PoStnina ola5ana v gotovini uto im itev 88 V Llubllonl, v Mrtrt 18. aprila 1929. ten« Din V Izbija vstk dan popoldne, Izvzemli ncdcljc In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, vcčji insert ti petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru. Inseratrii davck postbti, »SJovw$fc1 Nirod« veUa letno v Jugoslaviji 144«- Din. za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ■« vračalo. — Naie telefonske itetilk« io: 3122. 3123. 3124. 3125 hi 3124. Posebne doklade upravnih uradnikov Z novim zakonom o splosni državni upravi bodo povišani tuđi pre-jemki upravnega uradništvasposebnimidokladami - Redukcije nekva- lificiranega uredništva I Beograd, 18. aprila. Zakon o splosni upravi, ki je izdelan v notranjem ministrstvu, ureja med drugim tuđi prejemke upravnih uradnikov. V to svrho je v novem proračunu v partiji 386 dofočenth 18 milijonov dinarjev za materijelne in osebne izdatke. Doklade uradnikov L kategorije v upravni službi se bodo uredile enako kakor pri sod-nikih in bodo znašale z ozirom na pobžaj in skupino 4000, 3500, 3000, 2500, 2000, 1500, 1000, 600 in 200 Din. Skupna vsota teh doklad znaša 13.093.00C Din. Za sreske poglavarje v II. kategoriji še ni določeno, koliko bodo znašale njftove doklade, zdi pa se, da bodo znašale 600 Din. Skupna vsota teh izdatkov bo znašala 864.000 Din. Glede sreskih poglavarjev HI. kategorije je prevladalo naziranje, da nimajo potrebnih kva-Hiikacij in bodo zato reducirani Uradnikov v upravni službi je skupno s policijo 7000, od teh v I. kategoriji 900. L. 1923 je bH v Srbiji izmed 174 poglavarjev en sam v L kategoriji Kralj podpisal novi stanovanjki zakon Stanovanjska zaščita je provizorično podaljšana- — Zakon bo te dni objavljen« Beograd, 18. aprila. Minister socijalne politike je biJ danes opoldne sprejet od kraija v avdijenci. Ob tej priliki je kralj podpisal novi stanovanj-ski zakon. O novem stanovanjskem zakonu je mmister socijalne politike izjavil, kakor zm-trebno, da se s tem nacrtom omogoči tuđi ojačena aktivnost naše zunanje trgovine zlasti z ozirom na interese naSe produkcije. Pri zaključevanju trgovinskih pogodb se bo vsekakor v tem ozi-ru omogočil ministrstvu trgovine večji vpliv. Železniška katastrofa v Belgiii Pri Hallu je frčil pariški brzovlak v tovorni vlak - 3 vozovi hrzovMka r^hjti. f)ns!ei 11 m»1vih, 21 težkn in nad 61 labko ranjenih — Bruselj, 18. aprila. V Hallu pri Bruslju se Je pripetila vceraj železn&ka katastrofa, ki je zahtevala veliko § te vilo čiovešklh žrtev. Brzovlak, kl je vozfl \z Pariza v Bruselj, se je z največjo brzino zaletel v tovom] vlak. kl je pri-hajal iz nasprotne strani. Udarec je bil tako sllen, da sta se lokomotivi žarili druga v drugo, trlje vozovi brzo vlaka so se prevmili in docela razbili. Izpod ruševin so potegnill doslej U mrtvih. 21 težko ranjenih In nad 60 lažje ranjenih. Mrtva sta tuđi strojevodja in kurjač tovornega vlaka, dočim je strojevodja brzovlaka težko ranjen. Nesrećo je zakrivil strojevodja brzovlaka. ki je spregledal signal, In ni ustavi! vlaka, dasiravno je bil tir zastavljen po tovornem vlaku. Težko ranje- nega stro je vodio so preepljali v bolnico za ujetnike in se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ee bo sploh ostal pri življenju. Promet na progi je začasno ostavljen, ker je porušen tndl tlr v dolžlnl več sto metror. Pogajanja