Leto XXL, št« 200 Ljubljana, sreda 28« avgusta I940 Cena 2 Din Bfcavntttvo: LjuMjan«, iinafljeva St — Telefon ttev. 8122, 3123, 3124, •m, 3138. oddelek: Ljubljana, Men-UL — TeL 3492 ln 3392 Maribor: Grajski trg •L T. — Telefon 2465. PedruAilea Celje: Kocenova ulica 2. Telefon «t 190. Računi pri polt tek. zarodih: Ljnt>-Itaae 4t 1T.T49. iabaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo : Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopis' se ne vračajo Vojaški položaj Sedanja faza vojne, v kateri si stoje neposredno nasproti trije imperiji, se na splošno označuje kot »odločilna faza vojne«, v kateri gre, kakor pravijo nekateri, za »ključe do končne zmage«. O tem, kateri so ti ključi in kje naj bi bili, si ni še mogoče ustvariti prave slike, ker so mnenja onih, ki o tem danes pišejo, precej deljena. Pretežna večina opazovalcev trenutnega vojnega razvoja je trdno prepričana, da je ne le za Nemčijo, temveč za obe velesili osi Rim-Berlin glavni ključ do zmage angleški otok. Zato je njih pozornost osredotočena predvsem na veliki dvoboji med Nemčijo in Anglijo, v katerem zavzemajo za sedaj prvo mesto letalske operacije. Po mnenju drugih, ki se v svojih domnevah sklicujejo posebno na pisanje italijanskih listov, pa bi bilo napačno smatrati sedanje nemške napade na angleški otok za osrednjo in glavno točko v sedanji fazi vojne, ki se je začela nekako v začetku letošnjega avgusta. Po njihovi sodbi bo v novi fazi vojne končno prevzelo nase glavne vojne naloge italijansko orožje, kakor to že kaže uspešno izvedena italijanska ofenziva v Somaliji. Vprašanje vremenskih prilik nad Anglijo bo zato po sodbi teh opazovalcev podrejenega pomena v celotnem razvoju vojne, ki se bo toliko bolj selila v sredozemsko in afriško področje, kolikor bliže bomo zimi. To seveda ne pomeni, da bo Nemčija svojo letalsko ofenzivo proti Angliji ustavila ali omejila, vendar pa bodo neposredne naloge te ofenzive podrejene skupnim vojnim nalogam obeh velesil osi. 2'animivo je primerjati nekaj glavnih domnev, kakor jih nakazujejo v obeh vojnih taborih, z onimi, ki jih postavljajo nevtralni opazovalci. Sovjetski vojaški strokovnjaki, med njimi zlasti Jermašov v organu rdeče vojske »Krasnaja zvezda«, izhajajo v svoji presoji vojaškega položaja z vidika, da je po tihem priznanju obeh vojnih strank »angleški otok še nadalje najbolj važna postojanka v sedanji borbi in glavni cilj nemškega poveljstva v sedanjem razdobju vojnih operacij v Evropi«. S tega vidika in spričo nemške letalske ofenzive proti Angliji bi bilo važno vedeti, kakšne so sile, s katerimi razpolaga angleško vrhovno poveljstvo. Na to vprašanje sicer ni mogoče točno odgovoriti, toda po dosedanjem poteku bojev se lahko domneva, da so vsaj tolikšne, da omogočajo aktivno borbo. Osnovno vprašanje pa je, kako dolgo bodo angleške sile za to sposobne. V tem je po mnenju Jerma-šova preizkusni kamen za Anglijo, kajti ne glede na uspehe morebitnih operacij proti Gibraltarju in vsem drugim glavnim oporiščem britanske vojaške moči »je izven dvoma, da bi samo zavzetje britanskega otočja dalo zmagovalcu ključe do zmage v roke«, češ da je le malo verjetno, »da bi britanski imperij preživel padec svoje metropole«. Za Anglijo samo pa je prav za prav edini ključ do zmage — čas, kakor je to zelo zgovorno ponovno poudaril v svojem poslednjem vojnem pregledu angleški ministrski predsednik Winston Churchill. V Angliji na splošno mislijo, da bosta odločilni dvoboj v tej vojni odigrala Berlin in London v pravkar začeti borbi za posest angleškega otoka. Tako je vojni položaj prikazal tudi Churchill. So pa nekateri Angleži, ki tako ne mislijo. Znani publicist Garvin je n. pr. pred kratkim nastopil v svojem listu »Observer« proti onim Angležem, ki se, kakor pravi sam, »puste hipnotizirati po tako zvani bitki za Anglijo«, medtem ko posvečajo le malo pozornosti onemu, kar se dogaja v vzhodni Afriki. Garvin smatra italijansko zasedbo Somalije le za predigro v izvajanju dvojnega načrta osnih velesil, da namreč obrneta svoj napad istočasno proti Angliji sami na eni in vsemu britanskemu imperiju na drugi strani. S tega vidika je treba po njegovem mnenju presojati vse lokalne operacije, tudi one proti Angliji, češ da so te le »taktični členi« v nepretrgani verigi strategije, ki deluje na tisoče kilometrov daljave. V igri torei ni le Anglija. temveč ves britanski imperij hkratu. To spoznanje pa nalaga Angliji. da tudi v svoji lastni obrambi misli ekonomično, brez prevelikega trošenja energij na posameznih točkah, da bi se ii to ne maščevalo na drugih. Garvi-novo mnenje se torej nekako približuje oceni nekaterih italijanskih listov. Nemci sami označujejo svoje letalske ofenzive proti Anffliii za začetek »poslednje runde v odločilni borbi z edinim preostalim nasprotnikom«. Odgovora na vprašanje, ali so te ofenzive že same po sebi namen in neposredna pot do zmage, ali pa sredstva k drugim ofenzivam, ki bodo usodnega pomena za izid dvoboja, kakor se je sedaj začel. pa iz nemškega vira iz razumljivih razlogov ne izvemo. Zato se seveda ne smemo čuditi, ako je o ciljih nemških akcij vse polno ugibanj. Po prevladujočem ugibanju se zdi, da je neposredni namen nemških letalskih napadov Velika ofenziva še pred jesenjo? Po nemških vesteh se bo že v kratkem pričela odločilna faza vojne z Anglijo, Angleži pa izjavljajo, da morajo Nemci poprej izvojevati letalsko zmago Berlin, 27. avgusta, br (CBC). V nemških političnih krogih so davi z vso resnostjo napovedovali da se bo prav v kratkem pričel velikopotezni nemški napad na Anglijo. Vojna, tako so zatrjevali, bo že prav kmalu prešla v novo fazo. Na vsak način se bo nemška ofenziva pričela še pred pri-četkom jeseni. Tisočem nemških letal se bo angleška letalska sila zaman upirala. Ko bodo nemška letala izvojevaLa odločilno zmago v zraku, ne bo Nemcev nobena sila več zadržala, da ne bi zasedli vse Anglije London, 27. avgusta. AA. (Reuter). Neka visoka osebnost je izjavila letalskemu strokovnjaku agencije Reuter, da je verjetno, da se bodo v prihodnjih dneh nemški letalski napadi nad Anglijo stopnjevali. To se da sklepati iz tega, ker Nemčija pomika svoja letališča vedno bolj proti Angliji in vežba svoje pilote v nočnem letenju. Zlasti je pričakovati večjih nočnih napadov. Ista oseba je izjavila da je namen nemškega letalstva brez dvoma, da uniči angleško letalstvo. Zato bodo Nemci izbraili za cilje angleška letališča, tovarne letal in sploh industrijske naprave. London, 27. avgusta. (CBC). Današnji »Times« razpravljajo v uvodniku znova o možnosti nemškega vdora v Veliko Britanijo. List ugotavlja, da angleški vladni krogi znova računajo z možnostjo takega nemškega poskusa, toda Nemcem bi mogla uspeti taka velika vojna operacija le v primeru, ako bi izvojevali odločilno zmago nad Anglijo v zraku, kar pa je po mnenju angleškega lista vprašanje, ki ga je tre- ; ba urediti v kratkem. Doslej Nemcem ni ; uspelo doseči niti začasne, niti trenutne premoči na angleškem nebu Stockhoim, 27. avgusta (TOP). V pre-| gledu londonskega t ska pr naša švedski j list »Dagens Nyheter« kratke odstavke iz j angleških listov, v kaierih se le-ti bavi jo j z izkušnjami, ki so iih dali nemški letal-j ski napadi zadnjih dni. Angleški listi na j splošno sodijo, da se dosedanji razvoj zra-1 čne vojne mora smatrati ugoden za Anglijo. Napadi nemških letal v množicah so bili dosllej še zmerom uspešno odbiti, iz česar se lahko tud: za bodočnost sklepa, da angleška obramba ne bc imela dosti težjega posla kot doslej. Nekateri angleški iif.ti šele v ponedeljek prvikrat namigujejo, da se more z nemškim napadom na Anglijo komaj še računati. Zlasti pa je to malo verjetno za letošnjo jesen. Vzroka za odložitev nemškega napada je iskati ravno v izkušnjah, ki so jih imeili Nemci v dosedanji zračni vojni. Vojaški sotrudnik lista »Alanchester Guardian« sodi, da govori proti nemškemu napadu na Anglijo tudi dejstvo da so Nemci z obstreljevanjem angleškega konvoja iz svojih dalekostrelnih topov na francoski obali izdali pozicije tega topništva. Ako bi Nemci res še letos nameravali pod varstvom zapornega ognja tega topništva izkrcati čete na angleški obali, potem pozicije tega topništva prav gotovo ne bi že sedaj izdali s poskusnim strelja-| njem na angleški konvoj ter na angleško i oballo. Neprestani nemški napadi na luke in pristanišča Nemško vojno poročilo o včerajšnjih vojaških operacijah proti Veliki Britaniji B®rlin, 27. avg. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes dopoldne službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Skupine nemških bojnih letal so znova napadle letališča in vojaška taborišča v južni Angliji kakor tudi vojno luko Ports-mouth. Neka radijska postaja na otokih Silly je bila razdejana. Tri trgovinske ladje, ki so plule v nekem konvoju severno od Fraserburgha, so bile z bombami močno poškodovane. Včeraj je prišlo pri teh vojnih akcijah tudi do več letalskih spopadov, ki so za nas uspešno potekli. V noči na 27. avgusta so močnejše skupine bojnih letal napadle vojno luko Ply-mouth, neko letališče v Cornwallu, tovarni letalskega orožja v Coventryu in pri Birminghamu kakor tudi pristaniške naprave v Hullu in Nevvcastleu. Odvrženih je bilo mnogo bomb. Na mnogih krajih so nastali požari in eksplozije, posebno v Plymouthu in Hullu. Miniranje morskega področja pred britanskimi lukami se je nadaljevalo. V noči na 27. avgust so britanska letala bombardirala državno področje. Na več krajih so bombe povzročile gmotno škodo, ki pa ni velika. Dva civilista sta bila ubita, osem jih je bilo ranjenih. Skupne izgube sovražnika so znašale včeraj 70 letal, od teh je bilo 61 sestreljenih v letalskih spopadih, devet pa uničenih na letališčih. 21 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Nov napad na Berlin Berlin, 27. avg. j. (DNB) V noči od ponedeljka na torek je bil v Berlinu in okolici ponovno dan letalski alarm. Več sovražnih letal je poizkusilo izvršiti napad na Berlin, letala pa so bila od protiletalskega topništva s sodelovanjem žarometov zavrnjena že v bližini Brandenburga. Samo eno sovražno letalo je v veliki višini preletelo pomerje nemške prestolice. Letalo ni metalo bomb. London, 27. avg. br. »Daily Telegraph«, objavlja danes daljše poročilo svojega new- yorškega poročevalca o vtisu, ki ga je napravila na ameriško javnost vest, da so angleška letala v noti na ponedeljek napadla Berlin. Ameriška poročila, beleži list, dokazujejo, da so bili v Berlinu zaradi tega napada zelo vznemirjeni. Po poročilih agencije United Press je angleškim letalom brez nadaljnjega uspelo predreti protiletalsko obrambno zaporo okrog Berlina in prisiliti vse berlinsko protiletalsko topništvo k akciji. Angleški bombniki so v dveh valovih preleteli mesto v vsej njegovi širini. Tudi s posameznih ministrstev so jih protiletalski topovi intenzivno obstreljevali, a brez uspeha. V Berlinu je bilo slišati eksplozije bomb iz vzhodnih severnih in zapadnih predmestij. Ameriškim novinarjem so na policiji in v propagandnem ministrstvu spočetka izjavili, da še nimajo podatkov o obsegu napada in nastali škodi. Pozneje je bil objavljen komunike, v katerem je bilo navedeno, da je bila odvržena le ena zažigalna bomba na Rosental na severnem robu Berlina, v ostalem pa da so Angleži metali letake. Včeraj zjutraj je bil izdan drugi komunike, ki je ugotavljal, da je bilo odvrženih več zažigalnih bomb in je ena izmed njih povzročila požar v nekem gozdiču. Učinki nemških bomb Berlin, 27. avg. br. (Štefani) O včerajšnjih nemških letalskih napadih na juž-novzhodno Anglijo, je bilo mogoče izvedeti v berlinskih vojaških krogih naslednje zanimive podrobnosti: štiri velike formacije nemških bombnikov so v spremstvu nemških lovskih letal napadle predvsem veliki angleški letalski center v Manstonu pri Ramsgateu. Prva skupina letal se je povsem nenadoma pojavila nad Ramsgateom in se je že oddaljila proti Manstonu, ko se je oglasilo angleško protiletalsko topništvo. Akcija protiletalskega topništva je bila izredno intenzivna, toda Nemcem, ki so se nenadno pojavila nad Anglijo, je v naglici uspelo prodreti topniško zaporo ln dospeti nad leta- na Anglijo oslabitev in izčrpanje angleškega letalstva, uničenje raznih proizvajalnih in prometnih naprav ter stretje fizične in moralne odporne sile angleškega naroda. Vsi pa tudi domnevajo, da je to sistematično uničevalno delo,' ki je namenjeno predvsem južni in jugovzhodni Angliji, šele uvod v pripravljene poskuse izkrcanja čet na angleškem otoku. Angleži so prvi del letalskih ofenziv — onih, ki so se vrstile med 6. in 18. avgustom — po lastnem zatrjevanju dobro prestali, češ da je angleško letalstvo izšlo iz borbe z nezlomljeno obrambno silo. Pri tem se očividno za nadaljevanje te borbe zanašajo predvsem na izdatno pomoč v letalih iz Zedinjenih držav. Vprašanje pa je, ali ni namen nemškega vojnega s presekanjem teh dovozov, kafkor bi na to kazala nemška napoved totalne blokade Anglije, o katere učinkovitosti in končni uspešnosti si gredo sicer mnenja opazovalcev zelo narazen. Eden izmed najtežjih problemov za Anglijo pa je tudi v tej zvezi Irska, ki je zna-biti osrednja točka v nemških računih za uspešne priprave nemškega vpada v Anglijo. Naj za konec tega pregleda navedemo še mnenje vojaškega strokovnjaka glavnega fašističnega organa »II Popo-lo d'Italia«, ki označuje nemške letalske napade na Anglijo za »nekakšno generalno preizkušnjo nemškega vojnega vodstva, ki hoče preizkusiti moč in učinkovitost angleškega protiletalskega sistema«. Nemška taktika zasleduje neposredne cilje: uničenje luk zaradi omrtvičenja angleške plovbe; uničenje letališč zaradi omrtvičenja angleškega letalskega orožja; uničenje obalne obrambe zaradi omrtvičenja protiletalskega topništva in obrambe proti izkrcanju; uničenje balonske zapore zaradi otvarjanja svobodne poti; končno pa angažiranje angleških lovcev zaradi njih postopnega uničenja. Ko bodo vse te naloge izpolnjene, bodo nastopili težki bombniki in strmoglavci, ki bodo izvršili še zadnje uničevalno delo. Po mnenju pisca se je v začetku avgusta začela velika ofenziva proti angleškemu otočju, ki se bo stopnjevala do popolnega zrušen j a angleškega središča — Londona Takšne so torej glavne domneve o razvoju odločilne faze v sedanji vojni. lišče. Letala so odvrgla serijo bomb in so se nato v vsej naglici oddaljila. Spustila so se iz velike višine z brzino po 600 km na uro tik nad letališčem in jim je uspelo doseči s svojim bombami kar največji uspeh. Ko je priletela druga nemška eskadra nad letališče, je bilo to zavito v gost dim, iz katerega so sem pa tja švigali visoki plameni. Očitno so bili vsi hangarji in drugi objekti na letališču zadeti. Vzletišče je bilo močno razo rano od bomb. Druga skupina nemških bombnikov je celo opazila še nekaj ljudi, ki so se skušali rešiti iz tega razdejanja. Angleška lovska letala so z veliko zamudo posegla v borbo. toda nemškim lovskim letalom je uspelo pognati jih v beg. Drugo podobno akcijo je izvršilo 9 bombnikov tipa Dornier nad okolico Londona malo pozneje. Tudi ti bombniki so prile- teli nad Anglijo povsem nenadno ter so C veliko naglico prodrli do Londona. Tudi oni so napadli neko veliko letališče in imeli so prav tak uspeh kakor njihovi tovariši nad Manstonom. Od 7. letalskih lop in drugih objektov na letališču so ostale same ruševine. Vse letališče pa je bilo naravnost posejanjo z lijaki. Prvi letalci so še jasno videli, kako so se ljudje na letališču v naglici razbežali v zaklonišča. Učinek prve serije bomb je bil tolik, da letala ostalih bomb niti niso odvrgle na letališče, nego so se z njimi vred spet oddaljila. Spotoma jih je napadlo večje število angleških lovcev, toda bombnikom je uspelo 7 angleških letal sestreliti. Nato so na razne druge objekte vzdolž angleške jugovzhodne obale odvrgli še preostale bombe in se nepoškodovani vrnili na svoja oporišča. Resna živčna preizkušnja londonskega prebivalstva Kako so Londončani preživeli noč od nedelje na ponedeljek — Alarm je trajal več kot 6 ur London. 27. avg. i. (Reuter.) letalski napad, ki ga ie doživel London v minuli noči. ie bil po trajanju najdaljši v sedanji voini. ni pa bil — kolikor ie mogoče presoditi po dosedanjih podatkih — najhujši. Alarm ie bil dan v Londonu neposredno oo 10. zvečer in ie trajal več kn 6 ur. Šele ob zori ie bil spet preklican Nočni naoad pomeni resno živčno preizkušnjo za londonsko prebivalstvo in lahko se reče. da ie bila oreizkušnia na splošno dobro prestana. Na tisoče Londončanov. ki so ob znaku siren ravno zapuščali gledališča in kinematografov, se ie zateklo v najbližja zaklonišča, toda še več iih ie prebilo dolge ure alarma v zavetju hotelov, restavracij in eledališč. kjer so bile improvizirane vsakovrstne zabave, s katerimi so si ljudie preganjali čas. Delavstvo v predmestjih. ladjedelnicah in dokih ie prebilo dolgo noč alarma v tovarnah ali okoliških zavetiščih ter po gostilnah Po gledališčih so bili improvizirani koncerti in dramske predstave, ponekod pa so se gledalci sami polastili odrov ter na niih boli ali mani srečno uveliavliali svoie pevske ali i žalske ta!ente Nastopali so pevci konvdian-ti itd. Na ta način ie u?oelo ohraniti dobro voljo med trledalstvom ki ie bilo za dolge ure privezano na svoia me^a V zgodnjih jutranjih urah. ko ie bil dan znak za konec alarma, so Londončani utrujeni odhajali iz nočnih zabavišč sko*. raj brez odmera in počitka na svoja službena mesta. London. 27. avg. j. (Reuter.) Sinočnii letalski alarm se ie pričel baš. ko so ki2 no-gledališča zaključila svoje večerne predstave Kmalu potem, ko so sirene zatulile letalski alarm se ie začulo brnenie letalskih motorjev. Žarometi protiletalskih baterij okrog Londona so kmalu izsledili prva nemška letala, ki so prodrla nad južna londonska predmestja Sinoči nemška letala niso priletela kakor običajno v velikih tesnih formacijah, marveč so se Hpsamično pojavljala nad Londonom in okolico, in sicer na ta način da ie enemu letalu v kratkem presledku sledilo drugo, nato tretje itd., vsa leteča v isti smeri. Nad Londonom ie bil že kmalu do alarmu sestreljen en nemški bombnik, do konca alarma pa še trije. London, 27. avg. s. (Ass. Press.) V teku napada na London preteklo noč po vrgla nemška letala 10 bomb na središče Londona. Po uradnih podatkih ie neka bomba padla tudi na neko londonsko Dred-mestie. Večinoma pa so napadi nemških letal veljali zapornim balonom nad Londonom. Nemška letala so iih naoadla iz višne 7000 m s strojnicami. Dve nem"ki letali sta bili nad okolico Londona m°nda ponoči sestreljeni. Angleška poročila Tudi včeraj so se vrstili nemški napadi na Anglijo, čeprav ne v velikem obsegu London, 27. avg. s. (Reuter.) Do popoldneva je bilo danes nad Anglijo opažati malo nemške letalske aktivnosti. Po neuradnih poročilih sta bili zjutraj sestreljeni dve nemški letali. V Londonu je potekel dan do popoldneva popolnoma mirno. London, 27. avg. s. (Reuter.) Popoldne so se nemški napadi na Anglijo obnovili. V bližini škotske obale so izvedla nemška letala večji napad na neki ladijski konvoj. Napad je trajal eno uro. Z obale je bilo mogoče opaziti, da so protiletalski topovi z ladij močno obstreljevali napadajoča nemška letala. Posamična nemška letala so izvedla v teku dneva več napadov na razne predele Anglije. Dvakrat je bilo v teku popoldneva napadeno neko mesto v južnozapadni Angliji Angleška lovska letala so eno izmed obeh nemških letal, bombnik tipa Dornier sestrelila. Posadka treh mož je bila ujeta. Nemška letala so popoldne napadla tudi neko luko v južnovzhodni Angliji- Uradno poročilo javlja, da je bilo več oseb ubitih v teku ponovnih bombnih napadov na neko južnozsapadno angleško mesto v teku pretekle noči in današnjega jutra. Nemška letala so vrgla na mesto okoli 50 bomb težkega kalibra in mnogo zažigalnih bomb. Sicer je napad povzročil malo škode. Nemška letala, skupno okoli 60 bombnikov, so napad ponovila v več skupinah. Večino letal se je posrečilo pregnati, preden so utegnila odvrečibom-be Tudi na okolico mesta je bilo vrženih mnogo zažigalnih bomb. Med žrtvami v mestu je bilo več žensk. Neki blok h*5 je bil posebno hudo poškodovan od bomb. London, 27. avg. s. (Reuter ) Preteklo noč so nemški bombniki vrgli med drugim na severovzhodno obalo Anglije okoli 200 zažigalnih bomb, ki pa so povzročile samo nekaj manjših Nekat^e^-- žigalne bombe so vsebovale tekoče gorivo. London, 27. avg. a (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljate: Sovrazna le-talska aktivnost nad Anglijo je imela danes zelo majhen obseg. Več manjših nemških letalskih formacij ^ bilo opazraj nad Kanalom, le malo letal pa je dospelo dalje v notranjost Anglije. Po dosedanjih podatkih so bila tekom dneva sestavljena tri nemška letala vsa od lovskih letaL Poročila, ki so dospela do 18. javljajo, da so nemška letela metala danes bombe samo na obale otoka Wight. Napad ni povzročil niti škode, niti žrtev. Naknadno je ugotovljeno, da je bilo včeraj sestreljeno še eno nemško letalo, tako da jih je bilo skupno včeraj sestreljenih 47. 