na ta račun. Ml Jim pa želimo dober tek.
-a-
Zagorskt motivi
Tli&ahte tametiit
Ustavili smo se z beležnico v roki na najprometnejšem delu Zagorja. Pri tro-cestju! Lep razgled, moramo reči.
Na desni strani si človek lahko napase oči nad poslopjem Delavskega doma, če pa mu pogled švigne vodoravno, vidi zagorsko promenado, kot jo imenujejo mlajši občani, ki nočejo zaostajati za našo prestolnico, ki ima tudi prostor s tem imenom. Pustimo jim to ime, če ga imajo radi.
Vendar promenada ni vsem Zagorjanom tako všeč kot nadobudnim mladim ljudem. Na lastne oči smo videli, kako je prestrašeno odskočila starejša ženica pred divjim voznikom motornega vozila, ki je kot nalašč pritisnil na plin. Grozeče se je za njim dvignila fiest, voznik pa se je zlobno nasmejal ln oddrčal po asfaltni cesti.
Ce se ne motimo, bi smeli vsi vozniki motornih vozil voziti skozi mesto največ 30 km na uro. Zato smo sklenili opazovati voznike, kako spoštujejo to navodilo.
Prvi je privozil sivi TAM. Spoštljivo je zmanjšal hitrost. Takoj za njim je pridrvel moped. Stavili bi, da se mu je kazalec števca bližal petdesetim kilometrom. Ko je na stopnicah postaje Ljudske milice opazil miličnika, je zaprl nekoliko plin ... Tretje vozilo je bil FIAT 600. Zavil je na desno, vendar je voznik pozabil pokazati smer. Kaj zato, saj se ni nič zgodilo...
Se petorica vozil je zdrvela po gladki, beli betonski cesti. Hitrost pa je bila pri vseh enaka: od 50 do 70 km na uro. Torej, naš zaključek je bil ta: Zagorjani niso nikdar varni na zagorski magistrali ali
promenadi, kadar prečkajo cesto. Utegne se jim zgoditi večja ali manjša nesreča.
Zato predlagamo: zagorska glavna cesta ne sme postati preizkusna steza za merjenje konjskih sil motornih vozil in če ima resnično tisti rdeči Puch-rekord 140 km na uro, ga je treba razveljaviti, čeprav s kakšno kaznijo!
*
V Zagorju imamo kopico oštarij. Občani jih delijo v dobre in slabe. Več je slabih kot dobrih. Zlobneži pa trde, da rtekaterih ni nič prida, ker v njihovih sodih še nikoli ni bilo prave pijače, marveč že lep čas kraljuje ŠIŠKA. Ne vemo, če ta ugotovitev povsem drži, vsekakor bo nekoliko pretirana. Pred kratkim pa je zagorskim gostilnam začel prepko konkurirati DALMATINEC, ki posluje v Toplicah. Tamkaj prodajo dnevno tudi po dve sto in več litrov vina. Namreč: pijača je bolj poceni in za nekatere okuse tudi primerna.
Zadnjič pa se je DALMATINEC hudo zameril pivcem. Prodajal je takšno rdeče vino, da je bilo bolj kisu podobno kot vin-cu. To je bil praznik za ostala gostišča v Zagorju. Vsepovsod si slišal tole krilatico: -Ce misli DALMATINEC norce briti, naj gre, od koder je prišel!- Zagorjani presojajo to zadevo po svoje: prodajalci dalmatinskega vina so verjetno spoznali, da ljudje radi pijejo njihovo vino, pa so, namesto da bi skušali kvaliteto zboljšati, začeli prodajati brozgo.
(v)
Rehabilitacija invalidov. - V kino dvorani Svobode n v Hrastniku je bilo zanimivo predavanje o rehabilitaciji invalidov, ponazorjeno s filmom. Akoravno je bilo predavanje zanimivo. Je ža- ■ lostno, da Je bilo le-to zelo slabo obiskano, še vabljeni Slani UO in DS podjetij se ga niso udeležili, kar je vredno graje za tako velik Industrijski kraj.
Rekonstrukcija Steklarne. _ Obnovitev ln razširitev Steklarne v Hrastniku zelo dobro napreduje. Pred dnevi se je že vila zastava z mlajem, simbolom zidarjev, da Je zgradba pod streho, namreč dvorana nove talilnice, ki je v glavnem že pokrita. — Pričeli so kopati, temelje za nove peči, ki bodo morale začeti obratovati sredi prihodnjega leta. Tudi zidanje novega dimnika se zelo naglo razvija in ne bo dolgo, ko bo stal nov, 70 m visoki dimnik
Delovanje ZB Hrastnik. — Organizacija ZB v Hrastniku je delavna Največ skrbi posveča članom, ki potrebujejo pomoč glede ureditve dokumentov za uveljavitev delovne dobe. Organizacija je organizirala nadalje več zanimivih izletov, tako na primer v Jelenov žleb in ogled Urha pri Ljubljani, izlet v Petrinje, obisk slavja v Mozirju, prav tako obisk spominske slovesnosti v Rašici, ki se je Je udeležilo kar okrog srto hrast-niških borcev. — Zahvaliti se Je treba delavskemu svetu steklarne ln Rudniku, ki pomagata oba organizaciji s prevoznimi sredstvi.
Posvetovanje KZ Dol pri Hrastniku. — v nedeljo Je bilo posvetovanje kmetijske zadruge na Dolu. Bilo Je v glavnem posvečeno pripravam za volitve, na njem pa so predelali tudi nova zadružna pravila. Celotno delo Je usmerjeno za čim boljšo organizacijo družbenega upravljanja v kmetijski zadrugi. Tudi odsek za pospešitev napredka v kmetijstvu napreduje. Tako bodo sedaj posejali 15 ha njiv z italijansko pšenico.
Preskrba prebivalstva z ozimnicami. — Svet za blagovni pro-
met pri občinskem LO je imel sestanek s trgovskimi podjetji in predstavniki sindrkata glede preskrbe prebivalstva z ozimnicami in drugimi kmetijskimi pridelki. Potrošniki na splošno ugotavljajo, da se sklepi preveč počasi Izvajajo V Zg. Hrastniku je namreč podjetje »Postrežba« napravila delen korak naprej in pripravila prostor, kjer bodo prodajali kmetijske pridelke.
V Sp. Hrastniku pa je opaziti, da »Preskrba« storjene sklepe t>olj počasi izvaja. Stara trgovina za sadie in zelenjavo se j« zaprla in sedaj razen paprike in delno tudi sliv ni ničesar drugega dobiti. čeprav je bila sadna lefine-povsod zelo dobra. Zgodnjih jabolk in hrušk ni nikjer dobiti razen od malih kmetijskih proizvajalcev
Obstaja bojazen, da se bo tudi oskrba z ozimnicami zakasnila, kar bo vsekakor vplivalo tudi na cene. to pa povzroča kritiko med potrošniki. Vprašujemo se. kje so potrošniški sveti? Tudi sindikati na.1 rečejo svojo besedo. Nujno potrebna je trgovina z zelenlavo in sadlem — to Je mnenje vseh potrošnikov	R. V.
fesics
Ni še tako dolgo tega. ko sem se mudil v Brežicah. Z veseljem sem »pritiskal« na moj fotografski aparatič in lovil v lečo zanimive brežiške motive. Ker Je vsake pesmi enkrat konec, je bilo konec tudi mojega filma. Zato sem stopil do mestnega fotografa, ki ima svojo delavnico na Cesti prvin borcev Zahteval sem dva filma, in glej ga spaka — mož mi Jih je zaračunal po 600 din. Od same žalosti me je minilo vsako veselje do fotografiranja, sklenil pa sem, da v Brežicah ne bom nikoli več kupoval tako- iragih filmov . . .
Kar takoj sem jo.odkuril proti Viamu-KrSkemu ln na-piej proti Brestanici, kjer sem se srečno izognil vinskim bratcem, ki so po cesti nadlegovali staro ln mlado, seveda ženskega spola. Alkohol je tekel v potokih. \(sak Je imel v žepu steklenico »močnega«, in tu pa tam cuknil iz nje krepak požirek, precej pa je steklo mimo ust. doli na mater zemljico.
V Hrastnik sem prišel še ves omotičen od »neprestanega prekucevanja« p6 ozki prašni cesti in se zastonj oziral po avtobusu, s katerim sem se nameraval popeljati proti rudniku Ljudje so me hoteli tolažiti, češ da vozi avtobus le od nekaterih vlakov, od tistih pa, ki prihajajo dopoldan, pa se tako ne splača, ker je preveč potnikov, in bi marali reveži stati, pa še plačati bi morali, kot da sedijo.
Močno žejen sem Jo prisopihal na Katarino ln v ondotni gostilnici zahteval dva deel rdečega. Pa ga nisem dobil, ker ml j'i iz žepa gledal flaška konjaka, ki sefri jo kupil stari mamici ža rojstni dan. Začuden nad gostoljubnostjo gostilničarke sem ,io mahnil še v Zagorje, kjer sem potolažil zagorske športnike, naj se nikar ne boje združitve s »Partizanom«, saj Je za .zdaj tisto pismo zagorske mladine, v katerem predlaga združitev, našla svoj odmev v časnikih. Mo žato pa sem zagovarjal mladinsko pobudo, Ker se mi zdi, da bi se z združitvijo obeh telesnovzgojnih društev močno razmahnila ta zvrst dejavnosti.