z Rumunijo — Beograd, 1S. aprila. Jugoslovensko -romunska pogajanja potekajo v vseh rar-pravah povoljno in v polnem s oglas ju. Vče-raj je gospodarsko - fcnančna sekcija pod predsedstvom poslaniškoca. svetnika dr. A-leksandra Dodija razpravfjala o preprečenju dvojnega obdavčenja ftigoslovenskega in romunskega obmejnega prebivalstva ter o dolgovin in tirjatvab v bivših avstro-ogrskih kronah, v kolikor obstojajo med Jugoslavi-jo in Rumunijo. Kakor se doznava, se je v teh vpraianjih včeraj dosegel načelni sporazum. Po sogtasnera zatrjevanju članov vseh sek:U potekajo pokajanja zelo ugodno in je pričakovati, da se bodo končala brez vsakih težkoč. Sprememba zakona o tobačnem monopolu — Beograd, 18. aprila, V Topoli je kraij 16. t. m. podpisal zakon, o za čas ni izprc-membi či. 19. zakona o tobačnem monopolu. Po tem zakona se raorejo ne fflede na določbe CL 19. zakona o tobačnem monopolu v proračunskem letu 1929-30 vsera producentom tobaka dajati od I. iunija dalje posojila. Kraljeva pomoć ponesrecene-mu avtobusu — Beograd, 13. aprila. Ko se je suoči kralj vrača! iz Topole v Beograd, je v blizini Mladenovca srečaJ prevrajeo avtobus i potniki Kralj ie dal ustaviti svoj avtorao-bil ter je ponudi! pomoč. Prisotni potniki so kralja burno pozdravili Mednarodna ženska alijanca — Beocrad* 18. aprila. V tekočem mese-cu se bo v Londonu vrši! mednarodni kongres ženske alijanse, ki se ga bo udeležila za Jugoslavijo predsednica Ženskega saveza Leposava Petković. Kralj Boris v Belgiji — Sofija, 18. aprila. Predsednik vlade Ljapčev je demantiral vest o skorajšnjem povratku kralja Borisa v Bolgarsko, pri čemer povdarja, da ni nobenega razloga za ta Po neki brzojavki iz Bruslja je kralj Boris že dospel tjakaj ter ga je na kolodvoru sprejcl belgijski kralj Albcrt. Kralj Boris bo ostal v BrusUu dva dni. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA D«Tiie: Amsterdam 22865, Berlin 13.50, Budimpešta 9.9227, Bruselj 7.9068, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9795 do 8.0095 (7.9945), London 276.36, Newyork M.72—6fi^2 (5082), Pariz 22136—22336 (222.96), Praga 16&10—16R90 (168J5O), Trst 297.05-290.« (296.06). Efekti: Celjska 158 deuM Ljubljanska kreditna 123 den-, Praitediooa 850 den^ Kreditni 170 den^ Vevfe 120 zmklU Ruie 250 đo 260, Stavbaa 50 den., SeSir 105 den. ZAGREBSKA BOEZA. Derise: Dunaj 799.45, Amsterdam 22^65, Budimpešta 9.9225, Mi lan 296.0O, London 276J56, Newyork 56^2, Parir 222.36, Praga 1665, Curih 1095.9. Efekti: Vojna Skoda 426. INOZEMSKE BO1ZE. Curih: Beograd 9.1275, Dunsj 72.97, Bu* dim pest a 90.47, London 25.2173. Nevvvork 519.55, Pariz 20.29, Milaa 27-206, Berlin 138.1«, Pr«fa 16.37B. -^ Vse dijastvo proti Primo de Riveri ?r"^ Primo de Rivera je v odgovor na di>aške demonstracije zapvl vse univerze. — Zato so se tuđi zmernejše skupine pridružile ekstremnemu diiaštvu in zahtevajo odstop diktatori*- Madrid, 18. apr. K^r so dijaki na vseučillšcih v Barceloni in Ovideo na-daljevali z demonstraciiami proti Primo de Riveri in sporazumno s profesor^ odManjali pokorščlno novo Imenovanim vseučiHškim vlažnim komi-sarjem, }e vlada ukazala zapreti uni-vcrzo v Barceloni In Ovideu. Ob te] prQiki ie izdala vlada ponovno opozori-Io vseučilišklm dijakom In profesorjem, da bo nastopala z vso strogostjo proti vsakemu njlhovemu nastopu, ki ne bi bit v okladu t nienim delom in cH|era. Vladni ukaz o zatvoritvl obeb univer* je povzroćii med dijairvom veifko raz-burlenje ter je prlčakovatl novih dHaških nemirov. Ob tej priliki so Ula\M tuđi /as topnik I dija^ke u rupe, k} Je bil« za sporazum z vlado, da bo morala od-stopiti od svoje taktike ter se zopet Iz solidarnosti priključiti ekstremne!