37 nemških letališč in tovarn obsutih z bombami L<>ndon, 27. avg. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da so preteklo noč in v teku včerajšnjega dne angleška letala napadla 37 nemških vojaških letališč v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski in zasedeni Franciji. Nad letališčem Niveres so angleška letala sestrelila nemški bombnik, ki se je pravkar vračal z napada na Anglijo. Dalje so napadla angleška letala preteklo noč predvsem tovarno sntetičnega goriva v Leuni pri Leipzigu, poleg tega pa bencinske zaloge in tovarno letal v Frank-furtu, druge tovarne pri Frankfurtu ter razne objekte pri Hochstu, Kolnu, Leipzigu. Hammu in Sostu. Eno angleško letalo je bilo izgubljeno pri nočnih poletih, eno pa podnevi. Nova nemška metoda New York, 27. avg. j. (Ass. Press.) Nevtralni vojaški opazovalci v Londonu nagla-šajo, da je nova nemška metoda napadov na Anglijo zvezana z mnogo manjšimi izgubami, kakor jih je imelo doslej nemško letalstvo. Dočim so prvotno pošiljali Nemci Nadaljevanje na ti. str• 34. ZAGREBŠKI SEJEM 1940 DO 9> IX« i| og •J o En B> Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega, na avionih 10% od 26. VTII. do 14. IX. 31. VIII. Z Q O § A S X nad Anglijo letala v skupinah po najmanj 50 aparatov, pa so te skupine zdaj zelo zmanjšane in lete avioni večinoma posamično oziroma vsaj v zelo razprostrtih skupinah. Prvotna nemška metoda je Angležem omogočila, da so vse obrambne ukrepe lahko kar najbolj koncentrirali. Protiletalske baterije so imele razmeroma lahek posel, ker so streljale, ne da bi jim bilo treba precizno meriti na sovražnika. Granate protiletalskih topov so v gostem roju nemških letal zmerom pogodile nekaj žrtev. Dejanska škoda, ki so jo Nemci doslej povzročili Angliji s svojim letalstvom, je sorazmerno majhna. Toda zastavlja se vprašanje in nanj je danes težko odgovoriti, kakšen bo slednjič učinek teh napadov na londonsko prebivalstvo, ki je obsojeno na trajno živčno napetost in na noči brez spanja Doslej največji letalski napad London, 27 avgusta j. (Reuter). Nemško letalstvo je v noči od ponedeljka na torek od nastopa mraka pi do zgodnjih jutrnjih ur izvedlo svoj doslej največji letalski napad na Veliko Britanijo. Tekom tega noč ne pa napada so nemška letala preletela angleSko obalo v dolžini več kakor 800 km. O njih obiskih poročajo od mest na severovzhodu pa vse do krajev ob jugozapadni obali Anglije, vštevši osrednje grofije in londonski oko'i§. Na najrazličnejših mestih so bile vržene tuleče in zažigalne bombe. Industrijske naprave v srednji Angliji so bili hudo prizadete V mnogih mestih so bili dani letalski alarmi, ki so po trajanju najdaljši v dosedanji vojni V primerih z razsežnostjo napadov pa je bilo število vržen 'h bomb sorazmerno majhno. Nekai bomb je padlo na londonsko periferijo. Tam je manj% skupina nemških letal ponovno preletela posamezne okraje. A!armno stanje je trajalo več ko 6 ur. Skoraj ravno tako dolgo so trajale tudi sovražnikove letalske akcije v drug'h predelih AnpHje. Zdi se da je vodstvo nemškega letalstva ! tzprevidelo, da ne more več delati množe- stvenrh napadov, ne da bi riskiraSo velikanske izgube. Zaradi tega si nemško letalstvo tem bolj prizadeva držati angleško prebivalstvo v stalni vznemirjenosti na ta način, da s časovno zelo raztegnjenimi poleti ne dopušča, da bi se lahko alarmno stanje naglo preklicalo. Namen te taktike je ovirati delo v Angliji in zadrževati industrijsko proizvodnjo Silovit ogenj protiletalskih battrij, bliskanje bombnih eksplozij in križajoči se prameni žarometov so tvorili v minuli noči dramatično ozadje sedmega nemškega letalskega napada na London, ki je biil izvršen v teku zadnjih treh dni. Svoj največji letalski napad je v minuli noči doživelo tudi neko drugo mesto v jugozapadni Angliji. Vso noč so križarila sovražna letala nad mestom ter so nad vsemi mestnimi okraji in okolico vrgla veliko število hudo eksplozivnih in zažigalnih bomb Obseg škode doslej še ni povsem ugotovfljen. Na jugovzhodu se je protiletalski obrambi posrečilo s tremi granatami direktno pogoditi nemški bombnik vrste Dornier 17. ko se je vračal iznad Londona Pet članov posadke je odskočilo s padaii letalo samo se je zrušilo na dve hiš: ter jih porušilo, prebivalci so bili tisti čas k sreči v zakloniščih. Anglle;ki policisti so nemško posadko aretirali. En član posadke je ranjen. Izgube trgovinskih mornaric London. 27 avg. s. (Reuter) Admirali-teta objavlja, da je bilo v tednu od 11. do 38. avgusta potopljenih skupno 10 angleških trgovinskih ladij z 41.000 tonami. Zavezniške trgovinske mornarice so istočasno izgubile eno ladjo s 7.000 tonami, nevtralne pa dve ladji s skupno 4.000 tonami. Izgube omenjenega tedna znašajo po angleških podatkih skupno 52.000 ton ladijske prostornine, kar je nekaj več nego normalni tedenski povpreček. Nemška uradna poročila so za isti teden navedla, da znašajo angleške izgube 152.000 ton. London, 27 avg. s. (Reuter) Admirali-teta dementira nemško uradno poročilo, da hi bil potopljen angleški rušilec razreda »Viscont«. .MM.JWMMMai vojna Letalske akcije v Sredozemlju, Afriki in severni Italiji Rim, 27. avg. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italiianske voiske ie obiavilo danes svoje 81. voino poročilo, ki v njem pravi: V Severni Afriki so naša letala bombardirala mehanizirana prometna sredstva v Eiri. Šeferzenu ter skupino lop v Siddi Barar.iu. V vzhodnem delu Sredozemskega moria so skuoine naših bombnikov ponovno napadle in bombardirale sovražni konvoi. ki ga ie spremlialo več voinih ladij. , V Vzhodni Afriki se ie izjalovil sovražnikov napad na Asmaro spričo odločnega odpora naše obrambe. Sovražna letala so odvrgla svoje bombe na polja, ne da bi povzročila kako škodo. Naša lovska letala so sestrelila en sovražni aparat. Sovražnik ie zopet preko Švice napadel razne pokrajine v severni Italiii. Naletel ie na močan odpor našega letalstva in protiletalskega topništva, tako da mu ni uspelo odvreči bomb. razen nekai na Turin, kjer sta bila zadeta ena lopa Fiatovih tovarn in sanatorii v San Luigiu. ter v pokrajini Pavii. kjer sta bila zadeta dva objekta na polju. En kmet ie bil tam ubit, eden hudo ranien. 27. bateriia protiletalske obrambe »Dicat« v Milanu ie sestrelila eno sovražno letalo, ki se ie v zraku vnelo in padlo v bližino Valere v občini Aresu. Vseh pet članov posadke letala ie bilo mrtvih. London, 27. avg. br. (Reuter.) Letalsko ministrstvo ie opoldne objavilo kratko poročilo o napadu angleških letal na vojaške industriiske obiekte v severni Italiji, k: ie bil izveden v pretekli neči. V zadnjih 14 dneh ie bil to že peti angleški letalski napad na posamezne industrijske centre v severni Italiji. Med industrijskimi objekti, ki so bili napadeni, so Fiatove tovarne v Turinu. tovarna vžigalnikov za motorie Magnito-Marelli in tovarne v Šesto San Giovanni pri Milanu. V pretekli noči so se angleška letala pojavila nad severno Italiio kmalu po 0.30. Celo uro in več so krožila nad posameznimi mesti ter do kraia opravila svojo nalogo. V Turinu je prva salva bomb povzročila tri velike požare, druga 14. V Šesto San Giovanni ie nastal ogromen požar in so se plameni dvigali do 200 m visoko. Požar ie razsvetljeval vso okolico ter ie na- « slednjim skupinam angleških letal kazal pot. Njihove bombe so povzročile še ne-: kaj nadaljnjih požarov. Tudi v tvornici | Fiat so bombe povzročile velik ogenj. Manifestacije v Hararju Harar, 27. avg. A A. (Štefani) Prebivalstvo Hararja je priredilo snoči veličastno manifestacijo, ko se je vrnil zmagovalec v bojih v Britanski Somaliji, general Nazi. General je imel pri tej priliki govor na zbrano ljudstvo in v njem poudaril, da imata za zmago največje zasluge duce s svojo ogromno energijo in podkralj, ki je podpiral bojevnike v prvih vrstah. Svoj govor je končal s pozdravi, ki jih je naslovil na italijanskega kralja in cesarja ter Mussolinija. Njegov govor je zbudil nepopisno navdušenje navzočne množice. Nemški prostovoljski oddelek v Eritreji i Rim, 27. avg. br. (Štefani.) V Eritreji se je formirala posebna nemška motorizirana četa, ki je bila danes vključena v sestav italijanske vojske v Vzhodni Afriki. V četi so nemški prostovoljci, ki so se rekrutirali iz vrst Nemcev, ki so se zadnja leta naselili v Eritreji. General Rusci, ki poveljuje eritrejski vojski, je izdal poseben proglas, v katerem pozdravlja novo edinico vojske v Vzhodni Afriki. Evakuacija severne Kenije London, 27. avgusta. AA. Vojni dopisnik »Telegraafa« sporoča, da so Angleži v pričakovanju italijanske ofenzive evakuirali vse prebivalstvo severne Kenije, t. j. čez 150.000 domačinov. Vsa severna Kenija je danes vojni pas. London, 27. avg. s. (Reuter.) V Gibraltarju so bili registrirani za vojaško službo vsi moški od 18. do 41. leta starosti. Vladna kriza v Egiptu Kairo, 27. avgusta. AA. (Štefani.) Predsednik egiptske vlade Hasan Sabri paša je podal ostavko. Kralj Faruk je pooblastil predsednika v ostavki, da sestavi novo vlado. Skupščini je bil predložen proračunski načrt, ki določa povečanje voinega proračuna v znesku 32 milijonov funtov. Intervencija osi v PeštI In Bukarešti Nemški in italijanski poslaniki v Budimpešti in Bukarešti pozvani na poročanje Budimpešta, 27. avg. br. (C. B. S.) Napetost med Madžarsko in Rumunijo. ki je nastala zaradi prekinitve pogajanj v Turn-Severinu. ie trenotno zopet nekoliko popustila Odločilnega pomena za to i e bila želja, ki sta io italijanska in nemška vlada izrazili tako v Budimpešti in Bukarešti. da se morata obe državi na vsak način pogajati dalie in doseči sporazum o transilvanskem vprašanju. Nov moment pa ie nastopil danes, ko sta nenadoma odpotovala v Berlin odnosno Rim nemška in italijanska poslanika iz Budimpešte in Bukarešte. Bržkone sta bila pozvana v Berlin odnosno v Rim od nemškega in italijanskega zunanjega ministrstva da podrobno poročata o stanju pogajanj in najnovejšem razvoju napetosti med Madžarsko in Rumunijo. Zanimivo je. da je bila snoči v Budimpešti konferenca, ki so se ie udeležili zunanji miniter Csaky. rumunski ter nemški in italijanski poslanik v Budimpešti. Na tej konferenci je rumunski poslanik sporočil. da ie Rumunija pripravljena pogajati se dalje glede teritorialnih koncesij, na katere nai bi pristala v prid Madžarski. Madžarski zunanji minister ie poročilo sprejel na znanje. V zvezi s to konferenco se ie zvedelo, da se bodo oogaiania nadaljevala bržkone v četrtek nekje v Rumuniji Rim, 27. avg. o. Od službene madžarske strani poročajo dopisniki italiianskih listov v Budimpešti, da so vse vesti o incidentih na madžarsko-rumunski meji brez opdlage. Kar se tiče madžarskega predloga, nai bi se pogajanja z Rumuniio nadaljevala na Madžarskem ozemlju, menijo. da bo prišel odgovor rumunske vlade čim prei in da se bodo pogajanja morda že jutri nadalievala. Sporazum v Crajovi še ta teden Bukarešta, 27. avgusta, p. Pogajanja v Crajovi še niso zaključena. Po zatrjevanju poučenih krogov v Bukarešti bodo trajala vsaj še ta teden. Rumunski krogi napovedujejo, da bo sporazum dosežen ob koncu tedna. Vodji obeh delegacij Creceanu in Pomenov sta se še včeraj mudila v Bukarešti odnosno v Budimpešti. Že sooči sta se po svojem povratku v Crajovo sestala. Sodijo, da sta se ob tej priliki načeilno sporazumela glede vseh vprašanj, ki doslej še niso bila rešena Dopoldne m popoldne je zasedala mešana finančna komisija. Njeno delo je sicer precej komplicirano, a sodijo, da bodo tudi finančna vprašanja v krat- kem povoijno urejena. Rumunski kakor tudi bolgarski listi znova ugotavljajo v svojih današnjih poročilih iz C raj ovc, da se pogajanja razvijajo v zadovoljstvo obeh držav in da je trdno računati z bližnjim sporazumom. Spopadi med Rusi in Rumuni? Budimpešta, 27. avg. s. (Ass. Press) Po tukajšnjih informacijah je prišlo te dni na rumunsko-ruski novi meji ponovno do incidentov in celo bojev med ruskim in ru-munskim vojaštvom. Včeraj so se boji ponovili in so trajali več ur. Baje sta bili tudi dve letali sestreljeni. O dogodkih so prejeli informacije tudi tuji vojaški atašeji v Bukarešti. Nekatera poročila pravijo, da je bilo na rumunski strani v teh bojih več mrtvih. London, 27. avg. s. (Reuter) Tako. iz Budimpešte, kakor tudi Bukarešte prihajajo poročila o rumunsko-ruskih obmejnih incidentih. Vsa poročila javljajo, da so bili na rumunski strani ob tej priliki žrtve. Poročila pa ne soglašajo glede števila žrtev. Konferenca rumunskih intelektualcev iz Erdelja BuKSorešta, 27. avg. AA. v DNB.) V zunanjem ministrstvu je bila konferenca uglednih rumunskih intelektualcev, ki so doma iz Erdelja. Konferenca je bila sklicana z namenom, da bi razmotril- razna vprašanja, ki so v zvezi s pogajanji z Madžarsko. Na konferenci je bil navzoč tudi šef rumunske delegacije v Turn-Se-verinu, pooblaščeni minster Valer Pop. Še en petrolejski komisar v Rumuniji Bukarešta, 27. avgusta. AA, (DNB.) Rumunska vlada ie imenovala tudi za iretjo petrolejsko družbo »Unirea« svojega komisarja. Kapital družbe znaša 750 milijonov lejev in ie največ v angleških rokah Generalni ravnateli ie bil Anglež Mather-son. ki ie bil pred kratkim izgnan iz Rumunije. Obrambni posveti med Kanado in USA Prvi sestanek amerišfco-kanadskega obrambnega sveta v Ottawi — Danes se bo konferenca nadaljevala Rusija—Turčija—Iran Curih, 27. avg. o. Kakor poročajo švicarski listi iz Carigrada, je turška vlada poslala v Moskvo predlog, naj bi se med Rusijo in Turčijo sklenila pogodba o ne-napadanju in medsebojni pomoči, vendar pa zahteva Sovjetska Rusija pred zaklju-čitvijo take pogodbe vrnitev gotovih področij na meji Georgije v Kavkazu, ki so nekoč pripadala Rusiji. Sovjetska Rusija zahteva zase ta ozemlja zaradi zavarovanja Bakuja. Nadalje zahteva skupno kontrolo nad Dardanelami. Odstop ozemlja v Georgiji zahteva Sovjetska Rusija tudi za primer, če bi ne prišlo do podpisa pogodbe o nenapadanju. Državni tajnik v iranskem (perzijskem) zunanjem ministrstvu se v posebni misiji mudi že več dni v Moskvi, kjer Ima pogajanja s sovjetskimi državniki. Sovjetska Rusija je namreč zahtevala od iranske vlade, naj ji dovoli kontrolo na železnicah in nad letališči ter prizna Sovjetski Rusiji pravico, da lahko na področju Irana zgradi letalska oporišča. Naposled zahteva Sovjetska Rusija odstop varnostnega pasu ob Kaspiškem morju, kakor tudi popolno demilitarizacijo iranske severne meje proti Kurdistanu. Praktično bi to pomenilo prekinitev direktne zveze med Iranom in Turčijo, obenem pa tudi razveljavljenje pakta med srednjeazijskimi državami Turčijo, Iranom, Irakom in Afganistanom. Poleti preko Švice ženeva, 27. avg. j. (DNB.) Kakor ugotavlja danes švicarsko armadno poveljstvo, nadaljuje angleško letalstvo s sistematičnim kršenjem nevtralnosti švicarskega zračnega prostora. V noči na torek so angleška letala penovno preletela švicarsko ozemlje, švicarska protiletalska obramba je morala večkrat poseči v akcijo. Način in pa smer, kako so letala letela nad Švico, dopušča ta sklep, da gre za namerno kršenje švicarske nevtralnosti. Kakor poročajo iz Berna, je bilo število letal, ki so v nrnuli noči letela nad Švico, izredno veliko. V Bernu je bil dvakrat dan letalski alarm. Med drugim alarmom so preletela britanska letala v štirih zaporednih valovih švicarsko pre-stoKco. Vsakokrat je švicarsko protiletalsko topništvo nanje otvorilo ogenj, v ženevi je bil v minuli noči trikrat dan letalski alarm. O alarmu poročaju tudi iz raznih drugih krajev zapadne Švice. Po vesteh iz Thuna je padlo nekaj granat protiletalskega topništva na tamkajšnji kolodvor ter povzročilo nekaj škode. ženeva, 27. avg. br. (CBS.) Angleški bombniki so v pretekli noči znova preleteli švicarsko ozemlje. Prodrli so preko švicarske Jure ter so se dobre četrt ure kasneje oddaljila v smeri proti Italiji. Kakor se je izvedelo, je švicarski poslanik v Londonu včeraj znova protestiral zaradi poletov angleških letal preko švicarskega ozemlja. Tudi današnji švicarski listi izražajo o angleškem postopanju, ki kaže, da se Anglija nič ne ozira na dano besedo, da bo spoštovala neodvisnost in nevtralnost Švice. Sporazum v čiti Tokio, 27. avg. j. (Domej) Vest, da je bil med rusko delegacijo ter delegacijo Mandžukua na razgovorih v čiti dosežen popoln sporazum o novi meji med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, je bila deležna v japonskih političnih in diplomatskih krogih velikega odobravanja. Soglasno mnenje je, da je konferenca v čiti pokazala pot, kako je treba v bodoče reševati vsa sporna vprašanja med Japonsko in Sovjetsko Rusijo na Daljnem Vzhodu. Uspeh pogajanj je našel širok odmev tudi v vsem današnjem japonskem tisku. Tako pravi list »Asahi«, da naj bi Japonska v trenotku, ko je bilo rešeno kočljivo obmejno vprašanje, prešla v politično ofenzivo ter se zavzela zato, da se uredijo vsa vprašanja, tičoča se odnosov med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. List »Kokumin* pravi, da pomeni sporazum v čiti dokaz, da so se izjave ruskega zunanjega ministra Molotova, ki jih je dal 1. maja, izpre-menile v realna dejanja. Postani in ostani iian Vodnikove družbe! Ottawa 27. avg. s. (Ass. Press) Včeraj so pod vodstvom newyorškega župana La Guardie dospeli z vlakom v Ottavvo ameriški zastopniki v ameriško-kanadski obrambni komisiji. Delegaciji je bil prirejen na kolodvoru svečan sprejem, nakar se je že po kratkem odmoru pričela prva seja odbora, Id so se je udeležili tudi vsi kanadski zastopniki. Seja je trajala štiri ure. O vsebini razgovorov niso hoteli člani odbora dati nobenih podatkov. Vse seje J obrambnega odbora bodo tajne. Ottawa, 87. avg. j. (Reuter) Ob zaključku današnjega sestanka ameriško-kanad-■ skega obrambnega sveta je ešen izmed j članov kanadske skupine izjavil, da se bo konferenca jutri nadaljevala ter da bo potem najbrže za nekaj časa odgodena. Naglasil je. da se je na današnji konferenci razpravljalo o raznih problemih skupne obrambe, pri čemer sta ameriška in kanadska skupina v prvi vrsti proučevali, kako daleč je mogoče koordinirati interese Kanade z interesi Zedinjenih držav. Strogo nadzorstvo nad tujci Ne\v York, 27. avgusta. AA. (DNB.) Po odredbi zunanjega ministrstva morajo vsi tujci, ki ž vi jo v Zedinjenih državah, do decembra prijaviti svoja bivališča policiji in dati prstne odtise. S tem ukrepom je pr'zadetih 3,600.000 tujcev. Ta odredba ne velja za diplomatske predstavnike. Ponovno povečanje ameriškega brodovja WashingHm, 27. avg. AA. (Štefani). Senat je sprejel predloženi amandma, po katerem se bo število rekrutov povečalo na 900.000. Wa»hington, 27. avg. j. (AR.) Minister za vojno mornarico Knox je dal zastopnikom tiska izjavo, da pripravlja ministrstvo ponovno povečanje ameriške vojne mornarice zlasti v skupinah lahkih bojnih edinic. V prvi vrsti pridejo v gradnjo nove vrste izredno lahkih, tod ah skrajno moderno oboroženih naglih torpednih čolnov ter posebnih lahkih vojnih ladij za obalno obrambo. Podrobni podatki o številu novih vojnih ladij, ki jih bodo v kratkem pričeli graditi, bodo še objavljeni Wilkie za vojaško obveznost Washington, 27. avguf.ta. br (CBC). Republikanski kandidat za predsednika Zedinjenih držav VVende! Wilkie se je danes odločno zavzel za uvedbo obče vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Kakor znano, je vfladni načrt zakona naletel na dokaj močan odpor v ameriškem senatu. Wilkie je danes objavil deklaracijo o svojem stališču glede vojaške obveznosti, ▼ kateri naglaša, da se mora vobca vojaška obveznost v Zedinjenih državah nemudoma proglasiti in uzakoniti, če b se senat obotavljal, pravi Wilkie v svoji deklaraciji, bo brez oklevanja in v celoti objavi svoje stališče g'ede obče vojaške politike Zedinjenih držav, ki jim jo vsiljuje razvoj vojne v Evropi. Zaplenjena ameriška pošta VVashington. 