Se v tisto gostilno sem skočil, kjer se gredo odrasli ljudje »anjc«, »ferbl« In druge čudne špile. Ker sem nenadoma planil ‘k mizi. so se igralci tako prestrašili, da so namesto denar, pograbili vsak svoj kozarec. Hotel sem izrabiti priliko in vzeti denar Pa so se vrli bratci kaj hitro opomogli in začeli nad menoj vpiti, da nisem noben miličhik, ln da še miličniki ne vzamejo denarja. Kej sem hotel: pustil sem jim tisti kupček stotakov In petdesetakov In jim obljubil da Jih bom namalal v moji rubrikici. Pa so se možje samo nasmehnili in nadaljevali z Igro. Se natakarica se je zadovoljno muzala, zato se nisem mogel znebiti vtisa, da kar rada vidi. če ljudje igrajo za denar, Ji vsaj ni dolgčas, pa več pijače proda, ker mora tisti, ki dobiva večkrat dati za kak lite” šišenčana.
Tako vidite, dragi moji bralci, se Je končal Izlet po Zasavju. Skoda, da nisem šel še tja na Bizeljsko, kjer so zlikovci kradli grozdje, ga sprešalt ln nesli na trg. No. pa o tem kdaj drugič, ko se mi bo spet nabralo dovolj sape
Vaš Pepče
Iz Litije m okolice
LITIJA
POTI K VODOVODU
lz Brestanice
Novo mizarsko podjetje. — V Brestanici so pred kratkim odprli novo mizarsko podjetje, ki ima svoje prostore v tamkajšnji Elektrarni. Podjetje Je že takoj v začetku dobilo toliko naročil, da je z delom preskrbljeno za dobro leto dni. Vsekakor lep začetek.
Izredna vinogradniška letina. — Vinogradi v Sremiču pri Brestanici bodo letos dobro obrodili. Vinogradniki pravijo, da take letine že dolgo ne pomnijo in menijo, da bo trgatev že okoli 35. septembra. Nekateri optimisti so prepričani, da bodo nabrali mnogo več kot na Bizeljskem. Vendar pa so val mnenja, da bi bila letina obilnejša, če ne bi bil trte poškodoval hud mraz leta 1957.
Preskrba z dobro pitno vodo Je želja vsakega večjega kraja. Zdrava pitna voda je eden glavnih pogojev za razvoj vsakega naselja, zlasti pa kraja, ki hoče biti upravno središče občine in tudi turistična točka. Prav zato v Litiji razpravljajo o vodovodu že več desetletij in Je bilo o vseh teh vprašanjih, načelih in tudi podrobnostih izgovorjenih že mnogo besed ln napisane ogromne skladovnice papirja. Do kakega večjega uspeha pa niso prišli. Nekaj hišnih gospodarjev okrog Fr-tice si Je med obema vojnama zgradilo lasten vodovod, ki je veljal malenkostno vsoto. Kasneje pa Je občini zmeraj primanjkovalo denarja za zgraditev vodovoda.
Po osvoboditvi so Litijani spet nekajkrat načeli vprašanje vodovoda. Zajeli fn izmerili so izvirke v litijski okolici, predvsem v Zgornji Jablanici. V Gradcu, ob reki Savi, pod cesto, ki drži ;z Litije proti Zgornjemu Logu. so Zdaj Je prizadevni litijski občin-zgradili vodno črpalko že pred leti. skl odbor spet pokrenij vprašanje napeljave vodovoda in Je v ta namen sklical zbor volivcev v litijski dvorani kina. Tam so se po-razgovorili o delih za bližnjo bodočnost, ko bodo vodovod po-
Iz brestaniške Elektrarne
Prvo letovanje delavcev v Portorožu
Leto* J« letovalo v najrazličnejših krajih, največ ob morju, mnogo več zasavskih delavcev kot druga leta. Počitniški domovi ln campingi ob morju so več ko tri mesece sprejemali delovne ljudi iz naših kolektivov in jim nudili vse potrebno gostoljubje.
Mnogi zasavski delovni kolektivi pa so letos prvič organizirali letovanje svojih delavcev. Med njimi tudi kolektiv brestaniške Elektrarne. Elek-troskupnost ima v Portorožu svoj počitniški dom, ki so ga letos lahko izkoristili tudi delavci zasavskega podjetja. Sindikalna organizacija se je za to letovanje dobro pripravila. De. lavski' svet podjetja Je odobril precej sredstev, ki jih je sin-
JESENSKA SETEV SEMENSKE PŠENICE
Kmetijske zadruge Videm-KrSko levi in desni breg kakor tudi KZ Raka se temeljito pripravljajo na jesensko setev semenske pšenice. Plan setve, kf je predviden za te zadruge, bodo dosegli ali pa celo prekoračili. Težje je vprašanje uporabe umetnih gnojil na novih posevkih. Kmetje se sicer navdušujejo za uporabo umetnih gnojil, toda ne v tolikšni meri, kot to predvideva načrt. Kljub prepričevanju so nekateri pripravljeni potrošiti ‘na 1 ha le do 600 kg umetnih gnojil. več pa ne.
Kmetijske zadruge še niso z njimi napravile pogodb, ker kmetovalci s tem odlašajo na čas, ko bodo prevzeli semensko pšenico.	-S
dikat namenil za letovanje. Mnoge brestaniške družina elektriških delavcev se je po-služilo te ugodnosti in spoznali lepote severnega Jadrana. Zanimivo je, da je sindikat omogočil cenen dopust v Portorožu tudi tistim delavcem, ki slabše zaslužijo, saj so le-ti plačali minimalne stroške letovanja.
Delavci so prihajali z letovanja močno zadovoljni, mnogi Pa so sklenili že zdaj varčevati, da bi prihodnje leto spet lahko počivali na Jadranu.
(v)
Kopališče na Izlakah se Je spraznilo
Te dni letujejo na Izlakah zadnji zagorski rudarji. Potem ?e bodo Izlake izpraznile in bolj ali manj samevale do prihodnjega poletja. Letos je na Izlakah letovalo rekordno število delovnih ljudi Iz Zagorja. Trbovelj, spet pa so prišli gostje Iz inozemstva, zlasti iz Francije in celo iz Zahodne Nemčije-
Tudi nov kopalni bazen je letos sprejel mnogo več kopalcev kot prvo leto po dograditvi. Računajo, da se je kopalo na dan povprečno nad 150 ljudi. Zdaj so iz bazena spraznili vodo. Prihodnje leto bo na Izlakah preskrbljeno tudi za potrebne sanitarije. Med drugim bo dograjeno stranišče, na razpolago bo prha. uredili pa bodo tudi okolico. Bržčas bodo še letos, verjetno Pa prihodnjo pomlad, posekali drevje, ki dela senco nad kopalnim bazenom, pripravili pa bodo tudi več ležišč.
tegnill po naselju na levem bregu Save, kjer je predilnica.
Za izvedbo tega načrta v prvi etapi sb izvolili tudi poseben gradbeni odbor. Ljudje so zadovoljno sprejeli začetek vodovodne akcije ln bomo o njej še poročali. Zdaj, ko smo spet začeli delati napeljave vodovoda, smo spet napravili korak k napredku Litije.
Vredno je še onr^niti. da so po osvoboditvi doblLt vodovode že tudi nekateri manjši kraji litijske okolice, med drugimi v Ribčah ob Savi )n na Vačah nad Litijo. Tam so zajemali! dolga leta vodo iz vodnjaka sredi trga, ki je segal okrog 30 m v globino. Vodovod so dobili nadalje v mali hribovski vasi Gradišče nad Litijo in celo v Tepah pod Polšnlkom, pa tudi na Polšniku za nekaj hiš okrog šole
OBČINSKO POSESTVO GRMACE IMA BOGATO SADNO LETINO
V litijski občini Je okrog 2.000 kmetov-zasetmikov in dvoje občinskih posestev; na Ponovičah in Grmačah. Na obeh se poslužujejo modernih agrotehničnih pripomočkov ter služita obe posestvi kot nekako učilišče za naše podeželske kmete.
Posestvo GTmače ima zemljišča na Grmačah, v Šmartnem, na Slatini m na Bogenšperku. Vse zemlje imajo nad 150 ha. Prvenstveno se na posestvu pečajo z živinorejo, za pomembno gospodarsko vejo pa štejejo tudi sadjarstvo, saj je v zasavski dolini izredno ugodno podnebje za raznovrstno sadje.
Posestvo Grmače vodita upravnik tov. Ivan Strašek (ki Je sicer premeščen v Slov. Bistrico) ln kmetijski tehnik tov. Jože Soršak. Kolektiv šteje okrog 30 ljudi. Za vrtnarstvo ln sadjarstvo, ki Je povečini na nekdanjem fevdalnem posestvu Slatini; vzhodno od Smartna, skrbi popularni vrtnar tov. Slavko Kavčič, ki je šmarski domačin.
Oblskafi smo modernizirane naprave grmaškega posestva in tovariš Kavčič nam Je povedal o razvoju sadjarstva nekaj zanimivih podatkov. V zadnjih letih so posadili okrog tri tisoč sadnih
dreves, ln sicer okrog Slatine 819 sadnih dreves, v glavnem Jablan, na posestvu Roje nad Grmačami pa 110 jablan. Vsega novega sadnega nasada Je na Slatini 7 ha, na Rojah pa 2 ha. Zlasti odlična ie lega na Slatini, ker je hrib obrnjen proti soncu. Prav tako Imajo v slatinskih sadovnjakih ih na bližnji kmetiji posestnika Zamana — po domače Kajeta — zmeraj najlepše sadje. Mnogo pripomorejo k temu tudi čebele, ki so glavni sotrudnik vsakega sadjarstva.