*! tak. tiki revolucijonurnega dijaitva, k! za* hteva bre/poso|en odstop Primo dt Rivere. Banditi izropali banko sredi mesta PRI BELEM DNEVV SAP ADU BA\KO IX OD\ESU VSO GOTO* V1XO — S STROJN1M1 PUSKAMl SAD POLICIJO - BREZ SLEDI IZGISILI — Xewyork, 18. aprila. V mestu Greenvich se fe odigrat zopet roman= tično drzen banditski napad na neko banko v sredini mesta. Maskirani ban* diti so se pripeljali z avtomobilom, na katerem so imeli strojnice* pred banko, vdrli v poslovne prostore, napadli blagajnika in izropali blagajno. Odne-sli $o okoli 40.000 dolarjev. Pri svojem odhodu so pričeli streljati s strojnica* mi na policijo, ki jih je hotela ustaviti in aretirati. Zaradi odločnega nastopm se jim je posrećilo prebiti vrste polici* stov ter pobegniti v doslej še neu&o* tovljeni smeri. Napad je izzval v me* $tu veliko vznemirjenje, ker se doslej ameriški banditi v njenem nridfu Se nišo pojavili. Trocki mora ostati v Tnrčifi Tuđi norveška vlada je odklonila dovoljenje za njegovo nase-litev - Trocki ?e temu čudi, vendar pa se je udal v svojo usodo — Oslo, 18. aprila. Na seji norveške vlade je bilo obširno pretresano vprašanje, da-li bi bilo mogoce ugoditi prošnji nemškega odbora za pomoč Trockemu, da se mu dovoli stalno bivanje na norveškem teritoriju- Vlada Je bila prvotno dokaj naklonjena tej prošnji, vendar pa se je morala zaradi zunanje • političnih ozirov in iz strahu pred eventuelno komunistično agitacijo izgnanega bivšega voditelja boljševikov Trockeita odločlti za odklonitev dovoljenja. Ta svoj sklep je brzojavno sporoćila zastopnikom odbora za pomoč Trockemu ter navedla kot vzrok odklo-nltve to, da bi povzročalo nadzorstvo za osebno varnost Trockega norveški državi prevlike težkoče. Prepis tega odgovora je bil dostavljen tuđi Trockemu v Carigrad. Zaradi tega se je Trocki končnoveijavno odločil ostati v blizini Carigrada ter se preseliti na Prinčeve otoke v Marmarskm morju. Turska vlada jes to njegovo preselitvijo zadovoljna ter mu je sporočila, da mu ne bo delala nikakib ovir glede njegovega bivanja v Turčiji, dokler se bo odre ka I slebeme politične akcije. — Carigrad, 1S. aprila. Trocki se je zelo začudil, ko je izvedel, da je odklonjena tuđi prošnja za njegovo naselitev na Norveškem* Izavil je, da Je gojtl do liberalnih in demokratičnih vlad veliko simpatijo ter ne more razumeti, kako morejo biti tako ozkosrčen. Nenadna zima na Balkanu V Rumunip Je zapadel debel sneg in povzročil ogromno škodo. — Tuđi Bosna fe zelo prizadeta. — Orkan nad oceanom. — Beograd, 18. aprila. V Bosni in Srernu je tuđi še danes zelo mrzlo. Sneg, ki je zapadel včeraj, je večinoma že skopnel. Nenadna izprememba tem* f>erature je povzročila na nasadih obi-o škode. Hudo so prizadeti zlasti to* bačni nasadi. — Bukarešta, 18. aprila. Nenadna izprememba temperature je imela v Rumuniji katastrofalne posledice. Vče« raj je ves dan snežilo ter je zlasti v jjoratih predelih države zapadlo do pol metra snega. V okolici Varne so div« jali tako hudi snežni meteži, da je bil ukinjen