27. avg. br (Štefani.) Angleške kontrolne oblasti na Bermudih so včerai znova zaplenile vso pošto, ki jo ie veliko ameriško letalo »Clipper« prevažalo v Evropo. Zaplenjenih ie bilo več poštnih vreč. Za ukinitev prepovedi izvoza helija Nevv York, 27. avg. s. (Reuter) >New-york Herrld Tribune« se zavzema za ukinitev prepovedi izzvoza helija iz Zedinjenih držav. List pravi, da bi Anglija lahko helij posebno dobro rabila za zaporne balone, ki preprečujejo, da bi se mogli nemški težki bomniki približati svojim ciljem v Angliji. Preiskava o letalski nesreči na Velebr i Pravega vzroka katastrofe bržkone nikdar ne bodo mogli ugotoviti — Pogreb žrtev v Zagrebu Zagreb, 27. avg. o. Danes je bil v Zagrebu pogreb žrtev letalske nesreče na Velebitu. Dopoldne so pokopali na Miro-goju zagrebškega veletrgovca Alberta Hertmanna, ki je potoval na oddih, popoldne še ostale žrtve. Najprej je bil pogreb mag. pharm. Dragutina Weinberger-ja, nato inž. Miroslave Rechnitzer in naposled ob 17. zakoncev dr. Miroslava in Nade Vranič. Vseh pogrebov se je udeležilo izredno mnogo ljudi. Nad Mirogojem je v času pogrebov krožilo v znak počastitve letalo. Truplo tajnika francoskega poslaništva Peyregnea bo prepeljano v Beograd. Prav tako bodo prepeljali v Beograd tudi trupli pilota Striževskega in radiotelegrafista Petroviča. Za švicarskega književnika dr. Wald-hausna in njegovo ženo ao ugotovili, da sta doma iz Lausanna. Rodbina zahteva, naj se trupli obeh sežgo in prepelje pepel v Švico. Prepeljali ju bodo v Gradec, ker v Zagrebu ni krematorija. če bi v tem pogledu nastale kakšne ovire, bosta začasno pokopana v Zagrebu. Preiskava o letalski nesreči na Velebitu še ni končana. V vasi Medaku se še vedno mudi vojaška letalska komisija iz Zagre- ba. Pri ogledu mesta nesreče je podrobno zaslišala kmete in druge priče, ki so videli letalo neposredno pred padcem v četrtek zjutraj, kakor tudi one, ki so prvi prispeli na mesto nesreče. Delo komisije bo trajalo še nekaj dni. Po dosedanjih rezultatih menijo, da niti najbolj vestna preiskava. ne bo mogla ugotoviti pravega vzroka nesreče. Kakor je izjavil eden izmed članov komisije, so možne le razne domneve, ker so vsi instrumenti letala popolnoma uničeni, zaradi česar je zelo težko ugotoviti, ali je nastala kakšna pokva-ra v aparatu. Vsekakor je čudno, da ra-diotelegrafist ni oddajal informacij od 7.36 dalje do trenutka nesreče, ki se je pripetila par ur pozneje. Iz tega sklepajo, da vsaj radio-aparat ni funkcioniral. Razen tega se zdi, čeprav še ni popolnoma ugotovljeno, da so bili pokvarjeni tudi aparati za višinsko merjenje, oziroma da vsaj niso v redu funkcionirali. Naposled je še nerešeno vprašanje, kako je mogla uprava letališča v Zagrebu dovoliti odhod letala v tako slabem vremenu. Baje so bili kljub slabemu vremenu meteorološki podatki v Zagrebu še dosti ugodni, tako da je huda nevihta prišla za pilota povsem nepričakovano. Skrajšanje pouka na učiteljiščih Beograd, 27. avg. p. Na osnovi čl. 1 ured- • be o izoremembah in dopolnitvah doseda- | njih predpisov je ministrski svet izdal uredbo o izjemnem sprejemu učencev in učenk v V. razred učiteljišča in o skrajšanem učnem letu 1940/41 za redne učence in učenke tega razreda. Uredba določa: CL 1. Učenci in učenke učiteljišč, ki so ! z uspehom dovršili 4. razred in se vpišejo v 5. razred učiteljišč v šolskem letu 1940/41. bodo dovršili ta razred 22. decembra po programu in učnem načrtu, kakor ga bo določil prosvetni minister. Učenci in učenke, navedeni v gornjem odstavku, ki so z uspehom dovršili 5. razred učiteljišč, bodo delali učiteljske diplomske izpite v januarju 1941 v smislu zakona o učiteljiščih. Cl. 2. V šolskem letu 1940/41 se lahko vpišejo v 5. razred učiteljišč tudi učenci, ki so napravili višii tečajni izpit na srednjih šolah, njihovo število in razporeditev po učiteljiščih oa bo odredil prosvetni minister s posebnim ukrepom. Učna doba za te učenke in učence bo trajala redno od 10. septembra 1940. do 15. maja 1941. Učni načrt in program za nje bo predpisal prosvetni minister. Po uspešno dovršenem 5. razredu bodo učenke in učenci tega razreda pripuščeni k učiteljskemu diplomskemu izpitu, kakor ga določa zakon o učiteljiščih, dolžni pa bodo napraviti izpit le iz pedagoške skupine predmetov in šolskega dela. V učiteljsko diplomo se jim bodo vpisale tudi letne ocene o predmetih, ki so se jih učili na ostalih srednjih šolah ter ocene o predmetih. kakor so navedene v njihovih diplomah o višjem tečajnem izpitu, ter ostalih predmetov, ki so jih imeli na učiteljišču. Diploma bo veliala tudi brez ocene o glasbi in ročnem delu. Cl. 3. Kandidati ki so napravili učiteljski izpit v smislu 1. in 2. člena te uredbe bodo kvalificirani kot začasni osnovnošolski učitelji, praktični učiteljski izpit pa bodo lahko napravili v smislu določb zakona o osnovnih šolah. Cl. 4. Uredba bo uveljavljena čim bo objavljena v »Službenih novinah«. Izprememba v vladi Beograd, 27. avg. AA. »Službene novine objavljajo naslednji ukaz: V imenu Nj. VeL kralja Petra n., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevski namestniki sprejeli ostavko, ki jo je podal gradbeni minister dr. MIha Krek in ga razrešili dolžnosti ter postavili na razpoloženje, postavili pa: za gradbenega ministra državnega svetnika lz Beograda Danila Vuloviča In za ministra brez listnice dr. Miho Kreka, ministra na razpoloženju. Predsednik ministrskega sveta in zastopnik notranjega ministra naj izvrši ta ukaz. Dvorec Brdo, Pavle, s. r. dr. Stankovi«, s. r. dr. Perovič, s. r. predsednik ministrskega sveta in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvetkovič, s. r. Danilo Vulovič se^je rodil r Jagodini 1. 1892 ter je dovršil gimnazijo in filozofsko fakulteto v Beogradu. Nato je bil več let profesor ▼ Valjevu in Beogradu. Za državnega svetnika Je bfl postavljen leta 1937. Vulovič se je že od mladega aktivno bavil z narodno politiko. Kot prostovoljec se je udeležil vojn za osvobojen je ln zedinjenje od 1912 do 1918. Vulovič je bil eden izmed zasnovateljev in vodilnih osebnosti v narodnem gibanju »Jugoslo-venska akcija«, ki je hotela reformo naših družbenih in političnih ustanov v duhu novega časa. V zvezi s tem svojim delom je mnogo pisal o načelih karporativ-nega državnega sistema. Odklonjeno dovoljenje za ustanovitev društva prijateljev Rusije Zagreb, 27. avgusta, o. Znani hrvatski kipar Avgustinčič, ki je bil izvoljen za za--časnega predsednika društva prijateljev sovjetske Rusije, je dobil danes obvestilo banske oblasti, da ustanovitev društva ni dovoljena. Razpis zdravniške službe Beograd, 27. avg. p. Uprava državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici je razpisala natečaj za mesto zdravnika uradniškega pripravnika v 8. pol. skupini Prošnje, opremljene z dokumenti po §S S in 4 urad. zakona, je treba predložiti upravi zdravilišča v 16 dneh. Naši kraji in ljudje Glasbena Matica ob vstopu v 59. šolsko leto staršem in mladini * Davno je že dognano, da življenje ne pozna razredov in da zahteva od vsakega vse. Bolj ko kdaj prej se moramo zavedati te resnice današnje dni, ko sta se tehnika in gospodarstvo mahoma povzpela do neslutene višine in ko s strahom zasledujemo dogodke no Evropi. Nastopila je doba težkega življenja, za katero se je treba temeljito pripravljati, še posebno velja to svarilo onim, ki jim je poverjena vzgoja naše mladine, torej predvsem staršem. Starši so pač prvi poklicani in dolžni, da po svojih močeh skrbijo za vsestransko uvajanje svojih otrok v svet in življenje, upoštevajoč, da so otroci že v zgodnji mladosti zelo sprejemljivi za vse, kar se dogaja okoli njih, ki s hrepenjenjem spremljajo vsak korak k napredku in prosveti. Treba je le pravilno vzbujati in razvijati otrokove duševne dispozicije ter pokazati njegove možnosti in meje v kulturnem dejstvovanju. Razmeroma kratka je doba, ki jo potrebuje poedinec, da se obrazuje do svoje samostojnosti, ko več ali manj že lahko sam PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, Gregorčičeva 27 (TRGOVSKI DOM) ŠOLA IMA PRAVICO JAVNOSTI SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ali ZA VRŠNIM IZPITOM VPISOVANJE~VSAK DAN od 10. — 12. ure. ZAČETEK pouka 10. septembra. TELEFON 33-40. izbira in odloča — poznavajoč svoje sposobnosti in zunanje prilike kar najbolje — glede nadaljnega šolanja oz. izobraževanja. Veselje in nagnjenost pa se bosta porajala zelo verjetno bo ob tistih predmetih, ki jih je poedinec imel do tedaj priliko spoznavati oz. študirati in gojiti. Zato moremo trditi, da so že prav prvotni koraki na poti izobraževanja zelo važni, če ne celo odločilni, pri vsem kasnejšem izbiranju nadaljnega študija oziroma tega ali onega poklica. Starši in vzgojitelji morajo v tem pogledu skrbno zasledovati vso dobo, ki jo prehodi otrok, namenjeno šolanju in vzgajanju, preden doseže višje stopnje, da jo zanj čimbolj izrabijo. GlJisbena vzgoja je nujna potreba našega časa Pri vsem tem moramo za vzgojo ln izobrazbo naše mladine uvaževati resnično potrebo po celotni duševni izobrazbi in vsestranski negi človekovih sposobnosti. Zato naj bo tudi šola prava življenjska oblika in obenem priprava za bodoče življenje. Popolnoma moramo odkloniti in obsoditi docela intelektualistično pojmovanje človekovega obrazovanja, katerega načela se danes še ni mogla otresti naša srednja šola, in priznati moramo, da je upravičen klic po harmonični oblikovnosti duha ter moramo torej upoštevati še emocijonalne plati. Tako je v okviru vzgojno izobraževalnih sil vprav umetnost zavzela vidno mesto, ki naj služi za celotno oblikovanje človeka. Obrazovanje poedinca v mislečega človeka mora biti združeno z njega oblikovanjem v čutečo dušo! V tej utemeljitvi moramo pripisati vprav glasbi na področju umetnosti ono mesto, ld ji po vsej pravici pripada. Glasba ni le luksuzna, temveč obča kulturna vrednota, ki ima svoj življanjski smisel ter velik delež pri oblikovanju novega, humanistično nastrojenega človeka. Le tako si moramo razlagati visoko poslanstvo, ki si ga je zastavila Glasbena Matica ljubljanska že ob otvoritvi svoje glasbene šole leta 1882. Svojo šolo smatra povsem enakovredno ostalim v tem smislu, da sprejema gojence iz vseh socialnih plasti ter svoje šole ne omejuje le na nadarjene, zavedajoč se, da je obča glasbena sposobnost in stvariteljnost dana vsakemu poedincu, ki jih more ob dobrih pogojih v večji ali manjši meri tudi razviti. Značaj šole Glasbene Matice je izrazito instrumentalen, kar je razumljivo, saj si ne moremo misliti pravega glasbenika, ne da bi obvladal kak instrument. Z obvladovanjem instrumenta je šele dana možnost spontanega uveljavljenja. ko naj poedinec izraža samega sebe ter s tem navaja na aktivno prenašanje svojega duha v vsako delo. Prav tako je šele instrument tisti posrednik, ki nudi reproduktiv-nemu in uživajočemu tipu človeka, da ga kot pozitivno usmerjenega do glasbe, kulturno poglabja in usposablja za vživljanje v sočloveka s tem, da zajema človekove najosnovnejše vitre ter kliče k stvarnosti vse, kar je v duši aktivnega, živega. V tem leži tudi funkcionelna vrednost glasbe, ki skupno s formalno platjo širi duševno obzorje ter po estetskem momeytu odkriva svet sicer skritih duhovnih zakladov. Glasbena Matica ljubljanska predstavlja danes že po svoji tradiciji zlasti za naš narod tisti hram umetnosti, kjer se je in kjer naj se še nadalje vzgaja in izobrazuje glasbo ljubeči naraščaj na prvih stopnjah. Ustroj šole Glasbene Matice Kratko navedene misli o nujnosti muzi-kalne vzgoje naj bodo v opozorilo vsem, ki resno razmišljajo, kam z našo mladino in ki jim blagor mladine ni prazna beseda. Glasbena Matica ljubljanska se ob vstopu v 59. šolsko leto še tembolj zaveda svoje kulturno glasbene vloge ter je kot najstarejši glasbeni zavod, skupno s svojim visoko kvalificiranim učnim osebjem najboljše jamstvo za zelo uspešno šolanje gojencev v vseh muzikalnih predmetih. Znano je, da so mnogi pomembni slovenski glasbeniki prejemali svoje prve nauke v vprav tej šoli. Ko je bila lanskega leta ustanovljena v Ljubljani glasbena akademija, skupno z drž. srednjo glasbeno šolo, je avtomatično prenehala za novovstopivše gojence nižja šola (bivšega konservatorija), ki je obsegala tri do štiri razrede. To vlogo je sedaj prevzela Glasbena Matica, ki je služila že prej za pripravnico na višje glasbene študije, saj se je vedno ravnala po enakih učnih načrtih. Glede na ta novi položaj je Glasbena Matica prikrojila tudi šolanje na svojem zavodu, da bi se tako tudi v tem pogledu ravnala po ustroju vseh glasbenih šol. Tako je razdelila šolanje na štiri stopnje: 1. stopnja: pripravnica z 2. letnikoma, 2. stopnja: nižja šola s 4 letnikoma, 3. stopnja: srednja šola z 2 letnikoma, 4. stopnja: višja šola z 2 letnikoma. Po dovršeni 2. stopnji, to je nižje šole štirih letnikov, more gojenec po opravljenem izpitu prestopiti na državno srednjo glasbeno šolo. Tedaj se mora posvetiti popolnoma glasbenemu študiju. Gojencem, ki iz katerega koli razloga ne bi bilo mogoče posečati državne srednje glasbene šole v vsem obsegu redno vse predpisane in obvezne stranske predmete, nudi šola Glasbene Matice v okviru svoje srednje in višje šole najbolj priporočljivi ter vsestransko vestni glasbeni pouk. Pri vsem tem pa lahko doseže vsak gojenec, če je končal oba letnika višje šole Glasbene Matice, glasbeno izobrazbo III. odnosno IV. letnika državne srednje glasbene šole, kjer more v tem svojstvu svoje glasbene študije še nadaljevati in poglabljati. V tem okviru se bodo letos poučevali na Matici vsi teoretski in vokalni predmeti ter zlasti instrumentalni, med katerimi opozarjamo na najbolj priljubljene: violino in klavir. Ves pouk na Glasbeni Matici, ki se vrši po priznanih metodah, je pod vestnim nadzorstvom ravnateljstva in nadzorstva, zato gojenci zelo dobro napredujejo. Kako idealno in nesebično vrši Glasbena Matica svojo nalogo, razvidimo, da je vprav le- tos, to je v Se težjih finančnih prilikah uvedla pouk iz violine na 20 minut in ne samo po 15 minut tedensko, kakor doslej. Zahteva po muzikalni vzgoji je za današnji čas nujna, kajti nikakor ne moremo dopustiti, da bi se naša mladina vzgajala le enostransko in bi bila za veliko bogastvo umetnosti oškodovana. Muzikalnost je dana poedincem iz vseh slojev, zato gre stremljenje Glasbene Matice za tem, da privabi čim širši krog gojencev v svojo glasbeno šolo. Pot muzikalne vzgoje in izobrazbe pač vodi preko sistematično progresivnega šolskega prizadevanja. Zato se naj starši zdaj, ko je čas vpisovanja, odločijo in pripeljejo svoje otroke v Glasbeno Matico, ker bodo le tako rešili vprašanje vsetranske izobrazbe svojih otrok, ki se naj pričenja že v rani mladosti. drz Kje so kraljevi spomeniki po Sloveniji? „Jutro" želi 6. septembra objaviti kratke opise s slikami spomenikov in ustanov Viteškega kralja Ljubljana, 27. avgusta Odkritje spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju v Ljubljani dne 6. septembra bo krona vseh tistih manifestacij, s katerimi Slovenci izkazujemo hvaležnost nepozabnemu vladarju. Po vsej naši domovini imamo že lepo vrsto vidnih dokazov, kako drag in svetel nam je spomin na kralja -Zedinitelja in Mučenika. Da povežemo ob odkritju največjega spomenika vse te dokaze v enotno sliko, bomo v »Jutru« dne 6. septembra rade volje objavili slike in kratke opise vseh spomenikov Viteškega kralja in vseh ustanov, ki se dičijo z njegovim imenom. Res smo ob priliki odkritja posameznih spomenikov ie objavili slike in opise, vendar nam bo zelo ustreženo, če prejmemo nove lepe posnetke s kratkim jedrnatim opisom prizadevanja, ki je privedlo do postavitve spomenika, odnosno do zgraditve ustanove (šole, Sokolskega doma ali kakega drugega poslopja), ki je posvečena spominu kralja Aleksandra. Prosimo spominske ali občinske odbore in upravitelje zadevnih ustanov, da nam po možnosti takoj v pošlje jo sliko in kratek opis na naslov: Uredništvo »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva utira 5. Vsem v naprej naša topla zahvala! »Jutro« Več skrbi za naše izseljence! Obiski predsednikov Bolhe in Lindiča v Beogradu Ljubljana 27. avgusta Voditelja naših rojakov v Nemčiji — gg. Ivan Lindič, predsednik os.ednje zveze Ju-goslovenskih katoliških in narodnih društev Sv. Barbare, ki ima svoj sedež v Marsu. in Pavle Bolha, predsednik Jugoslovenske narodne centralne zveze v Essenu — sta izkoristila svoje bivanje v domovini, da na vseh pristojnih mestih opišeta stanje naših rojakov v Nemčiji, njihove kulturne potrebe in želje za poglobitev stikov med izseljenci in staro domovino in da še poglobita dosedanjo naklonjenost naših ob-llastev. Složni nastop obeh predsednikov je najlepši dokaz bratske povezanosti naših rojakov v Nemčiji. Oba predsednika zastopata 80 lepo organiziranih društev in bratovščin, ki delujejo v industrijskih in premogovnih krajih v Porenju in v Aa-chenskem revirju. Delokrog obeh osrednjih zvez se bo poslej raztegnil še daleč na za-pad. Obe zvezi sta nacionalno usmerjeni, zdaj bo treba še poživiti organizacijsko gibanje med našimi rojaki v onih krajih, ki jih je zasedla nemška vojska, da bo povezan ves naš živelj, ki si s trdim delom služi kruh na severozapadu Evrope. Zadnji čas sta imeli obe zvezi polne roke dela. ker so naši rojaki zlasti i■> zasedene Belgije in severne Francije prišli v Nemčijo in jim je bilo treOa preskrbeti delo. In kakor še vedno doslej, so zlasti tudi tokrat šla nemška oblastva našima dvema zvezama zelo ustrežljivo na roko in posamezni rudniki so sprejeli, kolikor so le mogli naših rojakov v delo. Gg. Bolha in Lindič sta se v Beogradu predvsem zglasila v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Sprejel ju je sam g. minister dr. Srdjan Budisavljevič, ki je pokazal veliko zanimanje za naše brate v tujini in je z vso pozornostjo po- slušal poročila o sedanjvm stai.ju naših izseljencev v Nemčiji, o priseljevanju rojakov iz zasedenih kra;ev na nemško stran in o celotnem delu obeh zvez Zagotovil je vso naklonjenost, da bosta lahko obe zvezi čim širše razvili delo v bodočnosti Podrobnejše sta oba predsednika nato poročala tudi min^trovemu pomočniku g. Stojanoviču. Nadalje sta oba predsednike odšla v ministrstvo zunanjih zadev, kjer sta prav tako bila prijazno sprejeta. Poročala sta na- dalje ministroma gg. dr. Kreku in dr. Korošcu. Pri prosvetnem ministru sta zlasti prosila za pet učiteljskih parov, po možnosti zakoncev, ki naj bi prišli delovat mod izseljence in naj bi skrbeli ne samo za šolsko vzgojo v materinščini, marveč tudi za pevsko in odrsko dello med odraslimi izseljenci. Rojaki na tujem potrebujejo knjižnic, prosvetno delo je težavno brez knjig in listov. Treba bc doseči, da bodo v Nemčijo kljub vojni prihajali naši dnevniki in tedniki. Gg. Bolha in Lindič sta tudi sporočila upravičeno željo naših rojakov v Nemčiji, da bi se obnovil naš konzulat v Monakovem. Posebno prisrčen je bil razgovor z ministrom za telesno vzgojo g. dr. Dušanom Pantičem, ki je bil štiri in pol leta naš generalni konzul v DiissHdorfu in je bil deležen splošne priljubljenosti tako v naši koloniji kakor tudi v najvišj h nemških krogih. S spretnim delom je ustvaril naši koloniji ugled in ga še mnoge prijateljske vezi vežejo na nemški zapad