Sadjarstvo pa Je razvito domala v vseh predelih litijske občine in našega Zasavja. Vendar imajo nekateri kmetje preveč sadnih sort, medtem ko upoštevajo v grma-ških sadovnjakih le 6adni izbor, ki Je primeren za naše zasavsko podnebje, in to: 509 dreves jonatan (na Slatini 400. na Rojah 100). ostale sadne sorte pa so; krivo-pecelj, zlata parmena. carjevič in bobovec.
Zanimivo je. da letos že prav lepo rode tudi triletne Jablane. Sadja imajo toliko, da se vse šibi. Primanjkuje' kupcev in bodo precej pridelka stisnili v mošt. Na žalost pa jim primanjkuje posod. V takih težavah so tudi mnogi drugi sadjarji, ker nimajo dovolj sodov, škafov, čebrov in drugih posod, v katerih bi namočili odvečno _ sadje. Kdor le zna delati lesene kadi ali sode. ima dovolj dela. Na žalost pa Je v zadnjem času zmanjkalo v litijski občini tudi obročev za sode in kadi.
Sčasoma pa bodo na Grmačah uredili tudi sadno sušilnico.
Ob zaključku naših vrstic o naprednem gospodarstvu Grmače pa naj zapišemo še v pohvalo vrtnarju in sadjarju tov. Slavku Kavčiču. da ima velik ugled pri naših gospodinjah in pri malih gospodarjih. Na vrtnariji Slatina vzgaja prvovrstne sadike paradižnika in paprik. Letos Je vzgojil nad 4.000 sadik paprik in več tisoč sadik paradižnikov, ki so v vseh vrtovih imenitno obrodili, kar štejejo predvsem v zaslugo praktičnemu vrtnarju — vzgojitelju sadik, strokovnjaku Slavku Kavčiču.	J. Z.
OTVORITEV TRAVNATEGA IGRIŠČA V TRBOVLJAH — Trboveljsko travnato IgrlSče je doživelo »krst« pretekli teden v četrtek, ko sta se pomerili A in B moštvi Rudarja. Zmagali so ajevci s 5:2. Na sliki Rudarjeve! pred začetkom tekme
Teniška sekcija ŠD »Rudarja« je napredovala
Zagorska kronika
• Velike spominske sloves-nosti na Rašici se je udeležila tudii zagorska mladinska delavna brigada. Mladinci so 3e odpeljali na proslavo s svojim posebnim prevoznim sredstvom in prisostvovali tovariškemu srečanju 4E V četrtek je bilo v Zagorju široko posvetovanje o dramski dejavnosti »Svobode« Zagorje v prihodnji sezoni. Posvetovanja se je udeležilo precejšnje število mladincev,
ki so sklenili ustanoviti lastno mladinsko igralsko sekcijo.
• V ponedeljek je bUl v prostorih občinskega komiteja ZK razgovor o pripravah za izdajo zagorskega zbornika Razgovora se je udeležil tudi okrajni sekretar ZK Ljubljana tov. Janez Vipotnik.
(B Te dni so začele na zagorskih šolah z delom šolske kuhinje, ki bodo nudile šoloobveznim otrokom vsakodnevno malico.
Teniška sekcija SD »Rudarja« se je minulo nedeljo udeležila v Ljubljani tekmovanja za Tedyjev memorial in istočasno prvenstva LRS.
Iz Trbovelj se je udeležilo te prireditve 5 mladincev, ln sicer Igor Rat, Jani Kužnik, Ferdo Trček, Jano Iri in Poldi Kovač, od seniorjev pa člana Ivče Berger In Jože Zupančič.
Na tem prvenstvu so naši mladinci dosegli sledeče rezultate: Irt : Rupnik (01ympia Lj.) 7:5 — 6:3; Knžnlk : Mesarič (Branik) 3:6 — 4:6; Kovač : Mu-lej (Branik) — slov. prvak 1:6 (Olvmpia Lj.) 2:6 — 4:6.
II. kolo: Irt : Grmovšek (Bra nik) 7:5 — 6:8 — 3:6.
Seniorji: Berger : Karo (01ym pla Lj.) 3:6 — 4:6.
Dubl pari: Kužnik — Rat i
Žnidar — Selič (Kranj) 2:6 — 6:3 — 4:6; Berger — Zupančič ■ Glavič — Clemenz	(Oljmpia)
7:5 — 4:6 — 6:2.
Iz Izidov Iger je razvidno, da je teniška sekcija Rudarja pre-cej napredovala. Izmed mladincev je bil najboljši Jano Irt.
Vodstvo teniške	sekolje Je
pričelo s šolo. ki se je udeležuje že sedaj 6 cicibanov in 1$ pionirjev (mešano tudi deklice). Zato odbor sekcije vabi vse, ki imajo veselje do te Igre, da •• vključijo v to šolo, a tudi star« še, da pošljejo svoje otroke F tenis šolo, kjer se bodo vpisali. S pridobitvijo še 3 teniških igrišč, kj so v končni fazi lz-gradnje, ho tetjiška sekcija pomnožila svoje vrste z novimi kandidati ln . ljubitelji tega športa.	Zj.
GOSTIŠČE »DALMATINSKA KLET« TRBOVLJE
AKTIVA
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Zap.	Naziv postavke	Znesek	Zap.	Naziv postavke	Znesek
»t.	v 000 din	št.	v 000 din
A. Osnovna tn Izločena sredstva	/	A. Viri osnovnih Ln izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	1.093	1. sklad osnovnih sredstev	1,093
1. Investicij« v teku	835	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	_
1. Iztočena sredstva in drug«		3. Razni skladi	1.525
Investicijska sredstva	313	4. Dolgoročno posojilo z-a financiranje investicij	501
B. Obratna sredstva		5. Drugi viri financiranja Investicij	' B. Viri obratnih sredstev	-
4, Skupna obratna sredstva	a.s*9	8. Banka - kredit za obratna	
		sredstva	1.000
' c. Sredstva v obračuna		7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	12
		obratna sredstva •	—
ln druga aktiva		9. Pasivne časovne razmejitve	—
B. Kupci in druge terjatve	le	C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva	
t. Druga aktiva	S59	10. Dobavitelji ln druge obveznosti	776
		11. Druga pasiva	1.100
Skupaj:	8,007	Skupaj:	6.007
Vodja računovodstva:	predsednik upravnega odbora:	Direktor:
Rajka Setac	Dušan Crnkovič
BUFFET »SVOBODA« KRMELJ
AKTTVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
Zap.	Naziv poetavke	Znesek	Zap.	Naziv postavke	Znesek
št.	v 000 din	št.	v 000 dm
A. Osnovna ta Močena eredetra		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	308	1. Sklad osnovnih sredstev	396
3. Investicija v teku	-	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	. —
B. Modema sredstva to droga		3. Razni skladi	278
Investicijska sredstva	B4	4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	
		5 Drugi viri financiranja ,	
		Investicij	•
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
*, skupna obratna aiedatva	803	6. Banka - kredit za obratna sredstva	
		7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	—
'	C, Sredstva v obračunu		obratna sredstva	mm
ln druga aktiva		9. Pasivne časovne razmejitve	•-
& Kupci to druga te*J«W*	178	C. Viri aredstev v obračunu In druga pasiva	
S. Drega aJctšva		10. Dobavitelji In druge	
		obveznosti	757
		tl. Druga pasiva	,	
■kopaj:	LM1	Skupaj:	1.341
Vtodja računovodstva: Giovanettl Marij*
Predsednik upravnega odbora: Penlek Alojz
Upravnik: Berk Alojzija
TOVARNA »PETA« RADEČE
KSTTVA \	BILAN C A na dan 31. decembra 1957	PASIVA
Zap.	Naziv postavk* ftt	Znesek v 000 din	Zap.	Naziv postavke št.	Znesek v 000 din
A. Osnovna In izločena sredstva		A. Viri osnovnih tn Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	10.417	1. Sklad osnovnih sredstev	7.823
B. Investicije v teku	»76	J. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	'	2.562
B. izločena sredstva In druga		3. Razni skladi	5.058
Investicijska sredstva	4.916	4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij	-
		$ Drugi viri financiranja	808
B. Obratna sredstva		Investicij	
			
	» '	B. Viri obratnih sredstev	
4. skupna obratna sredstva	23.039	5. Banka - kredit za obratna	
		sredstva	2.900
C. Sredstva v obračuna		7. Sklad obratnih - sredstev S. Investicijsko posojilo za	17.340
		obratna sredstva	
tn druga aktiva	s	9. Pasivne časovne razmejitve	♦7 ^
S, Kupci ta drug« ter) »tv«	1.948	C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva	