ves promet. Mnogo telefon* skih in brzojavnih zvez je prekinjenih. Vse zimske setve ^) uničeoe. Najvcč pa so trpeli nasadi vrtnic, ki so docela pozebli. Gorovje okoli Sinaja pokriva debel sneg. V Bukarešti sami divja or« kanski vihar. včeraj ponoldne pi je na* dala debela toča. — London, 18. apriU. Nad AtUot« skim oceanom razsaja silna burja. Pet velikih prekooceanskih parnikov se je moralo zaradi silnega viharja vrniti v pristanišča. Po dosedanjih vesteh se je potopilo 7 manjSih parnikov in mno« go jaht ter ribiikih čolnov. Mnogo parnikov. ki jih je neurje zalotilo na odptem morju, kliče na pomoć Kralj Zogu MussoKniju — Kim, 18 aprila. Državni podtajnik za no t ran je iadeve Granđi. ki ?e je snoči vrnil iz Albanije, je izročil Mu?$oliniju kip So^i-nje Batrinte kot dar albanskega kralja Zopu Mussoliniju. Kip je bil najden v južni Albaniji ter ga *matrajo za uraotvor Pra\itf»1 **i. ne srre t* nobeno zaroto. Vest ic nastala zaraditeja. ker to v nrkem oofniSkem va-sonu I. m II. razreda naSl: dve pokvarjeni bcmM, o kzterih $e |c domnevalo, da *ta hili van] položeni iz zarotmških n^rTrentiv. „Zarota" v Sofiji — Sofija, 18. aprila. Službena azenciu objavlia demanti vesti, da je polici U odkn-la neko zarnto. Na pristojuem mestu izjav-Ijajo, da je ta vest poTsem neoanoraaa inda Ogromna škoda pri požara patnika »Evrope« Hoafcttra, \- «?riLa t. Nemikan mw\w U\m inlcnjttfem se je posre&!o po atpoen-h ć«!ili đvixiwti i>ocoTrt vvlepanrik •Zvmv ttr i* prtr»«:iaii v s-h- dok. kjef bod« priCf!1 s f»«-^•av'jankn-) po ?o2-ro nas'a'e ikođe P-ipfuv'i te do tri)«;a uafeniaj &est metceev m wm*l* ugo* Stran 3 »SLOVENSKI NAROD« dne IS. aprila \9&. Stev 88 Plazovje preti podsuti srednji del Hrastnika Odstrttnfevaloa dela plućna z Dacarjevega hriba bodo trajat« nad meeec dni Del starega Hrastmka, s katerega se pomika plazovje v dolino Hrastnik. 18. aprila. Pla-zovjć, ki že uckaj let nernoteno vrši •voio razdiraliio deio, ograža vedno bolj •rednj«i del Hrastnika. Pred tednom dni se je začela valiti zemlja s tnkorvanega Da-earievega I »riba tu cesto, ki vodi iz Hra-atriku na Dol. Cesto sa morali takoj zapreti sa promet. Plazov je z Dacarievega lrrifoa piitiska Se sedaf v dolino. Oblast ie takoi »kreni'Ia vse potrebno, da pr&preči nevar-nosi. Promet se vrši ua nasprotni strani nfcoli Dacaf jevega hrrba. PJazovje ođ.siranjujejo dt'lavci ukraj-nejsa zastopa. Pred dveina dnevoma so priCeli razstreljevat; skalovje in odvažati zoml-n. ORTomna plast zetilje, ki drži s hriba v dolino, se najbrže še ne bo kmalu nsravila. Priea;kovati je. da bodo trajala odstrati.icvalna dela nad uiesec dnl. Mnogo se zopet govori o tem, da bi priskočila na pomoć \oja5ka cb'ast. Kakor se jc doseda;, obstoij Dacariev hrib iz ilovice, na kateri se nahaiaio ogromne »kale. Toplo spomladansko vreme je Tazfo-pilo velike množine snejra. vnda se je začela zbiruti v liribu. kjer so že preje izvirali Mudenčki ter je kasnejc pri nastopa-frČtm ;n>ra-/u povzro^ila, da se ie ska!ovje zapelo rušiti iu padati na cesio. Otostoja stalna nevarnost za pasante, dokler ne raz* strele vseh skal in odstranilo naplavllene jse-nlje. Plazovje na hribu. na katerem je stal peprej stari Hrastnik, istotako ne miruje. Pred leti so komai zajezili največjo nevarnost, ki ie pretila šolskemu poslopju in crkoliškim lrišam s tem, da so neinudomj zgradili kanale, po