Predsednika sta se ministru dr Pantiču zahvaMla za dosedanje zasluge in se poslovila z njegovim zagotovilom, da bo ob sleherni priliki podpiral težnje naših rojakov v Nemčiji. Potem ko sta se vpisala v dvorsko knjigo, sta oba predsednika obiskala direktorja zavoda za napredek naše zunanje trgovine dr. Rudolfa Bičaniča, s katerim sta pretehtala načrte o ustanovitvi posebne nabaVljalne zadruge za naše rojake v zapadni Nemčiji S pomočjo zad-uge naj bi se omogočil našim rojako-m dovoz domačih živali, kakršnih je vajena slovenska kuhinja, tako zlasti ajdove moke. ješpren-čka. fižola in drugega. V načrtu je tudi, da bi slovenski samski rudarji v zapadni Nemčiji dobili svoje samske domove, v katerih bi imeli skupna stanovanja in skupno oskrbo, kakor to že imajo nemški rudarji. Z najboljšim' zagotovili sta se predsednika Lindič m Bolha vrnila v Ljubljano, nakar sta pretekli petek bila sprejeta še pri g. banu, kateremu sta takisto obširno poročala o dosedanjem delu obeh zvez m o bodočih potrebah naših rojakov v Nemčiji Tudi g. ban je obljubil vso podporo. Delo za naše rojake v Nemčiji in drugod po svetu bo laže izvedljivo, ko bo v Ljubljani ustvarjena Slovenska izseljenska zveza. Potrebna je složna skrb vseh Slovencev za brate in sestre v tujini. Toti teater nas bo zabaval Prvo naše humoristično gledališče na velesejmu Ljubljana, 27 avgusta Posebno, vse pozornosti vredno senzacijo med letošnjimi jesenskimi velesejmski-mi prireditvami bo prinesel »Toti teater« s svojimi popularnimi predstavami. Teater se nam je najavil že za pomladni ve-lesejem. a se bomo šele zdaj pobliže seznanili z njim »Toti teater« je prebil že lani s polnim uspehom svoj ognjeni krst na Mariborskem tednu, v Ljubljani pa ga še ne poznamo in krožijo med javnostjo mnogotera ugibanja o namenu in pomenu te vedre gledališke ustanove. Nekateri ga proglašajo za nekakšen variete, drugi spet za kdo ve kakšno napol cirkuško podjetje — v resnici pa je Toti teater ambiciozno prizadevanje skupine, povečini gledaliških ljudi, katerih namen je v okviru veselega gledališča, v igri, v besedi in sliki predvsem in samo zabavati, z zdravim humorjem v hudomušnih skečih in šaljivkah, v duhovitih karikaturah in farsah zbuditi v gledalcu veder smeh. Priobčujemo še dve sliki s prizorišča letalske nesreče na Mali Visočici. Večja slika kaže razbitine letala na kraju nesreče, portret pa predstavlja gospo dr. Inge VValdhausnovo, ki se je n svojim soprogom švicarskim pisateljem, ponesrečila poleg ostalih potnikov Pa človeku radovednost le ne da miru, rad bi kaj več izvedel o delu in obetajočih, za zdaj še v plašč skrivnosti zavitih predstav »Totega teatra« In sreča se ti nenadno nasmehne, kajti- ali ne vihra tamle neugnani. zmerom prav po štajersko nasmejani in hudomušni uredn k mariborskega »Totega lista« Božo Podkrajšek po poti tisočerih opravkov. Božo je vodja »Totega teatra* in prav nič mu ne pomaga izmota-vanje. ko ga vlečeš na vrt kavarne Zvezde na majhen razgovor »Za vraga, kaj naj pa povem zdajle sredi vse te kolobocije priprav. Lani smo nastopali v Mariboru. letos pa smo pripravili za Ljubljano nov, pester program, velik koš dobre volje in vedrega smeha. V skečih, v šaljivih nastopih v kupletih, bomo prikazovali za smeh in za kratek čas različne podobe tega prešmentanega sveta, pa bo vmes še marsikaj izbranega za vesela srca, za dobro voljo, za ljubezen in za vse bolezni, ki se zdravijo s humorjem in ki jih je mnogo ...« Potlej izveš, da bodo nastopali poleg konferencierja Boža v skečih m karikaturah Vladimir Skrbinšek. član Narodnega gledališča v Mariboru, dalje dva iz Žižkove gledališke skupine v Ptuju: W'lhelm in Ba-bič, potlej Boža Simič—Košakova; od ljubljanskih dobrovoljcev pa se jim bo pridružil Frane Milčinski naš priljubljeni radijski Ježek, humorist po božji volji, avtor in obenem predvajalec neštetih kupletov in šaljivk, od katerih najboljše in najnovejše bomo slišali v izvedbi Totega teatra. Kako lepo bi bilo zdaile iz Boža izvleči kakšne podrobnosti o pisanem sporedu Totega teatra! Toda se je Božo spretno izognil s kratkimi besedami. »Saj boste videli in slišali. Naj ostane za zdaj še skrivnost. Jedrnati bomo in aktualni Naše geslo je in ostane: smeh in dobra volja vsemu navkljub!« In zdaj res ne kaže drugega kakor da potrpežljivo počakamo, da se nam na velesejmu odgrne zavesa Totega teatra, našega prvega veselega gledališča. Kulturni pregled Nov poizkus skupne revije Bazstava francoske umetnosti iz zbirke E. šlomoviča že dolgo se čuti potreba revije, ld bi reprezentirala literarna in umetn ška prizadevanja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kljub vsej dobri volji uredništev posameznih revij v treh naših kultura h središčih, da pritegnejo v sotrudniški krog pisatelje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, odnosno da informirajo o kulturnem življenju v teh centrih, je ostalo vse le pri skromnih poizkusih. Ni mogoče reči, da bi iz katere slovenske revije dobili količkaj pregledno in popolno podobo hrvatskega in srbskega literarnega in umetniškega življenja; prav tako so tudi informacije o slovenski kul-tudi v zagrebških in beograjskih literarnih časopisih zelo nepopolne, večidel samo priložnostne ali slučajne. Tako nismo torej niti v osnovni potrebi naših kulturnih vezi, se pravi, v potrebi medsebojnega informiranja nič kaj posebno napredovali. »Jutro-va« lanska kulturna anketa v Zagrebu in Beogradu je po izjavah nekaterih uglednih kulturnih delavcev ugotovila vsestransko nazadovanje v primeri z razmerami pred vojno in neposredno po osvobojenju. zlasti še v času ko je zasrrebška revija »Književni jup<' tako srečno združevala slovensko hrvatFko in srbsko literarno in umetniško tvornost Po'e? čisto informativne potrebe obstoji tudi potreba skupne reprezentance pred nami samimi in pred inozemstvom. Kot reprezentanco mislimo izbor najboljšega, kar se pojavlja v najnovejši literarni in umetniški tvorbi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mislimo revijo, ki bi preko vseh razlik jezika in pravopisa, kakor tudi mimo in preko vsega strujarstva in svetovnonazorskih nasprotij, ki ustvarjajo naše literarne tabore, predstavljala višino jugoslovenskega literarnega in umetniškega duha. Revijo, ki bi s skrbno izbrano vsebino in z resnično reprezentativno vnanjo opremo bila primerna, da tudi tujcem vsaj na zunaj pokaže reprezentativno višino naše revialne književnosti. Izdajanje take reprezentativne revije je uvrstil v program svoje založniške dejal-nosti mladi intelektualec g. Erich š 1 o -m o v i č, ki se je zadnja dva dneva mudil v Ljubljani. G. šlomovič se je nedavno vrnil iz Pariza, kjer je živel dolga leta. študiral je na francoskih in angleških univerzah umetnostno zgodovino in je v letih svojega bivanja v Parizu navezal tesne, vprav prijateljske stike z mnogimi odličnimi francoskimi upodabljajočimi umetniki in pisatelji. Spadal je v prijateljski krog lani umrlega znamenitega francoskega založnika in trgovca s slikami AmbroisaVol-larda. Morda ga je prav njegov vzgled iz-podbudil, da skfciša po svoji vrnitvi v domovino ustanoviti velikopotezno zasnovano bibliofilsko založbo, ki je pa za sedaj samo v prvih načrtih in nas v tem trenutku ne zanima. Važnejši je njegov načrt izdajanja Francoski kipar Maillol z E. šlomovičem že omenjene reprezentativne revije, ki bi združevala in reprezentirala na znotraj in na zunaj srbsko, hrvatsko in slovensko literaturo in umetnost. G. šlomovič je takoj po prihodu v Ljubljani obiskal g. Otona Župančiča in razpravljal z njim o sodelovanju slovenskih književnikov v tej reviji, ki trenutno še nima imena. Prav tako je bodoči izdajatelj skupne revije proučeval možnosti, da bi se revija tiskala v Ljubljani, ki je na glasu s svojimi tiskarnami in njihovim res reprezentativnim tiskom. G. šlomovič se je sestal tiudi s piscem teh vrstic in ga informiral o svojih načrtih in prizadevanjih. Njegova revija bi imela glavno redakcijo v Beogradu, v Ljubljani in v Zagrebu pa svoje posebne redakcije, ki bi zbirale odnosno izbirale gradivo za posamezne zvezke. Izbira gra- diva bi bila popolnoma prepuščena tem redakcijam, ki pa bi morale upoštevati načelo stroge selekcije. Izhajala bi v luksuzni opremi po vsej verjetnosti štiri-. krat na leto v zvezkih po 250 strani. Izdajatelj bo storil vse, kar je mogoče, da bi bila ta revija kljub svojemu velikemu obsegu in razkošni opremi kar le moči poceni. Poleg vodilnih jugoslovenskih književnikov — nekateri so že obljubili sodelovanje — je g. šlomovič pridobil nekatere odlične francoske književnike, med njimi Andrča Gida in druge, ki bodo zastopani z neobjavljenimi prispevki. želeti bi bilo, da bi prizadevanje g. šlo-moviča, ki ima nedvomno resno voljo in mnogo sposobnosti, ki pa je v naših razmerah novinec, obrodila obilen uspeh, večji kakor dosedanji poizkusi s takimi revijami. ★ G. šlomovič pa je prišel v Ljubljano budi z nekim drugim načrtom. Ob svoji vrnitvi iz Pariza je prinesel s seboj večjo zbirko risb, slik in plastik odličnih sodobnih francoskih slikarjev. V oktobru namerava prediti v Beogradu razstavo te zbirke, v novembru pa bi se ta razstava prenesla v Zagreb in otvorila v Domu likovnih umetnikov. Sedaj je prišel v Ljubljano z načrtom, da bi se decembra prenesla ta razstava tudi v slovensko kulturno središče. O zbirki g. šlomoviča so prišle v javnost nekatere povsem netočne vesti, ki so plod napačnih informacij in podtikanj, ter jih morajo njihovi povzročitelji sami demantirati. Kako pomenljiva je njegova zbirka, pričuje že to, da so v nji pasteli, olja okvareli in risbe Renoira, Degasa, Cčzanna, dalje olja in akvareli Gougina, Matissa, Bonnarda, Despiaua, plastike Maillola, slike Utrilla, Russela, Daumlera, akvareli Constantina Guysa, dalje slike Odillona Redona, Mary Cassatta, Villarda Deraina, Vlamincka, Picassoja, Chagalla in drugih, ki predstavljajo sodobno francosko umetnost, »1' a r t v i v a n t«, kakor jo je krstil Andre Salmon. Poleg teh slik in kipov bi bile razstavljene francoske bibliofilske izdaje iz devetnajstega in dvajsetega stoletja s posebnim ozirom na umetniške ilustracije literarnih del. Zanimiva izpopolnitev bo končno zbirka porcelana, ki so ga poslikali znameniti mojstri, kakor sta na primer Vlaminck in Renoir. G. šlomovič se nadalje bavi z zamislijo, da ustanovi galerijo domače umetnosti, v kateri bi bili zastopani samo slikarji, ki so se otrešli vplivov tujih šol in ustvarjalo povsem individualna dela, katera — najsi sicer niso na izredni višini — vendarle predstavljajo velik doprinos k izrazito nacionalni umetnosti. Ne dvomimo, da bi omenjena francoska razstava zanimala prijatelje umetnosti v Ljubljani in vzbudila tudi pozornost ostalega občinstva. Razstava pa bi imela tudi širši kulturni pomen. Kakor koli se že obračajo stvari v Evropi, ni nobenega dvoma, da bo francoska kultura ohranila svoje vrednote, saj kulturne stvaritve, zlasti še umetniška dela, ki izražajo duha naroda, ne zavise od političnih relacij, vsaj ne v toliki meri, da bi morala njih sprememba nujno zmanjšati tudi pomen in vrednost umetnosti. Tako bi utegnila razstava francoske zbirke g. šlomoviča po usodnih dogodkih letošnjega leta obnoviti tradicionalne stike z neuničljivo in nesmrtno francosko umetnostno kulturo. _r_ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Domače vesti Zlagano sočutje Ob nedavni tiskovni pravdi »Jutra«, ki •o v ostalem jako redke, so naši katoliški Usti izkoristili priliko, da nekoliko izpraznijo žolč. Po stari navadi so udarili preko žice, česar jim seveda nihče ne zameri, saj je užitek gledati »Slovenca« kadar napne stare krače in se požene v dir zoper nasprotnika. še zabavneje je potem ogledovati njegovega mlajšega, opoldanskega bratca, ki > hoče ob vsaki priliki posekati rekord starega očeta. Tako smo torej po tisti tiskovni pravdi brali nekatere reči, ki niso bile z resnico hčerko božjo čisto nič v žlahti. Ali naj že bo, da nam katoliški listi razlagajo karkoli o »Jutru«. Želeti bi bilo vsaj to, da ne lažejo o svojih lastnih ljudeh. Po tisti tiskovni pravdi smo strmč izvedeli, da je zavoljo lanske tiskovne pravde odšel v večnost g. župnik Jernej Kline, ki je pred leti služboval v Javorju pri Ljubljani. Takoj drugi dan so nam prijatelji našega lista z Vač sporočili, da se je g. župnik Kline dal po tiskovni pravdi, ki se je tikala njega, upokojiti in se je preselil v svojo rojstno vas Vače. »Slovenčeva« vest, da je župnik Kline prištet med pokojne, je vzbudila smeh in pomilovanje. G. župnik Kline, ima hišico na glavnem trgu na Vačah, kjer zadovoljno uživa jesen svojega življenja. Nikdo ne moti njegovega miru — pač pa se je zgodilo, da je »Slo-venčevo« pisanje pripravilo nekaternke, da so prišli pogledat zastran dedščine. G. župnik Kline mašuje redno ob nedeljah, do nedavnega je bil še pomagal domačemu župniku gospodu Porcnti pri pogrebih. Kogar pokopljejo živega — pravi ljudska modrost — ta še dolgo živi. Naj Ie pripomore zlagano sočutje v katoliških listih, (la bi g. župnik Kline še dolgo užival zadovoljni pokoj na Vačah. * Poziv vojnim dobrovoljcem. Dne 6. septembra t. 1. bo odkritje spomenika bla-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je bil v svetovni vojski naš vrhovni komandant, ko smo na bojnih poljanah ustvarjali Jugoslavijo. Spomenik je veličastno delo kiparja Lojzeta Dolinar-ja. Vojni dobrovoljei se udeležimo odkritja spomenika korporativno, z društveno zastavo; obleka meščanska z dobrovoljskim znakom in odlikovanji. Zberemo se v Frančiškanski ulici 10, na dvorišču, od koder odkorakamo ob 9. na odrejeni prostor pred spomenikom. Vsa nadaljnja navodila bouo v časnikih in posebni okrožnici. — Uprava Sreske organizacije Saveza vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. * Onim, ki potujejo v Spli*. Od raznih strani prejema izvršni odbor Jadranske Straže v Splitu vprašanja, če je mogoče prenočevati v splitskem domu Jadranske Straže. Vsem članom in interesentom zatorej sporoča izvršni odbod, da lahko v domu JS v Splitu prenočujejo samo člani podmladka JS in odrasli člani JS. Vsi ti so naprošeni, da ob prihodu v Split prinesejo s seboj legitimacije JS, ker brez njih nihče ne more biti sprejet v dom in tudi ne more v njem prenočiti. Kdor torej želi prenočevati v splitskem domu JS, naj se vpiše v Jadransko stražo, ki ima svoje organizacije po vsej državi. To naj blagovolijo upoštevati vsi, da ne bo morebitnih ugovarjanj in nesporazumov. * Vpisovanje v Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne. Novi ilustrirani prospekti interesentom brezplačno na razpolag«. (—) * Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine štrigove v lastnosti uradniškega pripravnika za VHI. pol. skupino. Prošnje naj se vlože do 25. septembra 1940. na drugi svet. Domači so mislili, da mu živci niso več v redu in so ga peljali k zdravniku. Zdravnik pa je ugotovil, da so starčevi živci kljub starosti popolnoma v redu. Zgodba o neznanem glasu, ki ga vabi na drugi svet, je samo njegova fiksna ideja. Domači so na vsakem koraku pazili na očeta, ki se je vedno težje upiral klicu skrivnostnega glasu. Vendar se mu je posrečilo, da se je izmuznil v hlev in se tam obesil. Ko so ga domači našli, je bil že mrtev. Znameniti tenor milanske Scale G1USEPPE LUGO poje v filmu KINO UNION — TeL 22-2i Predstave ob 16., 19. in 21. uri arije PUCCENLJA. VERDIJA, LEONCAVALLA. BIXIA in VALENTE. PESEM VETRU naenkrat zgruŽtila s snopom vred v žrelo mlatiinice. Stroj je dekletce strahovito zmrcvaril in razsekal. V nekaj minutah je sirota izdihnila. rz-vt"!^ a da n ati vseh svetovnih znamk rU I vJAkAkAI I poce* v drogeriji EMONA IV.KANC litll^i * Drevo mu je odtrgalo uho. v vasi Jarku nedaleč od Trgovišča se je ponesrečil 571etni Filip Grdjan. Pri prevažanju drv ga je tako močno oplazilo deblo, da mu je odtrgalo levo uho, izbilo mu je zobe in zlomilo prsni koš. Filip je odtrgano uho lepo zavil v papir in ga prinesel s seboj v bolnišnico. ♦ Tovorni avtomobil »e je prevrnil v prepad, v Martinem brdu, nedaleč od Bi-ha pšenične moke pri proizvajalcih Na zahtevo organov prvostopnih občih upravnih obiastev .n državnih odnosno banovinskih krajevnih policijskih obiastev morajo imetniki pšenice iis pšenične moke v roku, ki ga določi oblastvo, prijaviti vse količirife pšenice in pšenične -r/oke, ki jih imajo, nadalje število članov gospodinjstva in površino zemljišča, ki nameravaj«) posejati s pšenico v prihodnjem letu. Ti organi imajo pravico preveriti točnost prijave in lahko v ta namen zahtevajo vsa potrebna pojasnila ter pregledajo vse prostore kjer io spravljena pšenica odnosno pšenična moka, kakor tudi poslovne knjige in listine. Ti organi ugotovijo po določbah uredbe količino presežkov, ki se lahko prisilno odkupijo. Dolžni so čuvati kot službeno tajnost vse podatke, za katere so zvedeli ob izvrševanju svojega posla. Imetniki pšenice so dolžni tako ugotovljene presežke prodati in izročiti pooblaščenim ustanovam po predpisih te uredbe. Na zahtevo morajo organi obiastev prizadetim osebam izdati odlok o prisilnem odkupu, v katerem morajo biti navedene ugotovljene količine pšenice in pšenične moke, poleg tega mora biti navedeno, kako so bile te količine ugotovljene. Pritožba proti takemu odloku ne zadržuje njegovo izvršitev. Proti takemu odloku upravnih obiastev ni možna pritožba na upravno sodišče. Organi prvostopnih občih upravnih obiastev in državnih krajevnih policijskih obiastev vrše prisilni odkup ob sodelovanju predstavnika ustanove, za katere račun se vrši odkup. Predstavnik te ustanove izvrši vsa komercijalna in tehnična dela v zvezi s prevzemom in izplačilom pšenice odnosno pšenične moke. Gornje določbe, ki se nanašajo na prisilni odkup odnosno rekvizicijo pšenice in pšenične moke so sicer stroge, vendar so potrebne. Kakor smo že prejšnji teden omenili, je že Madžarska na sličen način uredila vprašanje prisilnega odkupa. Odkupna cena za pšenico Za prisilno odkupljeno pšenico veljajo cene, določene z uredbo o prometu s pšenico od 26. jul. ti. Osnovni ceni, ki je določena s to uredbo na 250 din za metrski stot pšenice s hektolitrsko težo 76 kg in z 2% primesi, je do 31. oktobra t. L dodati še 50 din pri 100 kg kot nadomestilo za časovne premije, predvidene v uredbi o prometu s pšenico, ki se ukinejo. (Uredba od 26. julija je določala, da se odkupna cena poviša za dobavo v drugi polovici avgusta za 3 din, za dobavo v prvi polovici septembra za nadaljnjih 3 din, za dobavo v drugi polovici septembra še za 2 din in za vsak nadaljnji koledarski mesec za nadaljnji znesek 2 din, tako da li znašala osnovna odkupna cena v oktobru 260 din), j Po novi uredbi ni več premij za poznejšo ! prodajo in znaša do konca oktobra osnovna odkupna cena za 76 kilogramsko pše-i nico 300 din. Za dobavo po 1. novembru j lahko trgovinski minister v sporazumu z ! banom banovine Hrvatske določi plačilo I premije v zmanjšanem znesku. Z novo i uredbo je torej postavljeno docela dru-i gečno načelo glede cen. kakor z uredbo od | 26 julija, ki je predvidevala višje cene ; pri poznejši prodaji, medtem ko določa nova uredba do konca oktobra ceno 300 din, nrl poznejši prodaji pa nižjo ceno, ki pa še ni določena. Gori določene cene ne veljajo samo za prisilni odkup, temveč tudi za odkup pšenice v svobodnem prometu in sicer prav tako do 31. okiobra. Uredba o prometu s pšenico od 26. julija osfane torej naprej v veljavi. Ukinjene so le premije za poznejšo prodajo, namesto katerih se plača dodatek 50 dinarjev, kar je seveda več kakor bi znašala prejšnja premija, ki bi dosegla v marcu prihodnjega leta najvišji znesek 20 din. Glede odkupne cene za pšenico še določa nova uredba, da se lahko za selekcionirano pšenico .'.a setev, ki je ko* taka priznana od pristojnih organov, zahteva za 30'. višja cena. Prevoz pšenice in moke pod kontrolo Za pravilno izvajanie gornjih prepisov je se ved u potrebno, da se kontrolira promet s pšenico in moko. Zato uvaja uredba prevozna dovoljenja za prevo?. p.