«. Droga ekttve	174	10. Dobavitelji ln drug«	
		obveznosti	5.586
		tl. Druga pasiva	48
Skupaj:	41.972	Skupaj!	41.972
Računovodja: pepelnjak Bogo
Predsednik UO: Marini Ciril
Direktor: Skarget Maks
GOSTINSTVO ZAGORJE OB SAVI — okraj Trbovlje
AKTIVA	BILANCA Dl dan n, decembra 1957	PASIVA
Zap.	Naziv postavke	Znesek	Zap.	Naziv postavke	Znesek
»t	v 000 din	Št.	v 000 din
A. osnovna In izločena aredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	766	l. Sklad osnovnih sredstev	786
B. Investicije v teku	—	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	—
B. izločena sredstva ln drug«		I. Razni skladi	4.431
Investicijska sredstva	1.197	4.	Dolgoročno posojilo la financiranje Investicij 5.	Drugi viri financiranj«	-
		Investicij	
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
4. Skupna obratna aredatva	8.403	8. Banka - kredit za obratna	1.741
		sredstva	
C. Sredstva v obračuna	»	7.	Sklad obratnih sredstev 8.	Investicijsko posojilo za	85
		obratna sredstva	—
,	In druga aktiva		9. Pasivne časovne razmejitve	
B. Kupci ta druga temJatv*	1.468	C. Viri aredstev v obračunu In druga pasiva	
B. Druga aktiva	—	16. Dobavitelji ln drug«	
		obveznosti	6.789
		U. Druga pasiva	—
Skupaj!	12.792	Skupaj:	12.792
Vodja računovodstva:	predsednik upravnega odbora:	Direktor:
Komlane Marta	Preši Anica	Pavlic Viktor
GOSTINSKA PODJETJA ZAGORJE OB SAVI — okraj Trbovlje
*»TIVA	B I L	A N C A na	dan 31. XII. 1956	PASIVA
Zap.	Naziv poetavke	Znesek	Zap	Naziv postavke	Znesek
_it	v 000 din	št.	v 060 dm
A. osnovna tn Močena aredstva		A. Vin osnovnih ln Izločenih sredstev	
L Osnovna sredstva	U82	l. Sklad osnovnih sredstev	1.192
B. Investicija v teku	-	2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva	
B. Izločena aredatva ln drug«		3. Razni skladi	2.516
Investicijska sredstva	2.154	4 Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij	—
		J Drugi vin financiranja	
		Investicij	*■*
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev	
4. Skupna obratna sredstva	10.910	4. Banka - kredit za obratna	3.824
		sredstva	
		1 Sklad obratnih sredstev	—
		8. investicijsko posojilo za	
C. Sredstva v obračunu		obratna sredstva	
tn druga aktiva		»./Pasivne časovne razmejitve	
#. Kupci tn drug« terjatve	904	C. VlrV sredstev v obračunu ln \ druga pasiva	
B. Druga aktiva	930	iu Dobovltelll In druge	
	>	obveznosti	8.587
		n Druga pasive	—
Skup|j:	18.089	Skupaj:	16.060
Vodja računovodstva! Somlane Marta
predsedni' mr/.vnegs odbora: Božic Polda
Direktor: faufer Bor’
Drugo zasavsko atletsko prvenstvo v Litiji
Poročali smo že, da je bilo v Litiji 14. septembra II. Zasavsko atletsko prvenstvo v izvedbi AK Litija in da so se ga udeležili tekmovalci iz Brestanice, Radeč, Trbovelj, Zagorja in Litije. Dosegli so nekaj dobrih rezultatov.
ČLANI — 100 m: l Nučič (Rudar Trb.) 12,0; 2. Podnebšek (Litija)
12.0.	— 400 m:	1. Nučič (Rudar
Trb.) 54.9; 2. Podnebšek (Lit.) 55,1; 1000 m: 1. Kujcovica (Lit.) 2:47,4; 2. Brvar (Zag.) 2:52,0. 3000 m: 1. Brvar (Zag.) 9:51,0; Rink (Lit.) 11:22,0. 4 X 100 m: l. Litija 48,8. — Skok v višino: l. Lukašček (Radeče) 170 cm: 2. Štrus (Lit.) 160 cm. — Skok v daljino: l. Nučič (Rud Trb.) 5, 62 m; 2. Lukašček (Rad.) 4,94 m — Troskok: 1. Nučič (Rud Trb:) 10.75 m. — Krogla:
I.	Tomažič (Lit.) 11.31 m. - Kopje: 1 St.rus (Lit.) 44,0« m. — Disk 1. Vozelj (Lit.) 32,55. — Kladivo: 1. Kolman (Lit.) 41,93 m.
MLADINCI — 100 m: l. Namestnik (Lit.) 11,9. — 300 m: 1. Pene (Lit.) 40.6. —. 1000 m: 1 Grebenc (Lit.) 3:00.0. — 4 X 100 m: 1. Litija
50.0.	— Skok v višino: 1 Vresk (Rud. Trb.) 165 cm. — Skok v daljino: 1 Namestnik (Lit.) 6,11 m.
Troskok:	1. Namestnik (Lit.)
II,	29 m. — Krogla: l. Lavrič (Rud
Trb.) 12.48 m. Disk:	1. Vajdič
(Rud. Trb.) 38.85 m. — Kopje: 1. VajdlC (Rud. Trb. 45,31 m.
ŽENE — 60 m: 1. Sotenšek (Zag.) 9,1. — lOOm: Sotenšek (Zag.) 14,2.
—	200 m: 1. Ceglar (Lit.) 31, I. — Skok v daljino: 1. Majcen (Lit.) 4.30 m. — Krogla: 1 Dečman (Liti 8.04 m. — Kopje: i. Burja (Lit.) 24.94 m. — Disk: 1. Dečman (Lit.) 28.98 m.
Trije »rvomestni so dobili dileme Prvenstvo Je sicer uspelo, freba pa je grajati slabo udeležba žena
Lahkoatletski dvoboj Rudar : Litija
V nedeljo Je bil v Trbovljah lahkoatletski dvoboj med AK Litijd in AK Rudarjem. Zmagal Je Rudar s 66:56.
Posamezni rezultati:
100 m (člani:	1. Drago NuCiC
(Rud.) 12.2;	2. Peter Kukoviča
'Lit) 12,3 — loo m (mladinci): 1. Namestnik (Lit.) 11.6:	2. Vlil
Vresk (Rud.) 12.3. — skok v višino: 1. Vresk (Rud.) 1.60 cm: 2 Željko ra“čnik (Rud.) 1.60 m — Kopje: 1. Aloiz VajdlC (Rud.) 41,65 m:	2.
Rudi Kreže (Rud) 40.23 m. — Skok v daljino:	1. Dane Namestnik
'Lit.) 5.66 m:	21. VajdlC (Rud,)
5.27 m. — Krogla (mladinci): 1. Milan Lavrič (Rud) 12.88 m: 2. Namestnik (Lit) 12,88 m. — lOlh) m 'mladinci): 1 Janez Greben (Lit.) 3:00,6: 2. Viktor Kos (Rud.) 3:14.2.
-	lOOOm (člani): l. Kukoviča (Lit) 7-49.8: 2. Nučič (Rud.) 2:50,8. _ Disk: 1. Milan Lavrič (Rud.) 35.91 metra; 2. Vajdič (Rud ) 34 , 93 m. Štafeta 4 X loo m: T. Litija 50,8, 2. Rudar 52.2.
• FILM
FILM
FILM • FILM
FILM
FILM
FILM
Tl
P
2
Tl
F
2
Tl
r~
2
•
Tl
1“
2
Na jesen bodo v Ameriki vrteli prvi film z vonjem. Gre za film, ki ga ne bo mogoče le videti in slišati, temveč tudi vohati. Film bo imel naslov »Vonjave na platnu« in bo nekako mešanica komedije, drame in potopisne zgodbe. Vonjave bodo prihajale v dvorano po kiimatičnih napravah.
!>ana Winter je sklenila popolnoma zapustiti film in se posvetiti gledališču. Seveda odločitev še ni popolna, ker pričakujejo, da bo podpisala pogodbo(za film »Shake Hami s With The Devil« (Rokuj se se hudičem).
Poročajo, da se bo ameriški igralec Yul Brynner ločil in poročil z mlado Dunajčanko Frances Martin, hčerko umetnika Jana Hil-dena. Tudi Deborah Kerr, ki nastopa z Brin-nerom v filmu »Potovanje«, ima v načrtu ločitev in novo poroko z nekim švicarskim mladincem.
Francozi so lani posneli 111 filmov, od tega 59 po izvirnih scenarijih, 41 so jih adaptirali po književnih delih, sedem po gledaliških igrah, eden pa je avtobiografija.
V času nemega in v prvih letih zvočnega filma je bila nemška kinematografija na izredno visokem nivoju, filmali pa so tudi izvrstne kriminalno-detektivske filme. Takrat so v Nemčiji delovali režiserji kalibra Fritza Langa in igralci, kot Harry Piel, Konrad Veidt, Peter Lore in drug?!. Pozneje je
v Nemčiji »kolinil« tudi ta filmski žanr in so se nemški detektivski filmi izkazovali samo še po svojih slabostih, v povojnih letih Pir so jih sploh prenehali snemati. Zdaj je prišlo do preobrata. Film s kriminalno fabulo, toda socialno tendenco »Rosemarie«, prikazan to leto na festivalu v Benetkah, predstavlja solidno delo. Zdaj snemajo še enega s takšnimi pretenzijami. Njegovo Ime je »Peter Voss, tat milijonov«, v glavni vlogi pa nastopata O. W. Fischer in Ingrid An-dree.
Curd Jiirgens se je uvrstil v poslednjih letih med najpopularnejše igralce na svetu. Najbolj slovi v Ameriki in Franciji, najmanj pa v Nemčiji, kjer že dolgo ni snemal. Zdaj nastopa v noveni filmu »Veter se dviga«, ki ga pripravljajo v Parizu.
Režiser je Vves Ciampi, igra pa tudi My-lene Demongeot.
V kratkem bomo začeli v ameriško-itali-jaliski koprodukciji snemati zgodovinski film »Kraljice Sabe«. V naslovni vlogi bo nastopila Gina Lolobrigida, kralja Salomona pa bo upodobil ameriški igralec Tyrone Power.
Popularni ameriški karakterni igralec Kirk Douglas pravkar snema nov western »Showdon at Gun Kili«. Partnerka je mlada igralka Živa Rodan, ki jo je v Izraelu odkril neki hollywoodski »lovec na talente«. Njene generalije — »Miss Izraela«.
Z
-J
iZ
S
-J
c
s
-J
c
z
-J
ul
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM
FILM •FILM
malima!. I Ha
Slovenska conska liga
Rudar: Ljubljena 2:0 (0:0)
Začetek tekme je bil precej nervozen, vendar se je že poznalo, da bo Rudarju šlo izpod rek, saj je takoj nekajkrat nevarno napadel ter z lepimi kombinacijami prodrl v kazenski prostor »Ljubljane«. Le neprisebnost napadalcev in predvsem netočno streljanje sta bila vzrok, da ni prišlo, do gola. Gostje so se kmalu otresli začetne nervoze In z uspehom sledili hitremu tempu igre, njihovi natpadi pa so postajali načrtnejši.
Prvi del je potekal v rahli premoči domačih, ki pa jih je tu in tam spremljala smola, saj so napadalci zamudili kar tri ngodne prilike, nekajkrat pa je tudi vratar gostov Istenič potrdil svoj sloves in uspešno posredoval. Doma-
čim se je poznalo, da prvič igrajo na travnatem Igrišču in verjetno prav zato niso pokazali najboljše igre.
V drugem delu igre so Rudar-jevci takoj močno napadli, vse te akcije pa so se odbile pri obrambi gostov, ki je bila vedno na mestu. Odlikoval se je zlasti srednji krilec Djukič. Verjetno so se Ljubljančani že sprijaznili z neodločenim rezultatom, saj so bili samo trije v napadu, ostali pa so se strnili v tako imenovani »bunker«, ki je Rudarjem delal mnogo preglavic. Sele v 72. minuti je iz gneče pred svetiščem »Ljubljane« Potokarju uspelo povesti svoje barve v vodstvo. Sedem minut je prav takšno situacijo izkoristil Knavs In s tem postavil končni rezultat.

CELJSKA
NOGOMETNA PODZVEZA
Vodi Bratstvo iz Hrastn.Jta
Tudi v celjski nogometni pod-zvezi se krepko dajejo za točke in ne miine nedelja, da ne bi blLo presenečenj. Bratstvo iz Hrastnika je v nedeljo na svojem igrišču premagalo Proletarca iz Zagorja z 2:0, medtem ko je hrastn&ki Rudar premagal Konjice s 4:2.
Na 4estvici vodi Bratstvo iz Hrastnika s 5 točkami in drugi.
CELJSKA PODZVEZA — DRUGA SKUPINA
Radeče premagale Rudarja s 3:1
V nedeljo dopoldne so Radeče na pdlnožnem igrišču Rudarja v Trbovljah premagali moštvo Rudarja c s 3:1. Boljši in požrtvo-valnejši Radečam so zasluženo zmagali.
POJASNILO ŠPORTNEMU OBČINSTVU!
Glede na objavo v »Poletu« novinarja T. B. o izjavi Odre-dovfh funkcionarjev, da teko pogajanja z Rudarjem zaradi okrepitve Odrečtovega moštva, sporočamo, da ta novica ne drži. Odred je sicer Rudarju poslal dopis, kjer predlaga sestanek, na katerem bi se dogovorili o izmenjavi igralcev, toda uprava Rudarja, do časa, ko pišemo te v-rstice, še ni dala nobenega odgovora, ker je bilo to vprašanje odloženo na sejo v četrtek, 25. t. m. Jo meni, da to še niso nikaka pogajanja.
Dejstvo pa je In o tem obveščamo tudi vso športno javnost, da Rudar ne bo posredovalec za prestop katerega kolt Igralca, ker so nogometaši pripravljeni boriti se za prvo mesto v SCL, pa tudi z« eventaetae kvalifikacije 6e bodo y bodoče bolje
Tekma Je bila tipično prvenstvena. hitra in ostra, toda kljub temu fair. Gostje so se odlikovali s požrtvovalnostjo, zlasti pa zaslužijo pohvalo ohrambni Igralci ♦er vratar. Zmaga Rudarja je zaslužena, rezultat pa bi bil lahko pravzaprav viSJi. Sodnik Božičev je svojo nalogo opravil v glavnem dobro.
V predtekmi so mladinci Rudarja premagali Slovana iz Ljubljane s 6:0.
Analiza prvenstvene
OSTALE TEKME
Pionirji
Trboveljski Rudar igra v prvenstvu kar s petimi pionirskimi moštvi, kar potrjuje pravilno pot društva v delu z mladino.
V nedeljo so igrala vsa pionirska moštva. Rezultati: Rudar (Tr.) I : Rudar (Tr.) m 9:0 (4:0). — Rudar (Tr.) II : Rudar (Tr.) IV 2:0. — Rudar (Tr.) V : Rudar ‘(Hrastnik) 0:0-	— Ljubljanska podzveza:
Litija : Grafičar (Ljubljana) 1:0. Ljubljanska podzveza (mladinci): Rudar : Slovan 6:0 (3:0). — Litija: Sava 5:2.
pripravili.
Sklep upravnega odbora bo objavljen takoj po seji.
Upravni odbor 9D »Rudarja«, Trbovlje
RAZPIS
Vpis za tečaj visokokvalificiranih delavcev kovinske stroke, ki bo od 15. oktobra 1958 do 15. marca 1959.
V poštev pridejo kvalificirani delavoi kovinske stroke, ki so opravili izpit za VK delavcev v letu 1950-51, oz., ki imajo že 7 let naslov kvalificiranega delavca, in to delo vsa ta leta tudi opravljajo.
Priglasitve sprejema Uprava Industrijske kovinarske šole Trbovlje do vključno 5. oktobra 1958. Vsa nadaljnja navodila dobite pri upravi šole.
Ljudska tehnika Industrijske kovinarske šole Trbovlje.
OBJAVA DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE
Uprava Delavskega doma v Trbovljah sporoča vsem cenjenim interesentom "za vpis v abonma za gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, da je okvirni repertoar celjskega gledališča za sezono 1958/59 sledeč:
L Ena alt dve slovenski noviteti,
2. Držič-Fotez: DUNDO MAROJE,
S. Gogolj: PLASC,
4.	Racine: FEDRA, '
5.	Faulkner: REGJUIEM ZA VLAČUGO,
8. Ray Lawler: POLETJE SEDEMNAJSTE LUTK F.
7.	Mira Banjac: SLIKE IZZA P ARA VANA,
8.	Roman Broskiewicz: IMENA OBLASTI,
9.	Vldal: IZLET NA MAJHEN PLANET,
10.	Knott: KLICI M ZA UMOR,
11.	Pristley: MR. LETTLE IN MR S. MOON,
12.	Mitioli: VILINCEK Z LUNE,
13.	B. W. Levy: JUNAKI IN AMAZONKE,.
14.	K. Wlttlinger: OTROCI TEME,
15.	M. Tutcrrov: BALADA O EULENSPIEGLU,
18. Shakespeare: ROMEO IN JULIJA.
UPRAVA
REŠITEV UGANKE IZ 37. ŠTEVILKE
Nagradne uganke, ki smo jo prinesli v predzadnji številki našega lista, rui .rešil noben pionir, akoravno je odgovor na uganko že v besedilu uganke — namreč: SITO.
Zaradi tega odpade tokrat podelitev razpisane knjižne nagrade.	UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
Besede (vodoravno in navpič-ng); 1. kmečka hišica; 2. sadno drevo; 3. vojaška enota; 4. drag kamen.
črke: AAAA, CC, EE, HH, K, OO, R, TT.
Rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo lista do nedelje, 5. oktobra opoldne. Za rešitev imamo pripravljeni 2 lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po odločitvi žretui.
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem našim mladim bralcem prisrčne pozdrave!
UREDNIŠTVO
nogometne tekme Svoboda : Proletarec
Nedavno so na Igrišču »Proletarca« v Zagorju ob Savi odigrali nogometno tekmo, in sicer kisov-ška »Svoboda« in zagorski »Proletarec«. Ker pa so se pojavile trditve, da je igralec NK Proletarca Zagorje, tov. Janez Ocepek, registriran za NK Rudarja Trbovlje, je »Svoboda« vložila na Nogometno podzvezo Celje protest proti verifikaciji te nogometne tekme.
Na protest pa Je celjska tekmovalna' komisija razrešila to vprašanje. Vratar Ocepek je bil resnično v »Futbalu« št. 29/30 z dne 18./25 VII. registriran za NK Rudarja Trbovlje. Na redni seji registracijske komisije NP Celje 5. IV. 195« pa je bila njegova registracija preklicana in Je obveljala prejšnja registracija za NK Proletarca Zagorje. Nogometna podzveza pa tudi poroča, da je vse registracijsko gradivo seje 5. IX. 1958 bilo odposlano NZJ v objavo, kar se pa še ni zgodilo, ker službeno glasilo »Futbal« po tem datumu še ni izšlo.