šsnice in pienione moke iz glavnega produkcijskega področja v druge kraje. Kot glavno produkcijsko prodročje v s mu iu te določbe jc trgovinski minister določil nas ednje okraje: 1) v dunavski banovini: alibunar-ski, apatinski, backopalanački, batinski, bačko-topolski, darcljanski, belockvanski. gročanski, iriški, jašatomički, kovačieki, kovinski, kulski, novobečejski, novokanji-ški. novosadski. odjački pončevački. pe-trovgradski. podunavski. ramski, nunski, senčanski, somboiski. starobečejski. staro-pazovski, sremsko-kariovački. srems-ko-rr.i-trovački. subotički, titelski, velikokikind-ski, vršački, zemunskl ln žabalski; 2) v drinski banovini: bijelinski, maivanski. pocerski in posavo-tamnavski. (Okraje v banovini Hrvatski, ki pripadajo gla\ nemu produkcijskemu področju), bo še določil ban banovine Hrvatske. Pšenica in pšenična moka se iz zgoraj navedenih področij ne sme pošiljati v ostale kraje države brez prevoznega dovoljenja, ki ga izdaja Prizad v Beogradu. Pošiljke, namenjene vojaškim oblastem ter poštne pošiljke, so izvzete od teh predpisov. Brez teh dovoljenj ne smejo državne in javne železnice, paroplovne družbe in podjetja za prevoz blaga prevzemati pšenico in moko zaradi odpreme. Prav tako tudi ostale osebe ne smejo za svoj ali tuj račun brez teh dovoljenj prevažati pšenico in pšenično moko v večjih količinah kakor 200 kg. Uvedba enotne moke Najvažnejše so določbe nove uredbe, ki se tičejo mletja enotne moke in izdelovanja enotnega kruha. Po preteku 5 dni po uveljavljenju te uredbe (ki je bila objavljena v »Službenih novinah« od 26. avgu sta in je isti dan dobila obvezno moč) torej od 1. septembra naprej smejo mlini v naši državi mleti Ie dve vrsti moke, in sicer belo moko ter krušno moko. Pšenico morajo mleti tako, da dobe iz 100 kg pše niče s hektolitrsko težo 76 kg 10 kg bele moke in 70 kg presejane enotne krušne moke (20 kg odpade na otrobe in izgubo pri mletju). Pri pšenici z manjšo hektoli trsko težo se računa za vsak kg manjše teže pol kilograma krušne moke manj, pri večji hektolitrski teži pa za vsak kilogram hektolitrske teže preko 76 kg 1 kg krušne moke več. Iz 100 kg pšenice s hektolitrsko težo 80 kg mora torej mlin izmleti 10 kg bele moke in 74 kg krušne moke. Izjeme od tega predpisa veljajo le pri mletju na merico, kjer se lahko melje prosta nepresejana moka. Točnejše določbe o mletju na merico in o višini merice, bo za vsako področje predpisala upravna oblast druge stopnje (banska uprava). Trgovinski minister lahko v sporazumu z banom Hrvatske s posebno uredbo spremeni gornji način enotnega mletja. V promet se sme staviti samo moka, ki ustreza določenim vzorcem (tipom). Vzorce (tipe) bele moke in krušne moke določi za vsako področje pristojno upravno oblastvo druge stopnje po zaslišanju strokovnih organizacij. Kakor nam zatrjujejo v strokovnih krogih, bo nova enotna krušna moka zdrava in redilna ter bo kruh iz te moke prav okusen, zlasti, ker je odstotek bele moke, ki se bo izmlel iz pšenice razmeroma majhen. Opozarjajo pa, da se ta moka ne bo smela za daljšo dobo shranjevati, ker lahko pri daljšem ležanju postane žarka in grenka. Glede na visok odstotek, ki je predpisan za mletje, bo moka vsebovala tudi one dele pšenice, ki so se doslej izmleli v moko dosedanjih številk 7 in 8 in bo torej vsebovala nekaj kali in maščobe. Prav zaradi tega se ne sme dolgo shranjevati. Bela moka bo stala 9 din, krušna pa 5 din. Ceno beli in krušni moki v prodaji na debelo in na drobno in ceno otrobom bodo določila upravna oblastva druge stopnje za svoje področje, in sicer po navodilih urada za kontrolo cen. Cena beli moki franko mlin sme biti za največ 4 din pri kg višja, Jickor znaša nabavna cena pšenice v dotičnem kraju, ne upoštevajoč vreče in skupni davek. Cena krušni moki pa sme biti za največ 0.35 din višja, kakor znaša cena pšenici v dotičnem kraju. V primeru znatnega povišanja ali znižanja produkcijskih stroškov sme trgovinski minister z banom Hrvatske spremeniti gornjo napetost cen. Kalkulacija bodoče cene moki na gornji osnovi bi bila naslednja: nabavna cena vojvodinskega mlina za pšenico znaša, če mlin kupi pšenico od trgovca 313 din Ce tej nabavni ceni 313 din dodamo maksimalni pribitek za krušno moko v višini 35 din, prometni davek v višini 16 din, vrečo v vrednosti 22 din in voznino do Ljubljane v višini 43 din, bo znašala cena krušni moki franko kolodvor v Ljubljani brez užitnine in prevoznih stroškov 4.29 din. Ce pribijemo še 5% za stroške prevoza in vskladiščenje ter zaslužek veletrgovca, bo dobil detajlist krušno moko po 4.52 din in se bo cena krušni moki v nadrobni prodaji gibala na višini 4.90 do 5 din. Po slični kalkulaciji za belo moko pridemo do cene 8.10 din franko kolodvor in se bo bela moka v trgovinah prodajala po 8.90 do 9 din za kilogram. Cena beli moki bo torej izredno visoka. Cena krušni moki bo sicer znatno nižja, vendar pa še vedno sorazmerno visoka. Visoke cene pšenici in moki ter ostalemu žitu predstavljajo za Slovenijo hudo obremenitev, saj lahko računamo, da bo morala Slovenija v gospodarskem letu 1940/1941 plačati za pšenico in moko ter ostalo žito, k! ga uvaža iz Vojvodine (vsega 12.000 vagonov) okrog 600 milijonov din. medtem ko sr.-.o lani v jeseni to postavko v gospodarski bilanci Slovenije računali še z zneskom 250 milijouov din. Nova koruza bo prišla na trg šele ob koncu septembra Za najsiromašnejše sloje prebivalstva je še edino upanje, ua bo letina koruze obilna, kar nam potrjujejo informacije iz Vojvodine in ostale države. V tem primeru je računati, da bo cena koruzi občutno nazadovala in da bo tudi cena koruzni moki nižja. Seveda pa letos zaradi zakasnitve letine ni pričakovati, da bi prišla nova koruza na trg pred koncem septembra. Dotlej pa menda ne bomo imeli na razpolago koruzne moke, ker koruze po vseh znakih sodeč ni, saj jc cena na novosadski borzi je že dosegla 325 do 335 din in še ta cena je nominalna ter .-e v svobodnem prometu ponuja že po 340 din. Enotm kscuh Z uredbo se uvaja kakor rečeno tudi enotni Kruh. Za proizvodnjo kruha, namenjenega prodaji se sme uporabljati samo krusnu ruoka. Iz te krušne moke se izdeluje enotni »narodni Kruh«, kateremu bodo ceno določila obča upravna oblastva prve stopnje r:a poritos; cene krušne moke in po navodilih urada ?a kontrolo cen. Glede na krajevne razmere smejo obča upravna oblastva dovolili tudi izdelovanje in prodajanje ■' ruha iz krušne moke, mešane z moko drugih vrst i) ta in piodov (n. pr. koruzno, rženo ali krompirjevo moko;. V tem primeru določijo tudi ceno takemu kruhu. Prav tako smejo dovoliti, da se v določeni količini peče tudi beli kruh za potreoe bolnišnic m bolnikov. Enotni kruh se bo smel staviti v prodajo sele raslednji dan, potem ko je bil izpečen. Not ao delo v pekarnah je v bodoče pre-psvcuauo. Obča upravna oblastva prve stopiije lahko dovolijo izjemo od te določbe, kadar to zahtevajo posebni interesi prehrane prebivalstva. Trgovinski minister sme v sporazumu s hrvatskim banom po potrebi predpisati obvezno mešanje pšenične moke z moko ostalih vrst žita za izdelovanje kruha, in obenem način, kako se določi cena taki moki. Gornje določbe o peki enotnega narodnega kruha bodo stopile v veljavo 14. dan po uveljavljenju uredbe, to je 9. septembra. Obča upravna oblastva prve stopnje bodo glede na krajevne zaloge lahko določila poznejši termin, odnosno bodo določila, do katerega dne se sme proizvajati in prodajati kruh, ki ni izdelan t smisla pred- pisa te uredbe ln do katerega dne ae prodajati moka, ki ni zmleta v sklada • to uredbo. Prijave zalog moke pri trgovcih, mlinih in pekih Osebe, ld »e bavijo z izdelovanjem kruha za prodajo in trgovci, kakor tudi pr°iz» vajald in predelovalci pšenice, morajo v treh dneh po uveljavljenju te uredbe, t. j. do četrtka prijaviti prvostopnim občim upravnim oblastvom vse zal°ge pšenične moke. Iz besedila uredbe ni razvidno, kakšne minimalne količine morajo prijaviti Prehodne določbe Določbe čl. 4. uredbe, ki se tičejo kontrole prevoza pšenice in pšenične moke iz produkcijskih področij, ne veljajo za one količine pšenice, ki so bile izročene na prevoz do uveljavljenj uredbe, odpremnik, legrafično obvestiti Prizad v Beogradu odnosno Pooblaščeno gospodarsko družbo banovine Hrvatske v Zagrebu. To pa velja le za prevoz iz glavnega produkcijskega področja. O kazenskih določbah smo že včeraj na kratko poi očali. Kazni so zelo stroge in predvidevajo tudi postavitev komisarja v podjetjih, odnosno določitev prisilnega bivališča. Kam smo izvažali v juliju Z vstopom Italije v vojno in z razširjenjem vojnega področja na Sredozemsko morje se je struktura naše zunanje trgovine bistveno spremenila, saj nam je sedaj praktično zaprta pot preko Sredozemskega morja v prekomorske države. Že naša izvozna statistika za julij nam je pokazala v tem pogledu precejšnje spremembe, čeprav se je vojno stanje v Sredozemskem morju pričelo šele 11. julija. Najnovejša statistika carinskega oddelka finančnega ministrstva o naši zunanji trgovini v juliju s posameznimi državami nam sedaj kaže, da se je seznam držav, s katerimi smo v trgovinskem prometu, še občutno skrčil. Večino prekomorskih držav izvozna statistika za julij sploh ne navaja več in smo v tem mescu izvozili le malen kostno količino blaga v Anglijo in Zedi njene države. Zato pa se je povečal izvoz v posamezne evropske države, predvsem v Nemčijo, kamor smo v juliju izvozili za 249 milijonov din blaga (lani za 112.7), v češkomoravski protektorat pa smo izvozili za 105 milijonov din (lani za 62.1). V Nemčijo s protektoratom je šlo v juliju 61.8% vsega našega izvoza. Nadalje navaja statistika, da smo izvozili v Madžarsko za 57.8 milijona din (lani za 23.0). v Italijo za 56.2 milijona din (lani za 55.0), v Turčijo za 51.4, v Švico za 20.1, na Švedsko za 20.0. v Albanijo za 8.1, v Slovaško za 7.6. v Rumunijo za 5.9, v Dansko za 3.8 in v Španijo za 2.7 milijona din. V Anglijo smo Izvozili le za 2.5 milijona din (lani za 44.0). Borze 27. avgusta Na iueoslovenskih borzah no tečaiu 55 din za dolar. Na zaerebškem efektnem tržišču ie Vnina škoda riri stalni tendenci "O 443 (v Beograd" ie bil oromet ni 444^ Tudi v ostaUh državnih vrednotah ni bi'o zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177 82 — 181.02. New York 4425 — 4485 Curih 101029 — 1020.29. Tečaji na svobodnem trgu: London 219 91 — 223.11. Ne\v York 5480 — 5520. Curih 1248.45 — 1258.45. Curih. Beo?rad 10. Pariz 10.05 (bankovci 7.25). London 17.66 ^bankovci 10). New York 4.39 (bankovci 4 5250). Mi^an 2215, Madrid 40. Berlin 175.40 (remsterrrarke 51.25). DEVIZE Z?ereb Državne vrednote: Voins škoda 443 bi.. 4°,'o aTam° 50 den severne agrarne 51 50 bi.. 6^ b^tlrške 77 b1 . 6"'o ^alm. perame 6Q b\. 6% šumske 69 bi., 7«'» stabiliz. 93 den.. 70,n invest. 9« den., 7<*r Relieman 100 den.. 7°'« B'air den. %% Blair 97.50 den: deln:c^r Narod-n-- banka 7f?ni bi.. TYboveli<-ka 295 — 300 Out-man 56 b!.. S^cerPna Osiiek 195 — ?00., Vel Rpčkerev 600 den. Osicčka 'i«vannicp 16" den.. Tri« den. Beograd. Vojna škoda: 443.50—445 (444), 4% agrame 52 den.. 4°'o severne agrarne 51.50 den. '51.75). 6% begluške 76.50 — 77, dalm a sirarne 69.50 — 69.75 <6r>.'75>, ■-'"'o šumske 69.50 den.. 7% stabiliz. 95 den. 7^ Selifona^ 101 den.. 7°'« Blair 94 den., B'air 99 den . Narodna banka 7800 bL, PAB 195.50 den. Blagovna tržišča ŽITO "+ Chicago. 27. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 70.125. za dec. 72.75. za mai 74.75: k©n:za: za sept. 61.375. za dec. 56 za mai 56 625. + Novospdska blagovna borza (27. t. m. aver.) Tendenca ra koruzo zelo čvrsta. Pšenica: ra pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: br>šk!. sremski. slavonski 205 — 300. .Ječmen: baSki in sremski 310 315: pomladni 375 — 3«0. Koruza: baška 325 — 335. Moka: br*ka in banatska • O?« in 'O"?-' 530- f>S5 FHfcol: baški beli brez vreč 452.50—455; sremski 455— 457.50. Iz Ptuja ptujska bolnišnica javlja, da prima-rij do preklica ne bo ordiniral. j— Nesreče, Na srn je skočila 71etna Travdičeva Milka z Belskega vrha. Ubo-žica si ie odrezala stopalo. Lončaričeva Lucija, 591etna kočarica od Sv. Bolfenka v Halozah, je pri nakladanju sena padla s voza in si zlomila roko. J— O razbojnlštvu v Halozah, pri katerem je bila umorjena trgovka Debeljakova v Medribniku v noči na 11. avgusta, se še vedno mnoero razpravi ia. Upanie ie. da bo zagonetka kmalu razčiščena. Zaslišane so bile že številne osebe in ljudstvo sumniči drug drugega. Sosed sosedu in brat bratu ne pogleda več odkrito v oči, češ mogoče si bil tudi ti poleg. Do sedaj je bilo v zapore pripeljanih sedem oseb. med katerimi pa je samo dvema že dokazano, da sta sodelovala. Niinu izpovedbe kaže.io, da bo zadeva v kratkem jssna in da bodo javnosti odkrite senzacionalne reči. katerih pa zavoljo preiskave še ne moremo objaviti. Novo oroZje v Aanertld S"80®**"------- l^s« . ...SIP.............. 4 V' š^ffipigfp? § w I I ^ "T/i- 3 >a letališča v Brooklynu so preizkusili nov topič za obrambo pred padalci Nočni napad na London Kaj poročajo dopisniki švedskih listov iz angleške prestolnice Švedski listi objavljajo v ponedeljskih izdajah svojih listov poročila svojih londonskih poročevalcev o sobotnem večernem napadu na London. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« takole opisuje napad, ki ga je opazoval; »S svojega okna sem ponoči videl švigati proti nebu mogočne plamene prvega velikega požara, ki so ga v Londonu zanetile nemške letališke bombe Običajno ne vidim s svojega okna drugega kot neskončno vrsto sivih streh, katerih vrsto le tu in tam prekinjajo obrisi cerkvenih stolpov in tovarniških dimnikov. Zdaj sem ponoči lahko nekaj ur opazoval prizor tolikšne dramatičnosti, kakor bi ga iahko videl le še v kakem vojnem filmu V Londonu smo dvakrat doživeli alarm že podnevi, tretji pa je prišel potem ponoči. Toda to pot niso tulile sirene, marveč sem sli.šail le trikrat zaporedoma nekakšen zamolkel pok, kakor če bi vrgel vreče peska na ulični asfalt. Ti zvoki so bili ali bombne eksplozije ali pa streli protiletalskih baterij. Sekundo nato je bilo že popolnoma jasno čuti streljanje protiletalskega topništva, v katero se je mešal oster ton alarmnega zvonca v centrali letalske obrambe, ki je nameščena prav nasproti hiše, v kateri stanujem. Neposredno nato so pričele tuliti alarmne sirene. Neizmerno svetovno mesto se je mahoma odelo v temo. Z okna sem nato lahko opazoval pramene najmanj 20 žarometov, ki so se križali na temnem nebu. Ulični ropot je pre- nehal in čull sem grmenje motorja samotnega letala, ki je zdai naraščalo, zdaj pojemalo, dočim so svetlobni snopi žarometov še zmerom tipali po nebu, iščoč sovražnika. lznenada so svetlobni efekti dosegli svoj višek: za sekundo se je vse nebo pobarvalo rdeče — odsvit eksplozije bombe, ki je udarila v bližini. Trenutek kasneje so iz nekega velikega poslopja, ki ga je zadela zažigalna bomba, šinili prot: nebu velikanski plameni. Ogenj ie sikai tako visoko, da so ga morali videti gotovo vsi prebivalci Londona ki stanujejo višje kakor v tretjem nadstropju. Cerkveni stolpi na obzorju so se videli v krvavordečem soju. Plameni so se kaai pa kdai dvignili do silne višine, nekaj sekund kasneje pa so zopet zlezli vase. Ogenj, ki sem ga opazoval, je izbruhnil v neki veliki trgovski hiši ter je povzročil zelo veliko škodo. Ena izmed nemških bomb je vreščeč udarila v eno najbolj obljudenih londonskih stanovanjskih četrti. Po nekaj minutah se je prikazal v tisti smeri rdeč ognjeni odsvit, toda gasilstvo je moralo biti naravnost fantastično urno pri gašenju, ker požarov, ki so izbruhnili na raznih mestih in bili zelo obsežni, nekaj ur kasneje ni bilo več videti. Promet se je za ves čas napada seveda popolnoma ustavil. Toda iz zaklonišča, ki leži ravno mojemu oknu nasproti, sem v tišini slišal zvoke najnovejših angleških šlager-jev, s katerimi so si ljudie krajšali čas, dokler ni bil dan znak, da je nevarnost pri kraju. V nedeljo zjutraj je bil ves London odet v gost oblak dima. Nova odprava »Sedova« Sovjetski ledolomilec »Sedov« ie do vesteh iz Moskve dne 20. avgusta odrinil na novo nolarno eksoediciio v arktične kraje. Nastopil je vožnjo iz Arhangelska. Na ladii se nahaja cela hidrografska odprava »Sedov« ie tista ladja, ki so io morali še ored letom dni reševati iz lednih mas. ki so ga držale dve leti v mrzlem okleou v arktičnem ledovju. Izgubljeni francoski generali Agencija Havas je priobčila listo izgub francoskih generalov v sedanji vojni. Na prvem mestu se omenja general Giraud, ki je poveljeval francoski vzhodni armadi in je bil zajet v trenutku, ko je njegova vojska nudila zadnji poskus junaškega odpora General Bouffet je padel, general Jordan se je s svojimi oddelki več dni uspešno upiral pri Dunkerqueu, potem pa je padel na čelu ostankov svoje divizije. Generala Berniquet in Barde sta takisto padla v borbah pred Dunkerqueom. General Ardant du Pic je bil ubit od letalske bombe, generala Alaina d'Hunnieresa je zatekla smrt na inšpekciji. General Damme, ki se je odlično boril v Belgiji in Severni Franciji, je umrl v ujetništvu. Agencija našteva nadalje bri-gadne poveljnike, ki se jim je kljub težkemu položaju posrečilo dospeti v nezasedeno J ozemlje. Vsi ti primeri kažejo, da so bili višji poveljniki francoske vojske prežeti s tradicijo, ki je francosko vojsko že tolikokrat ovenčala s slavo. Dvajset tisoč parov nogavic Annie Steenburgh. ki je nedavno obhajala svoj 90 rojstni dan v ameriškem Butterworthu. je ta dan obhajala svojevrsten jubilej. Splela ie namreč bila za to priliko svoj 20.000 par nogavic. Ker ie imela vrla žena poleg Dletenia še dovoli časa. da ie rodila ossm hčera, se ie na njen 90. rojstni dan zbralo okoli nje 131 direktnih potomcev. In vsi so nosili nogavice, ki jih jim je splela dobra mati. babica in prababica... še starec nosi puško 'odmornica je trčila v tovorno ladjo Brez periskopa na razburkanem morju Reuterjeva agencija poroča o nenavadnem srečanju med angleško Dodmornico »Seelion« in neko nemško tovorno ladjo. Podmornica je naletela na nemško ladjo na odprtem morju in jo ie hotela torpedi-rati. V trenutku, ko ie bila Dodmornica na tem. da lansira torpedo, oa ie nemška ladja izvedla nepričakovan manever, ki je ne le onemogočil torpediranje ladje, temveč ie podmornico samo spravil v zelo nevaren položaj. Ladja se je zaletela v Ctaryslerjeva zavarovalnina Avtomobilski producent Chrysler. ki je osnoval družbo Chrysler Corporation, je nedavno umrl. Ob njegovi smrti so šele spoznali, da ie bil to najvišje zavarovani mož na svetu. Zavarovan je bil pri raznih zavarovalnicah za 12 milijonov dolarjev. Družba Chrvsler Corporation je zavarovala svojega šefa za skoro tri milijone dolarjev in bo to zavarovalnino zdaj vnov-čila na podlagi posebne pogodbe. Chrysler je imel v svojstvu predsednika Chrysler Corporation mesečno plačo skoro 17 tisoč dolarjev, poleg tega mu ie plačevalo podjetje na leto 40.000 dolarjev za tekoče stroške. Napad banditov na vlak V nekem niuiorškem predmestju so razbojniki izvršili drzen napad. Šest banditov je z nabitimi pištolami v rokah ustavilo železniški voz in ukradlo iz njega vrečo, v kateri so domnevali 100.000 dolarjev gotovine. Imeli pa so smolo. Namesto denarja so bila v reči samo pisma. Po zločinu so tatovi izginili brez sledu. podmornico s takšno silo, da se ji je popolnoma pokvaril periskop. Zaradi te pokvare ni mogla več izplavati na površino in je morala ostati pod vodo. Dva dneva se je posadka trudila da bi na razburkanem morju v bližini sovražnega oporišča popravila periskop, pa se ii ni posrečilo. Na koncu ie morala na slepo srečo odpluti do ladie. ki io ie oskrbovala z gorivom in živežem ter ii tudi omogočila da se je vrnila v domače pristanišče. V Busserachu, Švica, živi 91-Ietni Luka i Jecker. Udeležil se je vojne L 1870/71. in 1 pravi, da bo zopet nosil puško, če bo treba ' braniti čast in svobodo Švice Jezdeci na kamelah im:' ali meharisti, kakor vojake te vrste imenujejo v Afriki, tvorijo važen sestavni del vsake kolonialne vojske na črnem kontinentu Nemški letalski napadi na