Iz vsega tega je razvidno, da Je vratar Ocepek imel pravico nastopa za NK Proletarca, rezultat tekme pa ostane isti — 2:0 (0:0) v korist »Proletarca«.
NEZADOSTNO
Rokometaši
V nedeljo dopoldne so rokometaši Rudarja odigrali prvo tekmo na domačem igrišču, ki pa je žal slabo izzvenela.
Ze zadnjič smo, upoštevajoč tudi ostale tekme v republiški ligi, ugotovili, da dela RZ s precejšnjo neresnostjo, saj so sodniki, ki jih odreja ta, skoraj na vseh tekmah tekmovalci, oziroma s svojo piščalko vplivajo na končni rezultat. Drugo kolo je to dejstvo zlasti v Trbovljah potrdilo. Res je. da domači tokrat niso za-
MALI OGLASI
Ugodno prodam motorno kolo »Rudge«, 300 ccm, s teleskopi — Janko Zupančič, Trbovlje, Gaber-Iko.
Dobili smo naj novejše modele jesenskih in zimskih plaščev v modernih barvah ter po izredno nizkih cenah Cene balonskih plaščev so od 5.700 din dalje, zimski od 9.500 din dalje. — Za nakup se priporoča »Konfekcija«, Rudniški magazin. Trbovlje.
Dekle, pridno ln skrajno pošteno, ki zna vsaj nekoliko kuhati, dobi zelo dobro službo v Ljubljani. Poizve se pri Betki Počl-valšek. Krško 19.
NAMIZNA JABOLKA, hruške, obrane češplje ter sadje za pre-šanje prodaja po dnevni cent Jože Goropevšek. Trbovlje, Klek štev. 5.
PRODAM uporaben šivalni stroj starega sistema »Singer«. Naslov v upravi lista.
NAŠEL SEM moško kolo. Dobi se pri Juriju Simoniču, Trbovlje, Nasipi 1.
ISCEM DRUŽINO v Trbovljah, ki bi vzela na hrano ln stanovanje učenca Kovinarske šole. — Pojasnila dobite v upravi lista.
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
Celje : Rudar 55:53 (21:27)
Igralci Rudarja so tokrat nesrečno izgubili, kajti naskok v koših v prvem polčasu ln prvem delu drugega polčasa, ko so vodili skoraj za 20 točk, so zapravili. To se je zgodilo predvsem zaradi sla.be igre in deloma podcenjevanja nasprotnika, toda naj-večjl delež za neuspeh Rudarja pa vsekakor nosi sodnik Dornik, ki ni bil dorasel svoji nalogi In je Rudarja materalno oškodoval. Rudar je proti sojenju protestiral, o rezultatu pritožbe pa bomo še poročali
Zenska ekipa Rudarja Je tekmo z ekipo »Celja« izgubila z rezultatom 61: 26 (37:14).
Rudar (Trbovlje) : Svoboda (Kisovec)
Klsovška »Svoboda« Je na svojem Igrišču prejšnji četrtek, 18. septembra, odigrala prijateljsko nogometno tekmo s kombiniranim moštvom »Rudarja« iz Trbovelj.
Zmagalo Je domače moštvo z rezultatom 2:1. Tokrat se je videlo, da tudi pri domačinih prevladuje tehnika, ki se včasih ponesreči, ali pa posreči...	R. P.
ZA SODNIKA
prvič doma
Igrali najbolje. Nasprotno. Njihova netočna podajanja in slabi streli so bili vzrok precej raztrgane ln nervozne igre. in je uspeh v prvem polčasu zasluga vratarja Lo-pana, ki Je poleg ostalih strelov ubranil tudi dve sedemmetrovki. Toda tudi Ljubljančani se niso »bleščali«. Bill so samo nekoliko požrtvovalnejšl. V drugem delu so domači po krivdi obrambe prejeli dva gola, 3 gole pa ni zabil nihče drugi kot »prav dobri sodnik« Vrbančič, ki mu rokometna zveza, verjetno zaradi »posebnih kvalitet«, ni dodelila niti mejnih sodnikov In je tako sam odločal o usodi Rudarja ln Svobode.
Zdaj Je menda že zadnji čas. da prenehamo s takšnimi nerodnostmi, ki že niso več podobne špoirtu. Vsako moštvo bo vsekakor znalo športno prenesti poraz, če Je ta res zaslužen, v tem primeru pa Rudar upravičeno pričakuje, da bo rokometna zveza zadnje dogodke na trboveljskem Igrišču pravično razsodila In v bodoče bolj pazila na kvaliteto in poštenost svojih sodnikov ... Končni rezultat: Rudar : Svoboda 8:14 (4:2). Gole za Rudarja so dosegli: Rade| 3. Ačkun 2, Berger 2 tn First 1:
KINEMATOGRAFI
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: od 26. do 29. septembra franc, film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«; od 30. sd|> tembra do 2. oktobra, amer. film »TAJNOST INDIJANKE«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. url. v sobotah ln nedeljah pa 16., II. In 2n uri,
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: od 27. do 29. septembr* nemški barvni film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«. Predstav* ob delavnikih oh 17. In 19., ob nedeljah pa 15., 17. in 19. url.
KINO »PARTIZAN« Sevnica: 2T. In 28 septembra ameriški film »MED NEBOM IN ZEMLJO«; 4. la 5. oktobra sov. film »NOVOLETNI PLES«.
SMRTMI
Popoldne je po vsem San, Franciscu odmevalo vsiljivo kričanje kolporterjev. V redakciji »San Francisco Chronicla*« je bilo zatišje med dvema izdajama. Dnevni urednik je počival z nogami na mizi, dva reporterja sta igrala šah, nekaj jih ze zasledovale igro, ostali so čakali, da pojdejo domov. Tedaj je zazvonil telefon. Urednik je dvignil slušalko, nekaj zapisal, potem pa nenadoma poskočil:
»Človeka so ugrabili!«
V trenutku je bila vsa redakcija na nogah. 2e nekaj minut pozneje je bil pripravljen za stavnico prvi del poročila:
»Nekaj pred poldnevom so neznani storilci ugrabili 34-letnega trgovca Leonarda Moskowi-tza. Njegov oče, prominenten meščan našega mesta, je dobil v svojem stanovanju, Lake Street 2900, ekspresno pismo, v katerem terjajo zločinci 500.000 dolarjev odkupnine. V pismu tudi stoji, da varuje njegovega sina pet moških ...«
Toda noben bralec »Chronicla« ni dobil tega poročila pred oči in še tri naslednje dni ni imela javnost najmanjšega pojma, da se je v San Franciscu dogodil tako senzacionalni primer človeškega ropa. Se preden je prišlo gornje poročilo v stavnico, je telefoniral šef policije, captain James English, vsem redakcijam in poročevalskim agencijam v mestu: »Takoj pokličite, rotim vas, vse svoje reporterje nazaj. Za človeško življenje gre!«
V pismu očetu je bilo pripisano, da bodo ugrabitelji takoj ubili mladega Leonarda Mosko-witza, če bi oče obvestil o tem pismu policijo ali tisk.
Kako je senzacij željni ameriški tisk vzdržal ta tridnevni molk?
Družina Moskowitz je sodila med zelo znane družine v Saji Franciscu. Ob 11. uri dopoldne je sin Leonard telefoniral očetu, da ima opravek pri neki stranki po imenu Lund, ob enih pa sestanek z neko drugo stranko. Ob 14.30 je klicala ta druga stranka in spraševala po Leonardu. Oče je čakal uro, dve, potem pa obvestil policijo. Ob 17.30 je telefonirala Leonardova mati, da je pravkar prispelo nujno pismo, v katerem piše, da neznani storilci zahtevajo 500.000 dolarjev Za Leonardovo življenje ...
Na policijskem predsedstvu so že pripravili običajno obvestilo, ko je dobil captain English v roke pismo izsiljevalcev: »Preprečite obvestilo javnosti! Stvar moramo za vsako ceno obdržati v tajnosti.«
»Toda ,Chronicle’ se že ukvarja s primerom ...«
Tako je prišlo do pogovora čaptaina Englisha z urednikom »Chronicla«. Urednik je privolil pod pogojem, da tudi nihče drug ne bo objavil te novice. Na področju San Francisca je 21 radijskih postaj, sedem televizijskih postaj, tri poročevalske agencije, pet velikih in ducat manj-
Mwkiwwnih ligtov. Captain English je pripravil i»6.,ČasiikB do tega, da so obljuhili molk. Prostovoljni molk, kajti ukazati kaj takšnega listom, po ameriških zakonih nihče ni mogel.
Captain English pa je obljubil, da bo ves čas novinarje sproti obveščal o dogodkih. »To pomeni veliko odgovornost, je dejal, »toda v tem primeru jo prevzamem.«
Da bi preprečili preveč vidno kretanje okoli policijske centrale, je prestavil captain ta večer svoj glavni stan v svoje stanovanje — časnikarjem pa dal na razpolago eno sobo. V tem stanovanju je zaslišal Leonardovega očeta, njegovega brata in solastnika ter nekaj bližnjih znancev. Ob pogledu na zbrane reporterje se je Leonardov oče prestrašil: »Toda — v pismu vendar piše...?« Captain English ga je pomiril. »Vse je v redu. S temi gospodi imam poseben dogovor iij mimo lahko povčste vse, kar veste!«
Še. ta večer so instalirali v hiši starega Mo-skowitza in v policijski postaji posebne kratkovalovne oddajnike in sprejemnike, da so bili lahko mimo telefonskih zvez v stalni povezavi s policijskimi patruljami.
V uredništvu Chronicla so prihranili že postavljeni del poročila — za vsak primer, če bi le kdo prelomil molk, in bi tako ne zamudili, kar je za časnikarje ameriškega časnika seveda smrtni greh!
"Pismo je napisal Leonard sam in se je glasilo:
»Dragi oče! Pet mož me drži v ujetništvu in zahteva, da plačaš zame 500.000 dolarjev — 100.000 za vsakega od njih. Preskrbi denar takoj, sicer me ne boš več videl. Ne obvesti niti policije niti tiska, ker me bodo sicer takoj ubili. Ko boš imel denar pripravljen, oddaj v časopisu »Exsaminer« oglas pod »Osebno«: L. pripravljen na kupčijo. Prosim sporočila, kje in kako plačljivo! Denar naj bo za 100.000 dolarjev v 20-do-larskih bankovcih, 200.000 v 50-dolarskih bankovcih in 200.000 v stodolarskih. Ne smejo biti novi bankovci in ne v tekoči seriji.«
(Nadaljuje se)

JS»»/? S POBESNELIM (fftltka BIKOM
LJUBEZEN PROTI ZNANOSTI
Angleška znanstvena ekspedicijska ladja »Shackleton« je morala odložiti svoje potovanje na Severni tečaj, ker je nenadno izginil upravljavec ladje. Mladenič se je zaljubil in pobegnil z dekletom, kateremu so starfi branili možitev.
Sedaj v angleških časnikih starši oglašajo, da odpuščajo svoji hčerki njeno namero, a tudi komanda ladje »Shackleton« razglaša, da odpušča' svojemu upravljavcu, pozivajoč ga, da se vrne — oženjen ali sam...
POLITIČNI VRSTNI RED
Pod geslom »Tudi muzika je orožje« zahteva časopis »Nevies Deutschland«, organ Enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji, uvedbo »socialističnih« koncertov, ki bodo poslušalce »politično aktivirali«. Te koncerte je treba po receptu, lista v bodoče sestaviti takole: začeti je treba s klasičnim delom Handela, Bacha, Haydna, Mozarta ali Beethovena, nadaljevati s kakšno sodobno simfonijo, a nato koncert »organsko*1 zaokrožiti s kakšno »socialistično kantato«.
List kritizira državno koncertno direkcijo, ki je kot nekako stalno prakso uvedla običaj, da koncert končava s kakšnim močnim Brucknerjevim ali Straussovim delom, katera daleč nadkriljujejo morebitna socialistična dela, odigrana prej.
Vsa modrost leži torej v spremembi vrstnega reda...
CENTIMETRI IN MILJE
Svečenik William Rees iz Blandvvortha v Angliji je odklonil, da bi bil razsodnik v natečaju za »mlss« svojega mesta, ker pravi, »da ne more meriti lepote s centimetri okrog
bokov, pasu in prsi«.
Približno isti čas pa je ta pastor navdušeno pripovedoval, na koiiko milj so se ameriške atomske podmornice pod Severnim tečajem približale življenjskim centrom sovjetov.
Kadar na gre za centimetre, temveč za milje — no, potem Je soveda to druga stvar!
V predmestju Sao Paola v Braziliji so doživeli ljudje na ulies nenavadno razburljiv dogodek.
Iz mestne klavnice je pobegnil veliki bik, ki je preskočil ograjo. Divjal je po ulici, naravnost proti 20-letnj delavki Loliti Gomez, ki je nosila v naročju dojenčka. Mimoidoči so odreveneli od strahu, ker je razbesnela žival dirjala naravnost proti mladi ženi. Vse je kazalo, da je katastrofa neizbežna.
Takrat pa se je vmešal 17-letni gimnazijec Lapez, kj je prišel po naključju mimo. Fant ni pomišljal niti sekundo: zgrabi je na asfaltu ulice neki že-
lezni drog in z močnim udarcem pogodil bika v oiko ravno v trenutku, ko bi bila razbesnela žival nabodla nesrečno ženo na rogove. Bik je zarjul od bolečine in se obrnil proti napadalcu.
Prav tedaj pa sta počila dva strela. Oddal jih je neki stražnik, ki je prihitel, opozorjen po kričanju ljudi na ulici. Streljal je dobro, kajti bik je smrtno zadet najprej klecnil na kolena, potem pa se je mrtev zvrnil po tleh.
Ljudje so navdušeni dvignili mladega fanta na svoja ramena i in množica na pločniku mu je burno ploskala.
MILLERJEVA DRAMA NA PLATNU — Francoski filmski časopisi poročajo, da bodo v Parizu skoraj začeli s snemanjem ekranizirane verzije najnovejše drame znanega ameriškega dramatika ARTHURJA MILLERJA — »Pogled z mosta«. Arthur Miller je poleg Tannes-seja Williamsa, najboljši sodobni ameriški dramatik, znan pa je najširši javnosti tudi kot mož Marylin Monroe.
Sveže novice
Or. Bl<er0tiCH Oberhauser lahko ordinira
C . •, čl.tliUt.t ;e glavna
igralka v filmu »Reci mi: da«.
Gre za zgodbo o neki Guate-malki, ki je zašla v Pariz in tam doživela različne pustolovščine.
Or. Hertha Oberhauser, nek. :jnja zdravnica v koncentra-ijskem taboriš&u Ravensbrilck e vedno prakticira. Njen ad. -okat se je na notranjem ministrstvu t> Kielu pritožil >rot’ odločbi, ki prepoveduje ir. Oberhauserjevi spričo pro-estov javnosti izvrševanje njenega poklica■
Na notranjem ministrstvu o ' izjavili,' da bodo pritožbo oregledali in nanjo odgovorili. Proti odi&ku notranjega ministrstva pa se lahko dr. Ober-hauserjeva pritoti pri /deželnem sodišču.	1
Dr. Oberhauserjeva je v Niirnbergu obsojena na let zapora zaradi zločinov, ki
jih je med vojno zagrešila v koncentracijskem taborišču. Leta 1952 so jo pomilostili.
Ko so pam nekega dopoldneva v nekem nemškem mestu kolporterji s hrupnim glasom ponujali posebno izdajo »svežih
Zasavski tednik v Gabrovki nad Litijo
Naš tednik si pridobiva čedalje več bralcev in naročnikov. Odslej bo krajevno poverjeništvo za Zasavski tednik tudi v Gabrovki nad Litijo, ki ga vodi agilni krajevni organizator tov. Jože Grošelj, t direktor tamkajšnje osemletne šole. — Prosimo vse člane SZDL. da ga podpirajo pri razširjanju našega tednika.
bila a 20
ČIGAVA je podmornica?
Nedavno Je prišlo do spora med danskim potapljačem Overom Sch&rffom in norveškim strokovnjakom za dviganje ladij Einerjem HBvdingdm zaradi potopljene podmornice nemškega porekla.
Sch&rfu Je lani uspelo najti razbitine nemške podmornice »U-483«, ki so Jo maja 1. 1945 v Kattegatu v bliHnlti otoka Las8 razbili angleški bombniki. Skrbno sl je zaznamoval i barvo mesto potopljene ladje, toda ko se je vrnil, da bi jo dvignil iz morskih globin, je bila podmornica *Že v Gfttebur-gu, kamor jo je »pravil njegov tekmec Norvežan Hovding. Sehš-rf, ki sodi, da pripada ladja z dragocenim tovorom njemu, se zdaj bori v GBteburgu za odškodnino MO tisoč nemških mark (130 milijonov din).
novic«, smo jih mimoidoči kupovali, prepričani, da kupujemo — kot običajno — najnovejše novice. Toda »sveže novice« so bile tokrat sveže v doslov-nem smislu. Te so namreč še tisto jutro bile topoli, ki so rasli na obronku, nedaleč od mesta.
Ta zanimiv poskus je napravila mestna tovarna papirja, da bi pokazala brztoo svoje proizvodnje.
Zjutraj ob 7,35 so bili topoli nedaleč od mesta posekani In prepeljani v tovarno. Tu so jih obdelali, razdrobiti na kose in jih dali v kotel, kjer so se s pomočjo kisline spremenili v celulozno kašo. S tem pridobljena vlakna so se vrstila od stroja do stroja. Ti so jdh zmleli, manjšali, belili, valjali in sušili — in ob 9,34 so s stroja sneli namotek z debelim valjem papirja.
Iz tovarne so papir hitro prepeljali v tiskarno, ki je takoj spustila v pogon svoje tiskarske rotacijske stroje in že ob 10. uri dopoldne so kolporterji po ulicah vpili; posebna izdaja res »svežih« novic!
Od surovega topola, ki je rastel nedaleč od mesta, do časnika v mestnih kioskih Je bilo potrebno vsega skupaj 145 minuti
Krištof Dimač
II. DEL-STAMPEDA V BABJEM POTOKU
Po povesti Jacka Londona Riše I. špitaler
Komaj je Cok odšel, je stopil v kožuhovino zavit moški skozi dvojna vrata. Obraz mu je zasijal od veselja, ko je zagledal Dimača, Bil je to Breck, tistii ki sta mu Dimač in Cok speljala čoln preko nevarnih brzic.