Angfijo Zemljevid angleSkega otoka s kraji, katerim veljajo vsakdanji nemški napadi iz zraka Rekordna žetev v Rusiji Uspeh mehaničnega oranja in sejanja z letali Kakor poroča Tass iz Moskve, so izgledi za letošnjo žetev v Rusiji zelo dobri Posebno žito ie izvrstno uspelo Žetev ie v polnem razmahu V Ukrajini so oolia deloma že pospravljena drugod še žanjejo kosijo in mlatijo, da ie veselje. Kolektivne farme na področju Salaska pri Rostovu so vrgle po 20 metrskih stotov pšenice na hektar zemlje. Takšne zemlje ie tam okoli 55.000 ha. Tudi kolektivna posestva v okolici Voronježa in na področju Stalingrada so dale obilno letino. V Vologdi so kolhozi pridelali nad dvajset stotov žita na hektar zemlje. V zvezi s tem poročaio. da uporabi j aio mnoga posestva v Ukrajini. Sibiriji in na Kavkazu moderne metode za seianie žita iz letal Ta metoda seiania se ie zaradi razsežnosti prostora izredno obnesla. Tudi na kolektivnih posestvih v Poltavi so uvedli ta način o setve, ki je dal dobre rezultate. Dela za zimsko setev so povsod v pripravljenosti. Kolektivna posestva se vedno boli poslužujejo mehaničnega oranja in sejanja. Predvideno ie. da bodo v Rusiji letos posejali 30 milijonov ha zemlje za ozimino. preorali pa bodo 60 milijonov ha površine. V Sovjetski zvezi torei ne bo lakote in pomanikania. nai pride kar hoče. Uspešen advokat V državi Island. New York, živi neki Charles A. Mulligan iunior Pred desetimi leti ie delal skušnjo za advokata in so ga obvestili, da io ie napravil z dobrim uspehom. Prijatelji so mu čestitali Naknadno pa se le izkazalo, da ie mož Dri skušnji padel. Blamaže ni hotel priznati. Nasprotno. imel ie dovoli drzno čelo. da se ie vrnil med praktične advokate in le v tem svoistvu zastopal kliiente pred niuiorškim sodiščem. Kmalu ie prišel na glas enega najboljših odvetnikov za kazenske zadeve v Ameriki. Toda nesreča, ki nikoli ne počiva je tudi tukaj odkrila resnico. Ko se ie Mulligan potegoval za mesto magistratnega zastopni ka. se ie izkazalo, da nima veljavne odvetniške skušnie in policija ga ie spravila pod ključ zaradi goljufije. Ameriki grozi malarija Kakor ugotavljajo zdravniki, se je zadnje čase naselil v Zedinjenih državah nosilec malarije v Braziliji, tako zvani ano- pheles darlingi. Ta komar ie doslej živel samo v Južni Ameriki zdai pa so ga odkrili tudi v Hondurasu in Guatemali. Ni dvoma, pravijo Američani, da se komar pomika iz južnih krajev proti severu in da bodo morale Zedinjene države, če se ne bodo pravočasno ubranile teh komarjev. nrenašati epidemijo malarije. če še ne veš, zdaj izveš: da je za invazijo na angleški otok samo še mesec dni časa. Po tej dobi nastane vreme, ki onemogoča množestveno izkrcanje v Angliji; da Študirajo Angleži načrt, po katerem naj bi postala Smirna izhodna točka za promet po suhem v Malo Azijo in Egipt; da je bil v nedeljo otvorjen jesenski ve-lesejem v Lipskem; da sta izbruhnila v skladiščih rude v Lulei dva požara; da so madžarski narodni socialisti izvolili za svojega voditelja upokojenega maršala Evgena Ruskaya; da je bila prva seja skupnega obrambnega odbora Amerike in Kanade pod vodstvom njujorškega župana Laguardie; da se je morilec Trockega Mornard van Desche po atentatu sam javil policiji; da so se Rumuni in Madžari pri pogajanjih v Turnu Severinu posluževali francoščine in nemščine, protokol pa so sestavili v nemškem jeziku in v dvomljivih primerih bo edino ta protokol veljal za avtentičnega; da se je minuli teden odpeljalo iz Belgije v Nemčijo 22.000 delavcev; da bodo italijanski tehniki in industrijci obiskali Nemčijo; da je v Faleronu na Grškem zgorela ena največjih tamošnjih tvornic za muni-cijo; da je voda po sadju vedno škodljiva in lahko postane zdravju nevarna. Porodi v Ameriki nazadujejo C. Yimmerman. profesor za sociologijo na Harvardovi univerzi izjavlja, da se tudi v Zedinjenih državah opaža upadanie rojstev že od 1. 1930. dalje. Omenjenega leta ie prišlo na tisoč žensk v starosti 15 do 44 let skoro 88 porodov 1 1935 Da se ie število porodov že skrčilo na 77 od tisoča. Po sodbi Yimmermani bo prebivalstvo Amerike težko ostalo na tei višini, kajti obenem z upadanjem roistev se opaža mnogo večie število starih ljudi kakor do=lei. Doslei so pomnoževali narodni prirastek prebivalstva v Zedinjenih državah otroci iz siromašne j ših slojev. Najnovejši tip ameriškega lovca Posebna strokovna komisija si je v Los Angelesu ogledala predvajanje najnovejšega tipa lovskega letala, ki ima niz tajnih naprav. Aparat je oborožen s petimi strojnicami in brzostrelnim topom, leti z brzino 800 km na uro, njegov akcijski radij pa znaša 1100 milj. Velika Britanija je že naročila 800 aparatov tega tipa. Prejemala bo v začetku mesečno po 100 aparatov. A N E K D 0 T A Gottfried Keller je ravno sedel v neki berlinski gostilnici pri obedu ko je vstopil neznan gospod, ki se je z njegovim omizjem prisrčno pozdravil. Ko so mu predstavili Kellerja, je navil svoj mlinček. »To ste torej vi, spoštovani Gottfried Keller! O, kako me veseli, da sem se seznanil z vami. Veste pravkar sem prečital vaš roman »Zeleni Henrik«. Mojstrovina brez primere! Grandiozno, kolosalno. feno-menalno delo! Lahko ste ponosni, da ste ta roman napisali s srčno krvjo!« Kellerju je bil bedastega povzdigovanja le preveč, pa je mirno pristavil: »Saj ga nisem napisal s srčno krvjo — napissil sem ga s črnilom. VSAK DAN ENA »Hej, fantiča! Nehajta že s temi neumnostmi — pridi ta v hišo, da mi bosta pomagala lupiti krompir!« (»Saturday Evening Post«) MICHEL ZfiVACOs 194 DonJuan HOMAN. »Natezalnica!« je odvrnil Guitalens. »Samo natezalnica mu bo razvezala jezik.« Kralj se je znova obrnil k jetniku in zarohnel: »Torej nočete priznati?« »Sire, nikar ne terjajte od mene, naj lažem samo zato, da si prihranim trohico trpljenja.« Te besede je izrekel tako skromno in samozavestno, s tako popolno in ravnodušno vljudnostjo, da je bil nekateri izmed plemičev kraljevega spremstva od tistega trenutka naprej prepričan o jetnikovi nedolžnosti v zadevi žalitve veličanstva. Prav ti plemiči so se čudili, kako je mogel kralj tolikanj strašno ponižati samega sebe, da je pr šel osebno zasliševat nesrečneža, ki je bil zapisan krvniku; čudili so se, da je vpraševal svojo okolico za mnenje; najbolj pa so strmeli nad tem. da si jih je bil vzel za priče groznega početja, ki se je pripravljalo. Škoda le, da se nihče izmed njih ni upal dati svojemu začudenju duška. Saint-Andre je zamrmral dovolj glasno, da ga je kralj slišal: »Čemu toliko obšesti? Kdor žali njegovo veličanstvo, spada na natezalnico, pa mir besedi.« Spet je zavladal molk. še mračnejši in zlovest-nejši kakor prej. Slišati je bilo samo prasketanje oglja, ki se je razgorevalo. Eden izmed pomagačev je preložil železa. Vse oči razen obsojenčevih so se upirale v ognjišče, ki je iz svojega temnega kota sipalo rdeče iskre v mrak. Plemiče je izpreletavala groza. Kralj je pobledel. »Priznajte že!« je nekdo z zasoplim glasom krik-nil Ponthusu. Klotar se je obrnil proti plemiču, ki je bil tako zaklical, ni dejal: »Hvala vam, gospod, za prijaznost, ki jo čutim v vaših besedah. Pomislite pa, da me izpodbujate k laži.« Kralj je znova prebledel; srd in mržnja sta mu udarila v glavo. »Nu, je zarohnel, če prej nisi lagal, lažeš zdaj. Treba je torej, d^ti izvijemo resnico. Končajmo! Na natezalnico!... « Sodnik je mignil z roko. Na to znamenje je rabelj spretno odpel verigo, da bi se mogel jetnik oddaljiti od železnega stola. Kakor bi trenil, so pomagači obstopili Ponthusa. Krvnikova roka je padla obsojencu na ramo. Vsa nema skupina se je pomaknila proti natezalnici... nekateri izmed plemičev so že zamežali ... Tedajci pa so se vrata mučilnice odprla. Na pragu se je pokazal častnik in zaklical besede, ki so kakor grom udarile v prepadeno skupščino: »Sel za kralja!... « XXXV AGNEZA DE SENNECOUR Kjer koli je kralj kdaj bil in kakršne koli so bile okoliščine, povsod je veljala zapoved, da mora- jo vsakega sla neutegoma spustiti predenj. Sefl je imel do kralja zmerom prosto pot, pa najsi je stal vladar v mučilnici tempelske trdnjave; v tem torej ni bilo nič čudnega. In vendar se je zbor zavzel in zdrznil, ko so naznanili sla. Od Franca I., ki ga je izpreletelo, kakor da bi ga napadala temna groza, od rablja, ki je prenehal s svojim groznim opravilom, pa do velikega profosa in sodnikov so vsi kakor eden okre-nili glave proti vratom. In vsi so videli sla, ki je stopil v dvorano... Ta sel je bil ženska! Mlada ženska v žalni obleki, a z odgrnjenim obrazom se je odločno približala Francu I. Klotar Ponthuški je sklenil roke, kakor bi bil zagledal utelešeno ljubezen, in med plemiči se je vzdignilo občudujoče mrmranje spričo žive lepote, ki je bila posijala v to mračno jamo trpinčenja in smrti. Franc I. pa je zamrmral: »Leonora! Leonora de Ulloa!... c Vendar se je takoj spet zbral. NamrSil je obrvi; dvorjani so spoznali na njegovem obrazu krč to-gotne ihte, ki je morala vsak hip bruhniti na dan. »Kakšno sporočilo nam prinašate?« je vprašal z osomim glasom. »Govorite in podvizajte se. Pred vsem pa ne upajte, da bi s predrzno ukano, ki bi tudi vas storila upornico, ovrli pravico na njeni poti. Predajte nam svoje sporočilo in se odstranite!« Ko je kralj tako govoril, so se njegove oči vse bolj in in bolj prepadeno updrale v majhno skrinjico, ki jo je Leonora držala v rokah. Leonora se je priklonila Francu I. Vsi, ki so jo opazovali, so komaj skrivali občudovanje do njene plemenite skromnosti, trdne odločnosti njenega nastopa in ljubke neprisiljeno-sti njenih gibov. »Sire,« je rekla, »Bog mi ne daj, da bi ovirala vašo kraljevsko pravičnost. Narobe, podpreti jo hočem z vsemi svojimi močmi, in zato prihajam povedati vam in vsemu temu zboru, da je pravilna pravda proti gospodu Ponthuškemu nemogoča, dokler manjka glavne priče... « »Vse priče so zaslišane!« je z zlobnim glasom kriknil sodnik. »Tiho!« je zarohnel Franc I. »Zaslišimo še to pričo, ki ni seveda nihče drug kakor vi sami, Leonora de Ulloa... « »Ne, sire! Priča nisem jaz.« »Predstavite jo torej. Sporočite ji, da lahko pride!« »Priča je tu, veličanstvo. Vstopila je obenem z menoj... « Navzočni so se osuplo spogledali. Vse hkratu jih je izpreletel isti drhtljaj. Razločno so videli, da je Leonora povsem pri pameti; če so bile njene besede čudne in nerazumljive, je po tem takem prinašala veliko, strašno skrivnost. Vsi so tudi videli, kako se togotna ihta. ki so jo slutili pri kralju, očitno razgublja; strme so opažali, da kralj drhti in bledi. S komaj razločnim glasom je zamrmral: »Katero pričo mislite? ... Imenujte jo že!« Po zagrebški seji vlade Pomembna pozdravna brzojavka Nj. Vis. kneza i Kakor smo že poudarili v naših brzojavnih poročilih, se je omejila seja ministrskega sveta, ld je bila povodom obletnice ustanovitve banovine Hrvatske v ponedeljek v Zagrebu, v glavnem na to, da je poudarila zunanje in notranjepolitične linije politike kr. vlade v današnjem evropskem položaju in v notranjem razvoju, ki je pričel z lanskim 26. avgustom. Pričakovanih sklepov o napovedanih reformah ni bilo, pač pa se naglaša, da bodo sedaj s pospešenim tempom izdelane tozadevne uredbe. »Hrvatski dnevnik« pa tudi v tem oziru svari pred prevelikimi pričakovanji. V svojem uvodniku pravi, da je prva obletnica sporazuma potekla v znamenju pomirjenja. »Časi so preveč težki, da bi se obletnica važnega državno-pravnega akta od 26. avgusta 1939. proslavila s proglašenjem alarmantnih ukrepov in senzacionalnih korakov«. Iz seje ministrskega sveta sta poslala gg. Cvetkovič in dr. Maček knezu namestniku pozdravno brzojavko, ki podčrtava njegove zasluge kot pobornik sporazuma. Knez namestnik je odgovoril z brzojavko, ki bo vzbudila v vsej jugoslovenski javnosti močan odmev s svojim poudarkom, da je politika sporazuma strnila narod v krepke vrste v močni nacionalni državi. Člani vlade so se še tekom noči, odnosno tekom včerajšnjega dneva po veČini vrnili v Beograd, kjer se bodo sedaj nadaljevala posvetovanja o uredbah, ki so najavljene. Knez namestnik Pavle o sporazumu Ob priliki svečane seje kr. vlade v Zagrebu sta odposlala predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček posebno pozdravno brzojavko Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdo. V brzo-javski izražata »globoko hvaležnost kr. vlade knezu namestniku za njegove napore;, da pride politika narodnega sporazuma do polnega izraza v dobro in srečo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v naši zedi-njeni ln močni jugoslovenski domovini.« Knez namestnik je odgovoril na pozdravno brzojavko takole: »Ob priliki obletnice narodnega sporazuma in sestave skupne vlade vam pošiljam svoje tople čestitke in izraze iskrenega zadovoljstva, ker je politika, inavgu-rirana tega dne, opravičila naše nade, ki smo jih polagali na njo in ker je strnila narod v krepke vrste v močni nacionalni državi, ki jo bo po sporazumu in v sedanjih težkih dneh za ves svet znal še bolj ceniti in čuvati z vsemi svojimi materialnimi ln moralnimi silami. Saj je našel v njej vse kulturne pogoje za bratsko skupno življenje v slogi, sred in blagostanju.« Izjave dr. Mačka Podpredsednik kr. vlade dr. Maček se je v ponedeljek po seji razgovarjal z zbranimi novinarji in jim med drugim izjavil, »da je nova uredba o uvedbi sreske samouprave na Hrvatskem embrio bodoče uprave. Iti ne delamo v našem delu skokov, nego gremo postopoma. Ustvarjamo nov aparat, ki je dobil za sedaj omejeni delokrog, kar je v sedanjih prilikah tudi povsem razumljivo. Ta delokrog pa bomo tekom časa razširili. Ko se bo sestal hrvatski sabor, bo vse to že gotovo in bo vse skupaj lahko kar odobril.« Na vprašanje novinarjev, ali so bile na zagrebški seji vlade sprejete kake uredbe, je dr. Maček odgovoril, »da je bila samo generalna razprava o njih in da bodo postopoma objavljene s pospešenim tempom. Vi sami veste, kako je s sličniml zadevami. Najpreje je treba soglasnega pristanka vlade, nato trojica, četvorica članov sestavi tekst uredbe. O nameravanih ured- bah je načelna soglasnost dosežena in se sedaj formulira vsebina.« Zbrani novinarji so tudi vprašali dr. Mačka, da U se res pripravlja pri nas proti-židovski zakon, kakor se mnogo govori po Zagrebu in Beogradu. Dr. Maček je odgovoril »Ništa«, zamahnil z roko ter pristavil: »Ljudje božji, saj veste, kaj se vse govori.« Mnenje „Hrv. dnevnika" Najpomembnejšo oceno sporazuma in najbolj avtoritativno razlago nadaljnjega hrvatskega programa za razvoj odnošajev banovine Hrvatske napram državi daje glavno glasilo politike dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« v svojem nedeljskem uvodniku. Izvajanja »Hrvatskega dnevnika« se znatno razlikujejo od večine člankov v zagrebškem in beograjskem časopisju, ki so polni deklamacij, a stvarnega ne povedo mnogo. Pomen 26. avgusta 1939 vidi »Hrvatski dnevnik« v tem, da znači prelom z majorizacijo Hrvatov in da se odnošaji med narodi »ove državne zajed-nice« imajo urediti po sporazumni volji večine Hrvatov, večine Srbov in večine Slovencev. S tem je omogočeno angažiranje hrvatskih sil v skupnih zadevah in uveljavljanje naukov bratov Radičev pri upravljanju avtonomnih poslov. O rezultatih sporazuma pravi »Hrvatski dnevnik«, da zato niso večji, ker je sporazum le delen. Uresničena je šele prva etapa finančne samostojnosti in pokazalo se je, v kateri smeri bo treba finančno avtonomijo razširiti. Glede političnih reform na Hrvatskem opozarja hrvatski list na "novi volilni zakon za hrvatski sabor, ki pa je moral radi mednarodnih prilik, ostati na papirju. Nadalje navaja zakon o občinskih volitvah, ki »sicer ne odgovarja idealom bratov Radičev, ali je vendar uvedel več pravičnosti pri razdelitvi mandatov.« Preteklo leto je bilo v znamenju izgraditve hrvatske avtonomije. Glavno glasilo HSS obtožuje posebno ministrstvo trgovine in industrije, ki je samo in s svojimi glavnimi ustanovami (Direkcijo za zunanjo trgovino in Prizadom) v rokah najbolj odličnih pristašev HSS, da se je ono še posebej odlikovalo s poskusi omejiti hrvatsko avtonomijo. Prilike na Hrvatskem so se preteklo leto bolj konsolidirale, zlasti tudi v srbskih krajih banovine. Na drugi strani pa se »med muslimani vse krepkejše kristalizira prepričanje, da je njihovo mesto v hrvatskem narodu«. Kar se gospodarskega življenja tiče, »Hrvatski dnevnik« ni zadovoljen z rezultati. Ugotavljajoč, da je na tem polju Hrvatska doživela težke udarce, smatra naravnost za provokacijo, da je v teku zadnjega leta bilo na Hrvatskem ustanovljenih samo 13 delniških družb s skupno 14 milijoni dinarjev kapitala, dočim je v Beogradu v istem času bilo ustanovljenih 30 delniških družb s skupnim kapitalom 104 milijonov din. »Hrvatski dnevnik« pripisuje^ to" dejstvobegu podjetij iz Hrvatske iri se nadeja, da se božuredbo o'organizaciji proizvodnje in oskrbe države temu napravilo konec. »Hrvatski dnevnik« končno poudarja, da predstavlja ustanovitev banovine Hrvatske zmago hrvatskega narodnega načela in začetek afirmacije hrvatske državnopravne federativne misli. Pri tej priliki postavlja program razširitve ozemlja banovine ter zahteva Subotico, turško Hrvatsko (vrbasko banovino) ter rudarske bazene Visoko, Zepče in Zenico. Definitivna rešitev vprašanja teritorialnega obsega banovine Hrvatske da se ne da več odlagati. Končno izraža »Hrvatski dnevnik« upanje, da se bo hrvatska avtonomija v svojem drugem letu še bolj izgradila. »Sreske samouprave" na Hrvatskem Uvedba sreskih skupščin in sreskih odborov kot posvetovalnih organov pri sreskih načelstvih Službeni list banovine Hrvatske »Narodne novine« objavlja banovo uredbo o uvedbi sreskih skupščin in sreskih upravnih odborov na ozemllju banovine Hrvatske. Vsak srez ima svojo sresko skupščino in svoj sreski upravni odbor. Sreska skupščina šteje 20 članov. Če je občin v srezu ■več, se število članov skupščine za toliko poviša. Če je občin manj nego 20, se pre-cstanek mandatov razdeli med nje po proporcu. Člane sreskih skupščin in njihove namestnike volijo občinski odbori in to vsaka občina po enega Kot voflilna oblast posluje sreski načelnik. Pritožba gre na upravno sodišče. Glavna naloga sreske skupščine je izvolitev sreskega upravnega odbora, ki sestoji iz 5 članov in prav toliko namestnikov. Člani sreske skupščine ne morejo biti izvoljeni za člane upravnega odbora. Sreski upravni odbor se sestaja po pravilu enkrat na mesec. Njegove seje niso javne. Sreski načelnik ima pravico prisostvovati vsem sejam, ravno take pa strokovni referenti v zadevah svojega delokroga. Mandat sreske skupščine traja od enih do drugih splošnih občinskih volitev. Nove volitve se vršijo vedno najkasneje tri mesce po vsakih splošnih občinskih volitvah. Ban sme razpustiti skupščino ali odbor, če dajeta izjave, ki so škodljive važnim javnim interesom, ali pa, če vršita svojo dolžnost nepraviilno. Banova odločitev je končna. Sreska skupščina lahko izglasuje nezaupnico sreskemu odboru na posebni seji, ki se mora sklicati na zahtevo ene tretjine njenih članov Ako ban nezaupnico odobri, mora razpustiti sreski odbor. Sreska skupščina nima nobenega posebnega delokroga Delokrog sreskega upravnega odbora je predvsem posvetovalnega značaja Na vsaki seji ima sreski načelnik podati poročilo o splošnem stanju uprave v srezu, kakor tudi posamezni referenti sreskega načel-stva. Sreski odbor sme o teh poročilih razpravljati in dati svoje opazke in izraziti svoje želje. Posebej je odrejen delokrog sreskega odbora v občinskih zadevah. Sreski odbor razpravlja o občinskih proračunih svojega področja. Proračune z dokladami do 50 procentov odobrava sam, za ostale pa daje svoje predloge. Nadalje odloča o sporih med občinami, ki se nanašajo na občinska pota in na mostove. Daje tudi svoje mišljenje o pregrupaciji občin, o organizaciji občinskega redarstva in predloge glede občinskih poslov, ki se nanašajo na dve ali več občin. V podlih splošne uprave daje sreski odbor svoje mišljenje in svoje .predloge sreskemu načelstvu. odnosno banski oblasti, zlasti v zadevah prosvete, kmečkega gospodarstva, veterinarstva, šumarstva, obrti, industrije in trgovine, tehničnih ved v srezu, socialne politike in narodnega zdravja. Sreski načelnik, odnosno strokovni referenti, pripravljajo načrte za sklepe sreskih upravnih odborov. Ako sreski načelnik sprdjme predlog, pa ne postopa po njem, mora to izrecno obrazložiti v svojem reše-nju. Ako sreski načelnik smatra, da je sklep odbora v nasprotstvu s pravnimi predpisi ali javnimi interesi, mora predložiti predmet na končno rešitev banski oblasti. Ban je pooblaščen, da sme naredbenim potom posamezna vprašanja, ki spadajo v kom potenco sreskega načelstva, prepustiti rešitvi sreskih odborov. V izrednih okoliščinah, odnosno v zeflo važnih vprašanjih, se sme po odločitvi banske oblasti razprava in sklepanje o točno določenih predmetih prenesti iz sreskega upravnega odbora v sresko skupščino, ki se v to svrho skliče. Kdaj bodo volitve v te nove posvetovalne organe hanovinske uprave, o tem bo odlločil ban. Iz sodne službe Beograd, 27. avg. p. Upokojen je bil na lastno prošnjo sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani Josip Janša. Obenem je bil odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. BELEŽKE Ponovna zahteva . za razdelitev Suzorja Pred sejo v&ade v Zagrebu so izročili predstavnici Hrvatske delavske zveze in Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev članom vlade posebno spomenioo, v kateri zahtevajo preosnovo socia/lnega zavarovanja v Jugoslaviji. Spomenica zahteva takojšnjo razdelitev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (SUZORja). Ta ukrep smatra hrvatsko delavstvo kot nujno potreben in apelira na vlado, naj ob priliki svoje seje v Zagrebu izvede razdelitev SUZORja. Kakor smo že poročali, vlada tudi o tem predmetu ni sklepala in po zatrdilih iz dobro informiranih krogov vprašanje razdelitve SUZORja ni neposredno aktualno. Seja vodstva slovenskega dela JRZ V soboto popoddne je bila na Bledu konferenca vodstva slovenskega dela Jugoslo-venske radikalne zajednice Predsedoval ji je minister dr. Korošec, ki je imel glavni referat. O položaju je poročal tudi minister dr. Krek Na konferenci so poročali še industrijalec Avsenek, tajnik Zadružne zveze Gabrovšek in ravnatelj Zadružne zveze Končan Referati so se nanašali na gospodarske in socialne reforme, ki jih je pripravila Vlada za svojo včerajšnjo sejo v Zagrebu. Politična situacija v vrbaski banovini V vrbaski banovini igrajo do sedaj v upravi in vodstvu banovine odločilno vlogo pristaši lugoslovenske radikalne zajednice. V soboto je bil v Banjaluki sestanek predstavnikov Hrvatske seljačke stranke. Samostojne demokratske strankt in Zem-ljoradniške stranke. Na sestanku je bila sprejeta zahteva, da se mora dosedanji režim v vrbaski banovini spremeniti, češ v tej banovini ni nikjer čutiti duha narodnega sporazuma, temveč se je stanje v primeru z dobo pred sklepom sporazuma celo poslabšalo Izvoljen je bil skupni izvršni odbor, da nadaljuje akcijo t* spremembo režima v banovini Seji sta prisostvovala tudi minister za poljedelstvo dr. Čubrilovič in pomočnik bana vrbaske banovine Ružič. Plemenito tekmovanje Pred nekaj dnevi je objavilo beograjsko »Vreme« članek svojega direktorja dr. Gregoriča, ki dokazuje, da nam Jugoslo-venom ni versajska mirovna pogodba ničesar poklonila ali nezasluženega prinesla. Člankar negira vsako zvezo med ustanovitvijo Jugoslavije in Versajem. Nekateri hrvatski listi se sedaj hudo razburjajo, da se je g. Gregorič vmešal v to stvar in jim dela konkurenco, češ da so se proti versajskemu duhu in njegovim pogodbam borili samo Hrvati, ti pa že vse od leta 1918. dalje. Osješki dnevnik »Hrvatski list« očita »Vremenu«, da je v pogledu versajske mirovne pogodbe obrnil svoj plašč zaradi novih prilik, v katerih smo •se malH ^ - ••'• £ist pravi med drugim: »Za nas Hrvate zveni kar tragikomično, ko čitamo ravno »Vremenove« tirade proti versajski pogodbi. Proti versajskemu duhu so vstali takoj od početka na tem ozemlju samo Hrvati ki hrvatski listi. Hrvati so odkrito izjavljali da je storjena z versajsko pogodbo krivica drugim narodom, kakor Madžarom in Bolgarom, beograjski listi pa so vseh 20 let dokazovali ravno nasprotno. Proti versajskemu duhu smo se borili v tej državi 20 let samo Hrvati. Zato se Hrvatom ni bilo treba v sedanjih časih preorientirati v pogledu ocenjevanja versajskega duha«. Ukor s Krka »Hrvatska straža« poroča, da. je krški škof dr. Josip Srebrn ič poslal odboru Katoliške akcije za Slovenijo pismo, v katerem ga opozarja, da so se pojavili v slovenskem katoliškem časopisju oglasi z neprimernimi slikami. V prvi vrsti se nanašajo ti oglasi s slikami na razne predmete v zvezi s kopanjem. Škof dr Srebrnič ape-ilira na slovensko Katoliško akcijo, naj v bodoče prepreči objavljanje stičnih oglasov v katoliških listih. V pismu pravi med drugim, da imajo katoliški škofje v Pri-morju itak velike težave pn pobijanju nedostojnih kopalnih obiek Zato je zelo neprijetno, če objavljajo slovenski katoliški listi slike, ki prip>oročajc nedosto;ne kopalne kostime. Škof zahteva od slovenske Katoliške akcije naj vso zadevo resno vzame v svoje' preizkušene roke »Hrvatska straža« objavlja vsebino pisma krškega škofa s pripombo, da to pismo najlepše dokazuje, v koliko težjem položaju so katoliški listi v trgovskem pogledu, kakor pa C6tali listi, ki niso pri objavljanju oglasov vezani na čuvanje morale in dobrih običajev Prevoz vojakov z letali Nemški listi od časa do časa objavljajo poedinosti iz poteka že končanih velikih vojnih operacij. Tako so nedavno objavili zanimive podatke o prenosu nemških čet iz Nemčije na Norveško. Prvi dan norveške akcije se je izkrcalo iz nemških letal na norveških letališčih v Oslu, Trond-hjemu in Stavangerju okoli 2000 popolnoma oboroženih vojakov, ki so imeli s seboj tudi lahke in težke strojnice, protitankovske topiče in malokalibrske protiletalske topove. Pri transportu teh čet so uporabljali Nemci letala Junkers 52. Vodstvo transportov so imeli nemški letalski oficirji, ki so organizirali ob pričetku španske državljanaske vojne prevoz Fran-kovih čet iz Tetuana v Sevillo. Povprečno se je peljalo - enim letalom do 30 vojakov s pripadajočim orožjem. Letala so letela pet do šestkrat dnevno tja in nazaj ter rabila za en polet povprečno dve urL Pozneje so Nemci prepeljavali svoje čete tudi z letali »Kondor«. Vsega skupaj so prepeljali Nemci z letali na Norveško okoli 10.000 mož, ostale pa z ladjami. Nova francoska vojska Francoski listi poročajo, da bo štela v bodoče stalna vojska francoske republike okoli 100.000 mož. Med temi 100.000 možmi bo tudi 20.000 mobilne garde, ki predstavlja vojaško organizirane orožnike in policiste. 80.000 mož redne vojske bo pripadalo stalno nameščenim vojakom po vzorcu nemške državne obrambe v smislu določil versajske mirovne pogodbe. Iz dosedanjih poročil še ni razvidno, ali bo s tem odpravljena splošna vojaška obveznost. Na vsak način pa bo zelo omejena, ker bo število vsakoletnih rekrutov zelo majhno, če bodo vojaki služili po več let. ŠPORT Beležke s turnirja na Paliču Na velikem teniškem turnirju v subotiškem kopališču je igralo med 100 igralci tudi 10 slovenskih, ki so v vseh kategorijah postavili odlične nasprotnike V znamenju dobrih odnošajev med Srbsko in Slovensko teniško zvezo se je nedavnega teniškega turnirja na Paliču udeležilo med ostalimi tudi 10 igralcev iz Ljubljane in Maribora, ki so častno zastopali slovenski tenis. V Paliču, kjer imajo krasno urejena igrišča sredi gozda ob Pali-škem jezeru, je bila ob prihodu naših že zbrana vsa elita srbskega tenisa od najmlajše garde do starih veteranov. Posebno zanimanje je veljalo obema juniorjema Ilirije Lukmanu in Perlesu, posebno prvemu kot zmagovalcu z Bleda. Tekmovanje se je začelo v petek popoldne med juniorji. že po prvih Igrah je kazalo, da bosta oba Slovenca skoraj sigurno prišla do semifinala. Veliko presenečenje je pripravil vsem Perles, ki je v odlični igri pregazil vse svoje nasprotnike in je v semifinalu gladko premagal tudi še močnega Stankoviča. Tako sta se v junior-skem finalu sešla oba Slovenca, med katerima je po hudi in ogorčeni borbi zmagal Lukman. Po igri je obema igralcema prisrčno čestital veliki mecen srbskega tenisa, maršal dvora g. Boško Colak-Antič, ki je ves čas z zanimanjem gledal ta lepi dvoboj. To prvo mesto si je Lukman osvojil tudi zasluženo, vendar bi bilo treba, da bi se med igro odvadil nepotrebnega govorjenja in tudi razburjenja. Tudi njegov nasprotnik Perles napreduje lz dneva v dan, najbolj pohvalna pa je njegova borbenost. Izmed ostalih Slovencev sta se najbolje odrezala Albaneže in dr. Smerdu, ki sta prišla v A konkurenci gospodov med osem najboljših. Zelo lep uspeh je dosegel tudi Tončič, ki je zasedel v B konkurenci gospodov drugo mesto. Albaneže si je z dvema efektnima zmagama priboril vstop v osmino finala, kjer ga je potem eliminiral Boris Smerdu. Približno enako usodo je delil dr. Egon Snaerdu, ki mu je po zmagi nad Barbisom in Korenčanom iz Maribora prekrižal nadaljnjo pot Branovič. V B kategoriji je imel največ uspeha Tončič, ki je v finalu nesrečno izgubil proti Milojevlču. Poraz gre precej na račun njegove utrujenosti, ki so jo deloma krivi tudi prireditelji, ker ao za odlgranje tako velikega turnirja določili vsega tri dni. Boris Smerdu je moral pred finalom z Bra-novičem igrati še šest drugih Iger, tako da je bil že pred nastopom zelo izmučen. Podobnih primerov je bilo še več. Banko to leto nikakor ne more priti v staro formo ta mu predvsem manjka kondlcije. Pri damah je ga. Inž. Eza Maire-Sernec morala zopet prepustiti zmago Mitlčevi. Slovenka igra klasičen stfl, toda njena napaka je ta, da hoče vsako žogo udarit! čim bolj ostro. Proti igralki, kakor je Mi-tičeva, je taka taktika brezuspešna. V bo- doče bo morala pač zaigrati pametno in koristno, pa čeprav manj lepo. V moškem finalu gospodov v A kategoriji sta se srečala »stara« rivala Branovič in Smerdu Boris. Oba sta zaigrala slabše kakor običajno in je nazadnje zmagal Branovič. Njegova značilnost je, da samo čaka na pogreške nasprotnika, tako da je njegova igra dolgočasna. Smerdu ni več tako siguren in hiter'v «volleyu«, pa tudi njegov forehand ni več takšen kakor Je bil. V moškem doublu sta z veliko premočjo nad vsemi zmagala Bogdanovič—Smerdu; tudi pri tem nepremagljivem paru so so videli znaki znaki utrujenosti. Ostala dva finalista Bojovič—Mogin jima nista mogla nuditi pravega odpora. Senzacija turnirja je bila zmaga Bojoviča in šrajlerjeve nad favoritoma Bogdanovičem ln Mitičevo v mešanem doublu. V nedeljo zvečer so imeli vsi tekmovalci banket, katerega so se udeležili številni predstavniki subotiške javnosti. Posebnega aplavza sta bila ta večer deležna finalista v singlih Branovič in Smerdu Boris, ld sta oba prejela lepe pokale. Prav tako počaščena pa sta bila tudi oba odlična ju-niorja Lukman in Perles, ki sta tudi odnesla s Paliča lepi spominski darili. Nekateri tehnični rezultati Kategorija A. Gospodje: Tončič—ReS 7:5 6:2, Perles—Leopold 6:4 6:2, Lukman— Dajč 8:6 6:1, Vampi—Krstonošič 6:1 6:3. — H. Branovič—štraus 6:0 6:1, Tončič— Vaš 6:3 6:1, Dr. Smerdu Egon—Barbis 6:2 6:1, Korenčan—Perlea 6:4 6:1, Banko—Ge-duldig 6:4 6:3 Vajtner—Lukman 6:3 10:8, Albaneže—Krstonošič 6:1 6:1, Smerdu B.— Markovič 6:0 6:1, — m. Dr. Smerdu Egon —Korenčan 9:7 7:5, Bojovič—Banko 6:2 7:5, Albaneže—Milojkovič 4:6 6:4 6:3, Smerdu B.—Cvejlč 6:0 6:2. — IV. Branovič—dr. Smerdu Egon 6:1 6:1, Radovano-vič—Bojovič 6:8 6:1, Bogdanovič—Mogin 6:1 6:4, Smerdu B.—Albaneže 6:1 6:1, — V. Branovič—Radovanovič 6:1 8:6, Smerdu Boris—Bogdanovič 6:4 9:7. Finale: Branovič—Smerdu Boris 6:4 6:8 6:2 7:5. Moftki douMe: Medakovič-Lax—Vampl-Slana 4:6 1:6, Leopoid-Brukovič—Tončič-Korenčan 1:6 0:6, Lukman-Perlea—Haran-gozo Vaš W. O. — n. Smerdu-Bogdano-vid—Vampl-Slana 6:0 6:1, Cvejič-Vajtner— Tončič—Korenčan 1:6 6:8, Albaneže-Miloj-kovič—Geduldig Nikolič 9:7 6:2, Kocijan-čič-Markovtč—dr. Smerdu-Branko 6:1 6:3, Smerdu-Bogdanovič—Duran-Bartda 0:1 6:2, Cvejič-Vajtner—Milojkovič-Albaneže 9:7 6:3, Smerdu B.-Bogdanovič—Cvejič-Vajt- i ner 6:2 6:8. 1 I Mofta 6:8 6:2 6:8. V B kategoriji sta prišla v finale: Milojkovič—Tončič 1:6 6:1 6:3. Juniorsld finale sta igrala: Lukman— Perles 4:6 6 :S 7.5. Med damami bi bilo navesti igre: inž. Eza Maire-Sernec—Vebel 6:0 6:0, inž. Eza Maire-Sernec—Jurišič 6:1 6:1, inž. Eza Maire-Sernec—Siloši 6:1 6:2. Finale: inž. Eza Maire-Sernec—Mltič 2:6 5:7. Mbced doabie: finale se je končal: Bra-novič-Stanojevič—šrajlen-Bojovič 7:5 3:6 6:4. Kako bo zda] i ligi? (Nejasna situacija po prekinjeni tekmi med Jugom in Viktorijo v Dubrovniku) Kakor smo poročali že v drugi izdaji naše včerajšnje številke, se je najvažnejša tekma v llgaškem plavalnem tekmovanju, ki je bila v nedeljo zvečer med Jugom ln Viktorijo v Dubrovniku, končala z neprijetnim incidentom, ki bi utegnil imeti za nadaljnl potek tega tekmovanja zelo neprijetne posledice, v vsakem primeru pa bo vplival na vrstni red treh najrevnejših kandidatov za naslov prvaka Jugoslavije. Kako se bodo dogodki v plavalni ligi razvijali dalje, se trenotno ne da pregledati, izvedeli pa smo toliko, da je Viktorija že od ponedeljka v Splitu, kamor je bil brzojavno pozvan načelnik ilirijanske plavalne sekcije Božo Kramaršič kot sodnik na temo v waterpoolu med Jadranom in Viktorijo. Že iz tega se da sklepati, da misli Viktorija nastopati dalje, ne glede na to, da je s svojim odstopom v Dubrovniku zapravila vse nade na prvo mesto ln je tudi zelo sporno, ali sme po propozicijah klub, ki je s svojimi plavalci med tekmo zapu-pustil plavališče, sploh še sodelovati v tekmovanju. Verjetno so prizadeti ta vprašanja med tem že razčistili v svoj prid in bo bržkone Viktorija za vsako ceno skušala odpraviti še preostale tri tekme, z Jadranom, ZPK in Ilirijo —, ker bo sicer morala trpeti še večjo škodo kakor samo moralno. Ker Je bilo poročilo o prekinjeni dubrov-niški tekmi objavljeno samo v enem delu naše včerajšnje naklade, ga v naslednjem v glavnem objavljamo še enkrat, kakor sledi: 400 m prosto moški: 1. žižek (J) 4:49.4, 2. Defilipls (V) 5:06.2, 3. Curtini (V) 5:09, 4. Miloslavič (J) 5:09.3. 100 m prosto dame: 1. Dunič (V) 1:17.4, 2. Krmpotič (V) 1:18, 3. Petrovič (J) 1:20.5, 4. Jazbec (J) 1:21. 100 m hrbtno mofild: 1. Ciganovič Luka (J) 1:12.4, 2. Vidmar (V) 1:14.7. 3. Ciganovič Marko (J) 1:16.2, 4. Sabljič (V) 1:19.4. 200 m prsno dame: 1. Boršič (V) 3:21.6, 2. Poznjak (J) 3 23.8, 3. Orlič (J) 3:30.7, 4. Candrlič (V) 3:50.3. V naslednji točki — na 100 m prosto — je nestrpnost med občinstvom dosegla vrhunec. Do 50 m so se vbI štirje sprinterji držali skupaj, potem pa je Lovro štakula dobil nekaj naskoka, vsi ostali trije pa so istočasno udarili na cilju. Po dolgi razpravi je sodniški zbor prisodil prvo mesto Štakuli Lovru s časom 1:01.2, ostalim trem, Defilipisu, Stakuli Ivu in Curtiniju, pa v mrtvem teku znamko 1:01.4. Vodstvo Viktorije je proti tej odločitvi vložilo protest, ki ga je sodniški zbor navsezadnje odklonil. Plavalci Viktorije so nato zapustili plavališče. Stanje točk je bilo takrat 28:27 za Juga. Jugovi plavalci so nato nadaljevali 11-gaško tekmo brez nasprotnika in odplavali še ostale štiri točke sporeda, kakor sledi: 100 m hrbtno dame: 1. Bartulovič 1:27.8, 2. Orlič 1:30.4. 200 m prsno moški: 1. Barbieri 2:54.5, 2. Brinič 2:59.8. 4X100 m dame: Jug 5:34.9. 4X200 m prosto moški: Jug 10:34. Da so izpolnili večer, sta potem še ▼ vaterpolu nastopili A in B garnituri Juga ter so A-jevci zmagali s 6:4. Vodja tekmovanja inž. Roje iz Splita si je mnogo prizadeval, da bi spor izgladil, toda vse je bilo zaman. Vodstvo Viktorije je pozneje spoznalo, da je postopalo nepravilno in je zaradi tega začelo z Jugom pogajanja, da bi se tekmovanje morebiti danes nadaljevalo v teku današnjega dneva. Vodstvo Juga pa je vse p>onudbe in poizkuse za poravnavo odbilo, češ da ne želi nadaljevati srečanja, temveč smatra, da je v tem dvoboju zmagal Jug s 64:27 točkam, prav tako pa je tudi tekma v waterpoln a 5:0 dobljena zanj. Pred velikim mitingom v Celju V nedeljo 1. septembra ob 9.30 na Glaziji Po dolgem presledku bomo imeli spet večjo atletsko prireditev, ki bo obenem merjenje moči slovenskih ln hrvatskih atletov. Redka so bila srečanja zadnja leta med slovenskimi in hrvatskimi atleti razen onih oflclelnlh, kakor n. pr. v troboju. Nekoč pa so bili nacionalni mitingi 8 sodelovanjem atletov iz vse države nekaj običajnega in vsako sezono je prišlo do pogostih podrobnih prireditev. Razmere v našem atletskem športu ao krive, da so večje prireditve bolj redke in tudi zanimanje pada. Toda naše občinstvo je dovzetno tudi za športne prireditve, samo nuditi mu je treba nekaj. In v nedeljo se bo v Celju nudila prilika prav vsem, da prisostvujejo borbam; ki so sicer prav redke. Razpis SK Celje razpisuje za 1. septembra t. 1. s pričetkom ob 9.30 na Glaziji nacionalni propagandni atletski miting. Tekmovanje bo na tekališču dolgem 380 m, ki je pokrito z ugaski ln ima 4 nedvignjene zavoje. Pravico starta imajo vsi verificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v VASKJ. Prijave Je poslati na naslov SK Celje, Gosposka ul. 20 najkasneje do petka 30. t. m. Prljavnine ta nagrad ni. Vrstni red disciplin: 100 m predtek, višina, 800 m. kopje, skok s palico, 400 m kladivo, 100 m finale, 1500 m, krogla, 5000 m, daljina, 4X100 m. Opozarjamo vse klube, Id so prejeM napise, da v poslanih razpisih ni omenjen trte na 800 m, ki ho tudi na sporedu. SK Jadran. Drevi po obveznem treningu bo na igrišču sestanek, ld se ga morajo udeležiti vsi igralci: Ob 20.30 bo v klubskih prostorih odborova seja. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Kupim Službo dobi Beseda l Din, davek j Din, za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanišl znesek 17 Din Akordante za žaganje m vezanje drv — kolobarje — sprejmemo. Parna žaga Rog, Podstenica, pošta Toplice orl Novem mestu. 235911 Postrežnico mlado, čedno in pošteno, iščem za 1. september od 6. zjutraj do pol 3. popoldne. Plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 23175-1 Brivskega pomočnika mlajšo moč z oskrbo v hiši sprejmem. Poizve se: Salon Mauser, Ljubljana, Okrožni urad. 23629-1 Služkinjo pošteno, pridno, vajeno tudi kuhe, sprejmem takoj. Naslov v podružnici Jutra Trbovlje. 23634-1 Več dobrih zidarjev za delo pod streho izven Slovenije sprejme graditelj Ivan Bricelj, Ljubljana, Slomškova 19 236201 Deset zidarjev sprejme Slograd na gradnji bolnice na Jesenicah. PojasnUa da tudi Slograd, Ljubljana Vrtača 9. 23619-1 Frizerko dobro moč, sprejmem takoj. Plača 800—1200 din. Saon Drago Weber Tyrševa 13. 23613-1 Operaterja za kino na deželi iščem. Sposobnost in treznost pogoj. Ponudbe pod »Kinoope-rater« na ogl. odd. Jutra. 23610-1 2 krojaška pomočnika za boljša dela sprejme Pešak Josip, Mariborska 20, Celje 23653-1 Strojepisko samo prvovrstno moč, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pretipkavanje«. 23645-1 Vzgojiteljico z znanjem državnega in nemškega jezika iščem k majhnemu otroku. Ponudbe s prepisom spričeval ln reference s priloženo fotografijo poslati na: Zunder, Zagreb Mihanovičeva ul. 40-III. 23605-1 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aasleva5Dln. Najmanlši znesek 17 Din. Dekle zdravo, pošteno, razumno, ki ima veselje prodajati dopoldne na trgu, popoldne pomagati v trgovini, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod »Delam vse«. 23646-1 Krojaško pomocmco sprejmem takoj za Dalmacijo. Vprašati od 1. do 3. Galusovo nabrežje 29 pri krojaču. 23641-1 Hišnika ki se razume tudi na centralno kurjavo, sprejmem. Več pri Gregorc in Co. 23649-1 Službe išče 7saka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro ali adjanje naslova S Din. najmanjši znesek 12 Din Manufakturist oošten. agilen prodajalec. orožne vaje odslužil. želi službe za takoj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Izurjen s prakso«. 23593-2 Iščem službo šofer (poročen) Išče službo za tovorni ali luksuzni avtomobil. Govori perfektno nemščino. Ponudbe na vgl. odd. Jutra pod »Luksuz«. 