»Sem slišal, da ste v mestu,« je rekel Breck naglo, ko sta si stisnila roko. »Pol ure vas že iščem. Stopite z menoj na prosto, rad bi vam nekaj povedal.«
Dimač je žalostno pogledal razbeljeno, bobnečo peč. »Ali se ne bi mogla pomeniti kar tukaj?«
»Ne — je važna stvar. Le pojdiva ven!«
Ko sta bila zunaj, je Dimač snel rokavico z desne roke, prižgal vžigalico in osvetlil toplomer, ki je visel poleg vrat na steni. Pa je urno spet nataknil rokavico, ker ga je zaskelelo, kakor da bi ga bil opalil ogenj. Na nebu se je bočil plameneči severni sij. Na vseh koncih in krajih Datvsona pa se je razlegalo otožno tuljenje volčjih psov.
»Kaj pa toplomer?«
»Šestdeset pod ničlo.« Dimač je pljunil v zrak in pljunek je kar zaprasketal v zraku. »In toplomer še vedno noče počivati. Pa vendar ne mislite reči, da nas čaka nocoj še kakšna stampeda?«
»To je tisto,« je zašepetal Breck previdno in pogledal skrbno okrog sebe, če ni kje v bližini kak nepoklican prisluškovalec. »Kakor veste, sc trideset milj od tu izliva potok Sqaw (Babji potok) v Yukon.«
»Da, ampak tam ni nič,« je hitro odvrnil Dimač. »Tam so že pred leti iskali zlato.«
»Da, in prav tako so brezuspešno iskali zlato povsod tam, kjer so leta pozneje odkrili bogate žile.«
»Poslušajte! Je velika reč! Samo osem do dvajset čevljev globoko, pa se zadene na živo skalo. Noben delež ne bo vreden manj kot pol milijona. Pokličite tovariša, pa nam sledita!«
AGATHA CHR1ST1B
Miša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Znenada pa se je porogljivo nasmehnil In urno stopil k sključeni postavi v bolniškem stolu.
»Hej hej! Koga pa imamo tukaj? Staro znanko Mily Merton. Draga moja še vedno poskušate s starim trikom?« Kljub mr*. Croftovim prestopom se je’ obrnil k ostali družbi. »Spretnejšega sleparja od MiUy Mertonove ni na zemlji Vemo, da se je po svojem zadnjem ribolovu umaknila to doživela nesrečo z avtom. Toda kljub poškodbi hrbtenice ni pozabila-na svojo »taro obrt. Ta žena je prava umetnica!«
»Ali je bila ta oporoka ponarejena?« se je začudil Charles Vjrse. »Seveda Je bila ponarejena,« je dejala porogljivo Nick. »Misliš, da bi bila napisala tako prismojeno oporoko. — Končnico — bi zapustila tebi, Charle«, a vse ostalo Fredorlci.«
Stopila je tesno k prijateljici in skoraj v Istem trenutku s« je zgodilo to, kar gotovo ni bilo v Poirotovem načrtu.
Skozi okno se je zabliskalo, nato se je zaslišalo žvižganje krogle, strel, stokanje in težak padec... Smrtno bleda se j« zazibala Frederica, a po komolcu se je pocedil tenek curek krvi...
Vse to se je odigralo tako bliskovito, da se prvi trenutek nobeden ni zavedel, kaj se je zgodilo. A že je stekel Poirot, za njim pa kapitan Challen-ger na vrt. Kmalu sta se vrnila, noseč s seboj moškega ln ga previdno posadila v usnjeni naslanjač. Ko sem mu pogledal v obraz, sem začuden kriknil.
»Obraz na oknu ...«
Takoj sem ga spoznal, vendar moram istočasno priznati, da je bila moja trditev, da je bil nečloveški, pretirana. In vendar j« bilo v tem obrazu nekaj, kar je potrdilo moj vtis. Eil je obraz izgubljenca, ki ga je človeška družba Močile.
B!ed. soboten, pokvarjen, podoben rj*ski, kot da bi bila v njegovi no-tranjos". i„>	Iz fene pa je neprenehoma krvavel.
F red"-’ i '? V i'» b .'če, dokler ni stala pri usnjenem naslanjaču.
»Ste ranjeni, madame?« j« vprašal Poirot.
»Krogla mi je samo oprasnila pleča — to je vse.« Urno ga Je odrinila in se sklonila k tujcu, ki se je zopet zavedel.
»Upam, da sem te tokrat dobro spodnesel,« je zlobno siknil bledi ženi v obraz. Kmalu pa je postal njegov obraz otroško proseč. »Oh Frederice, nisem te hotel raniti, ne, to nisem hotel. Tl si bila z menoj vedno tako dobra...«
»Le pusti, je že dobro.« Pokleknila je k težko ranjenemu.
»Hotel sem...« Glava mu je omahnila na prsi in pričeti stavek je ostal za večno neizgovorjen.
»Da, madame, mrtev je,« je dejal dobrohotno. \
Počasi se je dvignila, zroč na neznanca. Dozdevalo a« ml je, da ga Je sočutno pogladila po čelu. Z globokim vzdihom se je obrnila k meni.
»Bila sem z njim poročena,« j« mirno razložila.
»K«, sem zamrmral jaz.
Poiirot, tankoslušen kot Je bil, je ujel mojo pripombo in prikimal. »Da, Hastings. Vedno sem čutil, da je v Ozadju Se neki K, ter sem vam to tudi velikokrat dejal.«
»Bila sem poročena z njim,« je mehanično ponovila Frederica. Glas Ji je zvenel Izredno trudno. Jim Lazarus jo je sočutno odpeljal k stolu. »In sedaj, ko je mrtev, bi vam vse povedala.
Popolnoma je zašel na kriva pota, razen tega Je btl neozdravljiv uživalec mamil, k čemur je tudi mene zapeljal. Odkar sem ga zapustila, sem se zagrizeno bojevala proti tej razvadi. Koliko* naporov me je to stalo. Kakšen strahoten boj. Le tisti, ki je to prestal, lahko razume. Neprestano sem bila na begu pred svojim možem. Ni miroval, dokler me ni zopet našei in z grožnjami zahteval denar. Ko pa Je opazil, da ta grožnja ne zaleže več, je zagrozil, da ustreli mene. Vendar ne more biti odgovoren za svoja dejanja... bil Je nor, neodgovoren...
Domnevala sem, da je on pomotoma ustrelil Maggle Buckley, ker j® krogla veljala meni. Vi pa, mr. Poirot, mi boste gotovo očitali, da sem t0 zamolčala. Toda, ali sem končno povsem bila prepričana v to? In te izredne Nlckine nezgode so moj dvom še podkrepile, ker je bilo videti, da dokazujejo ravno nasprotno. Bojevala sem se sama p seboj, dokler ni prišel dan, ko sem videla na mizi pri Poirotu zmečkan papir z njegovo pisavo — del pisma, ki ml ga je poslal.
Od tega dne sem vedela, da mu je mr. Poirot na sledi in'je njegov* aretacija le še vprašanje časa.
Nerazumljiva pa ml je stvar s konfektl. Zakaj naj bi zastrupil Nick? Razmišljala sem ln razmišljala in prišla vedno do zaključka, da on ni imel
s tem posla.«
Naenkrat je obraz pokrila z rokami in ko jih je zopet spustila, je dejala svečano: »To je vse .,.«
Jim Lazarus jo Je nežno objel okoli ramen. »Draga moja!« je dejal, »moja uboga revica.«
Moj prijatelj pa je »topil h kredenci, natočil kozarec vina in ji S* prinesel. In medtem ko Je pila, je stal pri njej kot zaskrbljen oče pri svojem tresočem se otroku.	\
Smehljaje se mu je vrnila kozarec. »Hvala, počutim se zopet močno. Kaj, kaj pa moramo storiti sedaj?«
Vprašujoč je pogledala Jappa, hi pa je odkimal z. glavo. »Jaz sem n* dopustu, mre. Rdce. Tukaj sem le, da ustreženi staremu prijatelju. Umor Pa obravnava policija St. Looa.«
Sedaj je pogledala Polrota. »In mr. Poirot dela zanjo? »Qnelle idčel* se je branil mali Belgijec. »Jaz sem le skromen svetovalec.«
»Mr. Poirot,« se je vmešala Nick,« alt ne bi mogli pozabiti vso stvar?*
»Bi to hoteli!, mademolselle?«
»Da. Stvar zadeva največ mene. In odslej naprej tako ne bo več atentatov namel«
»To je res. Odslej naprej ne bodo več delali atentate na vas,« je s V°' udarkom ponovil Poirot.
»V3 mislite na Maggle, mr. Poitot. Čeprav bi stvar naprej zasledoval'' moja uboga sestrična ne bo oživela. Mimogrede pa bi se nabrala za Fred*' rico zopet kopica razburjanj — in to sl ni zaslužila.«
»Mademolselle, pravite, da sl ni zaslužila?«
»Prav gotovo ne. Aid vam nisem že prvi dan najinega pozhanstva PoV*j' dala, da se Je poročila z zverino. Nocoj pa ste se sami prepričali, kaj je b‘1. Toda, zakaj naj bd mrtvega postavili na sramotilni oder. Pustite stvair v mir11* pustite naj policij« išče moža, ki je ustrelil Maggle.«
(Dalje prihodnji#)