23623 2 Brivski pomočnik vojaščine pro6t, dober delavec, išče službe za takojšen nastop. Cenjene ponudbe prosi poslati na naslov: Josip Ma-kovec, brivski pomočnik Celje, Slomškov trg 6. 23652-2, m Vajenci (ke) Učenka z malo maturo in 10 mesecev prakse želi premeniti mesto v trgovini. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23603-44 Šiviljsko vajenko sprejmem takoj. Poizve se: Mehanična delavnica, Tyrševa 71. 23643-44 Smrekove storže kupim. Ponudbe: Saša Stare. Mengeš. 23035-7 Belo omaro za obleke, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bela omara«. 23583 7 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanišl znesek 17 Din Vojno škodo ln vse druge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo in prodajamo po ugodni ceni. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12. 23630-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah lt takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. štev 12. 23631-16 Posojila dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana, Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Kupuje! Prodaja! Hranilne knjižice oank in nranunic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor. 188-16 Družabnica z veseljem do samostojnega vodstva tovarne in gotovino 350000 dinarjev naj javi svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Podjetna«. 23615-16 Ing. kemije star 30 let, s 5-letno prakso IŠČE nameščenja. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Kemija«. RAZNA ZASTOPSTVA ZA BEOGRAD sprejme firma ,.TEKSTIL KLASIK*1 Prvovrstne poslovne zveze in reference. Miroslav Jevtič, Knez Mihajlova 25/1. kat. 5950 f I V globoki žalosti obveščamo svoje sorodnike, in znance, da nas je nenadoma preljubi soprog, oče, gospod Pureber Franc drž. žel. v pok. dne 26. avgusta ob 18. po kratki in mučni bolezni zapustil za vedno. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 28. avgusta ob 3. uri popoldne iz žal. Ljubljana, 27. avgusta 1940. Žena Marija; otroci Franc, Edi, Anica, Valerija. Radio Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio Radlone model 1940 nov poceni prodam. Bu-kovnlk. Trubarjeva 2. Sv. Jakoba most. 23638 9 Posest Beseda 1 Din, davek i Din, za šUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanišl znesek 17 Din. Kupujemo gozdove srednje in večje, vsake vrste v predelih med Zidanim mostom in Litijo ter med Zidanim mostom in Celjem. Ponudbe na »Dubravka«, Zagreb, Ilica 11. 23289-20 Kupim hišo v LJubljani (okolica Mirja, Trnovo, Prule, Rožna doUna, šiška, Zg. šiška, Bežigrad). Ponudbe s točnimi podatki o legi, stanju in rentabilnosti na ogl. odd. Jutra pod »Okrog 250.000« 23618-20 f Umrla mi je žena Ivanka Pogreb bo 29. avgusta ob 15. uri s postaje Slov. Bistrica-mesto na pokopališče. Videm, Krško, Ljubljana, Sv. Pavel pri Preboldu, Maribor, dne 27. avgusta 1940. žalujoči soprog MAKSO KAMOR, višji kontrolor drž. železnic in sorodniki. 50 C€kSs££čftiK. IGN.VOK UU BUAMA. TAVtMUf« J Avto, moto Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Rabljene avtogume plašče in zračnice, samo velikosti 4.50 do 5.25-17 ln 450. 5.00 do 6.00-16 kupuje po najvišji ceni DKW zastopstvo I. Lovše. Celovška c. 93. 23090 10 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stanovanjska vila petsobna z, vrtom na Vr-hovclh pri Viču se odda v najem s 1. septembrom za 650 din. Informacije: Vrhovci 50. 23604-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dve sobi in kabinet za mirni osebi iščem v vili na Mirju ali v bližini cerkve sv. Jožefa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Ne center 622«. 23622-21 a Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami v bližini centra Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka 640«. 23640-21a rnrri iT'Tli Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo oddam takoj. Bleiweiso-va c. 3-III levo. 23637-23 Veliko sobo v centru, prazno ali opremljeno, oddam s septembrom solidnemu gospodu. Vhod iz stopnišča. Ogleda se lahko v petek in soboto od 15. do 17., v nedeljo od 11. do 12. Mikošičeva 22a-III levo. 23578-23 Visokošolka išče snažno sobo, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod »Navedi ceno«. 23608-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu s 1. septembrom. Dvor-žakova 3 priti, desno. 23556-23 KamnlSki Sokol stopa v novo dobo Letošnji nastop t septembra naj pokaže njegovo dosedanje delo Kamnik, 27. avgusta— Ko je pred nekaj leti kamniški Sokol sklenil prečistiti svoje vrste in zanesti vanje več sokolskega duha in življenja, je marsikdo nejeverno zmajeval z glavo, češ, saj ne veste, kakšno breme ste si nakopali; zaleteli se boste. In ko je vodstvo društva dalo svojemu hotenju trdnega izraza in poudarka, so rekli: idealisti so to, ki ne razumejo stvarnosti; to zna stvari škodovati. Ko pa je društvo skušalo postaviti stvari na svoje pravo mesto in dopovedati, da sokolski ideali ne smejo biti zapisani samo na papirju, temveč, da jih treba v polnem obsegu in kjerkoli uveljavljati, j« postajala stvar za nekatere že kar sitna in so se vpraševali: Ali ni bilo dobro to, kar smo delali doslej? Ali se nismo trudili, žrtvovali itd.? Ne prijatelji, stvar je drugačna! Vprašanje je treba postaviti takole: Kako smo delali? Kako smo razumeli svoje dolžnosti in kako smo jih izpolnjevali? Dijaka sprejme na hrano ln stanovanje dobra družina. Pomoč pri učenju nudi akademik. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23651-22 Dijakinjo sprejmem na hrano ln stanovanje. Nadzorstvo, pomoč, klavir, kopalnica. Tabor, Sokolski dom I. nad. levo. 23644-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal za mlekarno aH brivnico brez konkurence, s stanovanjem ali brez oddam s 1- oktobrom. Nove Jarše, Zupane. 23614-19 Lokal oddam v hiši kavarne »Evrope«. Več pri Gregorc ln Co. 23650-19 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repo s strmo, novo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni vsako množino dobavljam. Homan, Ljubljana, Sv. Petra 81, tel. 35-39. 185-33 Dopisi Vsaka beseda 2 Din, da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din Pomladanski dnevi Vsestranske skrbi. Ka-loo je Tebi? Mnogo,, mnogo poljubov! 23635-24 Razno Nekadilec postanete Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlč znesek 17 Din. v treh dneh z našim zanesljivim, popolnoma neškodljivim sredstvom »Nlkotinol«. Velika steklenica din 70. mala din 60. pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo aastopnlke. 200 Počitnice doma Letos nI pravega vremena. Sončite se doma z našo patentirano ultra-violetno obsevalko Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo šport no rjavo polt. Zahtevajte prospekte! Jugopatent, Ljubljana, Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike. 23571-37 Revmatizem išijas, nevralgijo. zama-ščenost uspešno zdravite z našim masažnim aparatom »Vibrator«. Izboren tudi za nego lepote. Cena din 420. Jugopatent, Ljubljana, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike. 23569-37 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom takoj oddam v vi.i boljšemu gospodu. Costova ul. 7 pri Sv. Krištofu 23648-23 Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din Prazno sobo v vili, ne v centru, išče gospodična za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne v centru«. 23617-23a Sobo v centrumu ali v bližini iščem za 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni uradnik« 23655-23a Separirano sobo udobno, čisto, po možnosti z vhodom s stopnic iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separirano«. 23654-23a Mizarske stroje vseh vrst priznano pi vovrstnih znamk »Tei chert«. »Festo« Itd. ka kor tudi kakovostn< strojno orodje, skobelj ne nože. krožne in ga terske liste naročite najbolj ugodno na ve lesejmu. Specialna trgo vina Dovžan Ivan. Ljub ljana, Frančiškanska ul 4. Tel. 45-42. 197-29 Kovinska industrija, pozor! Stružnice nove, najmodernejše, dospele iz Nemčije, tudi z vdelanimi e ektromo torji 200 — 250 X 1000 — 1500 mm. Ludvik Ileršič. Ljubljana. Cesta 29. oktobra 13. 22956 29 Mivali Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Manjšo sobo s posebnim vhodom išče gospod v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snaž-nost 639«. 23639-23a Dijaške sobe Beseda 1 Din. davek 5 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanišl znesek 17 Din. Dijaka nižješolca sprejmem k sinu odiičnjaku klasične gimnazije, na hrano in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23329-22 Boljša družina sprejme dijaka v vso oskrbo. Center, kopalnica, klavir, nadzorstvo ln pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23625-22 Dijaka sprejme profesorska družina v popolno oskrbo. Posebna, zračna soba. prvovrstna prehrana, vestno nadzorstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 1200 din«. 23628-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje, lepa sončna soba. ter dobro hrano ln vso oskrbo. Instrukcije v hiši. V bližini poljanske gimnazije. Soba na ogled: Streliška ul. 22-I. desno. 23642-22 Psa dobrega čuvaja kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23607-27 Informacije Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Damski plašč katerega Je dobro poznana oseba pomotoma vzela v nedeljo v restavraciji Keršič, se naproša, da ga istotam odda. 23626 31 Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi naredil kdorkoli na moje ime. Pepca Abunar, Borutova 10, Ljubljana. 23621-31 In ker je bil na to odgovor negativen, je kamniški Sokol sklenil postaviti si drugačno in trdnejšo podlago za svoje bodoče delo. V časih, ko divjajo okrog nas viharji in ko nas same meša čudna in prazna propaganda in obljube, ko vladajo zmedeni pojmi o vseh rečeh, je kamniški Sokol sklenili visoko dvigniti prapor dela in dolžnosti. Delo m dolžnost, v dobro narodu in vsem nam, evo, to je sokolsko. narodno in edino uspešno življenjsko pravilo. Za tem praporom korakamo in vsi, ki so dobre volje in imajo srce za naše stvar, nam kličejo: le naprej, kamniški Sokol. In mi gremo naprej! Prod dobrim letom se je šlo zato. da se odločimo, ali nam je potreben lasten dom. Sklenili smo in spoznali. da brez doma ne bomo mogli delati, kot bi morali in spravili smo se takoj na delo. Zbirali smo sredstva, iskali možnosti in izkoriščali prilike, razmotnvali vprašanja prostora in končno pridobili lepe stavbne parcele na Zapricah nasproti glavni postaji. ki so bile last br. Knafliča iz Kamnika in br. Kunstlja z Vrhnike Ko smo sklepali o nadaljnjih načrtih, se je ponudila lepa prilika da si Soko! pridobi tudi zemljiški kompleks pod Starini gradom med Bistrico in Nevljico z vsemi stavbami na njem, to je kopališčem, zimskim in letnim, ter veliko nedograjeno hišo. ki je bila namenjena za bolnišnico. Da Soko! ni smel zamuditi te prilike, jc bilo jasno. In tako je prišel Sokol v last najlepšega kotička v Kamniku, ki pa je bi! dosedaj čudovito zanemarjen. Čudna so b:la pota usode tega krmnega koščka kamniškega vojno je bito tu znano zdravilišče, ki je pa po vojni popolnoma propadlo in prišlo ▼ last ljudi, ki niso vedeli, kaj z njim početi. Zdaj je to v 9okolskih rokah in upamo, da bo temu, z vso lepoto obdarjenemu kotičku sreča odsilej milejša. Trdo bo moral prijeti Sokol, da bo rešil to zavoženo podjetje. O naših načrtih vam tu ne bomo govorili, zanesite pa se. da bomo stvar uredili tako, da bo prav. Zadnji lastnik dr. Ivo Benkovič se je zavedal, da bo podjetje prišlo v prave roke in ga je zato tudi oddal po zeflo ugodnih pogojih. Ko je Sokol kupil to lepo posest, je imel pred očmi le eno: rešiti zanemarjeno lepoto in jo oživiti za tisto, za kar je bila ustvarjena: služila bo javnosti. Takoj po nakupu je Sokol prešel na najnujnejše delo in uredil letno telovadišče. eno najlepših teflovadišč, kar jih je blizu in daleč. Kamniški Sokol bo na tem telovadišču imel letos svoj nastop. Vabimo vas, da nas pridete v nedefljo 1. septembra obiskat. Ce vas bo gnala k temu že sama radovednost, gotovo ne boste razočarani. Če pa vam bo narekovala sokolska zavednost, da pogledate in ocenite naše delo, boste sprejeli z iskreno sokolsko prisrčnostjo, ki je sedaj bolj kot kdaj koli potrebna. Da smo potrebni pomoči moralne kakor gmotne, vam ne bomo govorili Tudi ne o težavah, ki smo jih imeli in jih bomo še imeli, če bomo hoteli svoje delo nadaljevati uspešno m dobro. Potrebne so bile že doslej velike žrtve in te so doprinesli bratje, da bi se čudili, če bi vedeli njih imena. Ne bomo jih omenjali; povemo le, da so to ljudje, ki so pripravljeni na resnične žrtve, dočim tistih, ki bi lahko dali, pri nas ni. Pošiljanje pisem in paketov vojnim ujetnikom Pojasnila dravskega banovinskega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije F.T.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE V HOTELU,SOČA' SV. PETRA CESTA Od Vas je i visno, da imate obleko vedno "-nt novo zato jo pustite redno Kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika>nlca KLI SEJE ENO VEČBARVNE JUGOGUAfO MTfcANAM Ljubljana, 27. avgusta. Lani v decembru so objavdi vsi dnevniki v dravski banovini navodila glede pošiljanja pisem in paketov vojnim ujetnikom, internirancem in privatnim osebam v ozemlju vojskujočih se odnosno okupiranih ter ostalih držav. Ker se interesenti pogosto obračajo na pisarno Rdečega križa za informacije, kakšni so pogoji za odpravo teh pošiljk in ker se zadevni predpisi večkrat izpreminjajo, objavljamo: 1.) Poštne pošiljke vojnim ujetnikom in interniranim privatnim osebam v vojskujočih se državah, kakor tudi vojakom, interniranim v nevtralnih državah, so oproščene poštnih taks, in sicer: a) pisemske pošiljke (navadna pisma, navadne dopisnice in s plačanim odgovorom, poslovni papirji, tiskovine); b) pisma in zavoji z označeno vrednostjo (če niso obremenjeni z odkupnino) in c) paketi z označeno vrednostjo in brez nje (v kolikor niso obremenjeni z odkupnino). Te pošiljke morajo vsebovati točen naslov ujetnika, kakor: rodbinsko in krstao ime, čin, po možnosti številko ujetnika, mesto taborišča in številko taborišča v državi, v katero so pošiljke namenjene. Razen tega naslova mora biti na levi strani zgoraj navedeno: »Prisonnier de yiuerre«, a na levi strani spodaj »Franc de port«. Za vse pošiljke, oproščene poštnih taks v mednarodnem prometu, veljajo tudi še nadalje odredbe o poštno-carinskem postopku kakor tud; o valutno-deviznih predpisih. Za vsako pošiljko v gotovini se mora izposlovati dovoljenje ministrstva financ — valutno-dev zni oddelek. Po obvestilu mednarodnega komiteja Rdečega križa se za sedaj denar ne more pošiljati. Kar se tiče paketov, se po sedanjih poštno-carinskih predpis h dovoljuje odpo-šiljanje paketov v inozemstvo samo do vrednosti din 50.— in do teže 1 kg, vendar je po razpisu min:strstva financ prepovedano pošiljanje poštnih paketov, ki vsebujejo take proizvode, ki so deloma ah v celoti inozemskega izvora. Posebno je prepovedano pošiljati kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, čokolado, riž, milo volnene in bombažne tkanine, platno, svilene tkanine, izdelke iz usnja itd. Carinarnice so prejele nalog, da vračajo vse pakete, ki so namenjeni v inozemstvo in vsebujejo navedene predmete. Interesenti se zato opozarjajo, da poštam ne oddajajo paketov s tako vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in izgubljali časa, ker morajo poštni uradi vse take pakete odpošiljate-ljem vrniti. Razen tega je po obvestilu vojaških oblasti vojskujočih se držav prepovedano pošiljati v paketih: časopise, ali pakete ovijati v časopisni papir, živila, ki se lahko pokvarijo, tekočine, kakor steklenice z žganjem, vinom, l'kerjem ali drugimi pijačami, zobno vodo, dišavami in podobno. Dovoljeno pa je poslati predmete domačega izvora in izdelka, kakor: tobak, cigarete, c gare, knjige, igralne karte, sladkor, mesne konzerve, povrtnino in sadje v pločevinastih škatlah, kakor tudi makarone /S Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.- NAJLEPŠE ČTIV01 Zgodbe brez groze Plotr-Rasputln trna volna Thompson: £fyJfQ Majorjev a: Rudarska balada in rezance, dobro posušeno meso in slanino ter razno perilo domačega izvora in izdelka. Pred predajo poštnemu uradu se morajo paketi izročiti radi pregleda pristojni carinarnici. Pisma in dopisnice morajo biti čitljivo pisane in čim krajše, po svoji vsebini pa omejene samo na rodbinske, privatne in osebne razmere. Pošiljatelj naj vse predhodne posle pri pristojnih finančno-carinskih oblastvih sam izvrši, nato pa naj prinese paket, plombiran od carinskih oblasti, in poštno sprem-nico v pisarno pristojnega odbora Rdečega križa, da opremi paket, in poštno sprem-nico s svojim ž gom. 2.) Za pošiljanje paketov privatnim osebam veljajo obči predpisi za te pošiljke, ki se pogosto menjajo in se morejo zvedeti pri vsaki pošti. Po naših sedanjih informacijah se morejo s posredovanjem Rdečega križa pošljati paketi privatnikom samo v kraje Poljske, ki so okupirani po Nemčiji. 3.) Pri pisemskih pošiljkah na privatnike v vojskujočih se in okupiranih pa tudi ostalih državah pa Rdeči križ pri sedanjem stanju, ko se vojskujoče države še niso zedinile glede zadevnega postopka, ne more intervenirati. — Izjema velja le glede pisemskh pošiljk na privatne osebe v krajih Poljske, ki so okupirani od Nemčije, pa tudi v tem primeru, če prejme od-pošiljatelj pismo, ki ga je direktno poslal, vrnjeno z označbo »nepoznan«. V takem primeru se mora interesent obrniti na pristojni odbor Rdečega križa, ki bo uvedel po zvedovalni postopek potom Mednarodnega komiteja Rdečega križa v Ženevi. 4.) Poizvedovanja o usodi vojnih ujetnikov, internirancev ter privatnih oseb posreduje Rdeči križ s predpisanimi poizvedovalnimi polarni, ki se pošiljajo interesentom po pošti kot tiskovine, za 'car je treba poslati 50 par, izpolnjeni vprašalni poli pa priložiti znamko za din 1.50 za odgovor. (Iz pisarne dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije št. 3281 z dne 23. avgusta 1940.) šolstvo g— Vpisovanje na strokovni nadaljevalni goli na Bledu t*> v nedeljo 1. septembra od 8. do 10. tire v ljudski šoli. Pri vpisu mora plačati vsak vajenec 60 din šolnine. Novo vpisani vajenec ali vajenka mora pri vipisu predložiti učno pogodbo in zadnje šolsko izpričevalo. š— Na aržavnem °srednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani bo vpisovanje gojenk dne 2. septembra od 8. do 12. ure v prostorih na Novem trgu št. 4-1. — Pričetek pouka bo 10. septembra. I ZALOŽBA .CESTA" LJUBLJANA KNAFLJBVA ULICA 5 Sreda, 28. avgusta LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operne uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Cimermanov kvartet. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Simboli v delih Ivana Cankarja (prof. F. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Nušič in narodno gledališče v Skopi ju. — 19.40: Objave. — 20.10: Delavčevo domoljubje in gospodarsko vprašanje (g. Milan Valant). — 20.30: Pevski koncert g. Borisa Popova, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Citraški trio Vesne. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Sladkarije (plošče). Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20.15: Opera »Bajazzo« (plošče). — 22: Komorni koncert. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 20: Plošče po željah. — 20.30: Literarni večer. — 22.10: Lahka glasba. — Sofija 20: Mali orkester. — 20.50: Solisti. — 21: Bolgarski skladatelji. —22: Lahka in plesna, muzika. — Rim 17.15: Vojaška godba. — 19.40: Mali orkester. — 22.30: Violinski koncert. — 23.15: Plesi. — Praga 19.45: Češka komorna glasba. — 20.20: Forsterjeva suita Cyra-no de Bergerac. — 21.30: Pester glasbeni spored. — 22: Dvofak: Slovanski plesi. — Berlin 19.15: Koncert velikega orkestra. — 21.10: Lahka glasba. — 23.10: Nočni kon-eert. Postani in ostani član Vodnikove druibel Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja — Za inaaratni dal Je odgororati kiojs Novak. — Vri * LjaMjui.