katerih se ]e voda od-telvala. Ođs-tranjevalua dela so trajala već mesecev. Zdelo se je ž<\ da je minula vsa* ka nevarnost. Seđai se doznava, da to plazovje že zopet ogroža strednji del Hrastni-ka in to bolj, kakor kdaj poprej. Kamenje, pomešano z velikimi plastmi zemlje, se neprestano vsipava. v dol?no na Pintarjevo posestvo. Pritisk zemlie se opaža tuđi na mostu pri Rosu, kler se je zvila vodovodna cev pod mostom. Škarpa ob cesti od orožniške postaje proti rudnLkom vedno boli poka in se je bati. da posartiez-ni de!i ne padeio na cesto. Pod Roševo go-stilno je nameraval zidati liiso mizar Sustcr. a so se opazili znaki plazovia in se še m oilločil za zidavo, tem već caka na odločitev komisijonclnesa oglech, ki se bo vrši! v petek. Vsakih 20 minut po ena težka nesreća Od 1. 1921—1927 smo imeli 42.100 težkih nesreč Lmbljana. 18. aprila. Centralno tajništvo delavs-kih zhornir }<* predložilo v sporazumi] /. raznjini dolavskimi sindikati mi-nistr«kiimii prr^UMniku notivi-ii.?pmu ministru in mini-tru za >o-rijalno politiko >pom*1nico / naslovom . Za /.Marilo in 7.-1 varova ni*-« ■!«»-Iiivcpv. . i/, kufere posnemjimn na-**l**finjo Ziinimi\e podatkf: /aUmska /nSoila -ielavstva je uenio-jo-te brnt ustrozajoiv državna inspekcijo oe-la. Zakon o inspekciji ako ;>o<1-j*»tjo Hvakjat U'tno: n li pravilnoj**, -lolžui «>„ da prf»t:Iedajo. v knkSn^in položaju ►>** nahajajo «It»Ia\Ti. ki so pod zakonsko ;;i-Seito in ali uživa.io blajsr»dati te zaščite. lu-^pfkciie delu so teine, torej l>i inor:iie preiilfdati (»koli 1,o*».<' jf* aktiTiiust iu?p^ktorje> inajii^afa, je uara^alo >terilo (ržkib ne^reč. lako je bfJo lfta: noa-rečiiili smrtnih prime rov 1031. 2.452 !V 192"J. 2.714 HM» V.r2l\. ti.T.K ltW U»24. T.297 141 1l>2o. S.135 144 l«LM.i. 7.058 117 11M7. 8.149 13T) leta : 1«rJH. 19-i 1 tflrj'j. i ?rjn. t1>24. 1W5. 1W7. ptnijt'tja: 1i:ts TfiTO 7€.»7'J S14^i !«7O :^>74 z 7^ipc*leiiimi flolavci: 3t>.027 101.81)7 128.733 HV5.177 175.607 146.720 ;19/K)4 137.491 l*uTprerii4> >zet» so iiispekcijc tlela (»hvUidoTjilo knmni de«^ti itel zakonsko prp dela. Ohvlađorale a a ni>«. k«*r ni**« imelo ne fizit'np ne maipriialijo HHtcoenoMi. Vn ftritivnih pr«>rarunih p bik« l**ta 1922/;< 192^/4 Jt!speKtorj«»v dri« 16 12 l'^ii 1i>27/8 1S9 9 8 S 192L*:i 1021/4 in^p. parnih kotlnv 12 10 lf.r2f»(; 1*r27/S 102.S9 7 7 7 1922':: li>23/4 tajnikov in«p. dola 25 13 nw5*<; tf>27/s i'j'jso 8 8 8 1922;:*. UG:< 4 Uj. iij««p. parnih kotlov 16 12 iqe?ir. 1927/s l'.rjA'o J * 6 6 1922 :*. Tf*23/4 rritii^nikov 22 21 _ 1lttf?/r» 1927/S M»2K'9 14 14 14 1922.-i 1^2:J4 1M3/4J 1327/^ tiC8D H 14 20 Potnih kreditor: 1922^ Din 1/H5.0OO. 1923/4 Din 800.00T. 1925* Din 700.000. 1927/5 Din &80XW^ 19S8/9 pin 5^0.000. Skuruij 42.1CT> 925 To so primeri samo težkih ne=>rK\ M imajo za posledico trajno ali zacasno nespo-sobuo?t za delu. krr lahke jirinier«1 deljvci ii^ prijii vi ja jo in se znnjj** vobče ne ve! Vsakih 20 minut r>e jv rfodila pri dHu l>o *niii«t trika ue-refa. a >koro >sak druži o jiJi odtegaili od dela tam. kjer jih ca-kajo njihovo prave naloco. Za neokrnjeno lepoto naše pokrajine (i. Kudoli Badiura je v * Jutru* obelo* danil apel na našo javnost, da se zavzame za to, da se ne kvari lice naše pokrajine, ki je utrpela na marsikateri točki svojo lepoto / raznimi napravami. Ta iskreni čla-nck. ki nnt je videti da >e je rodil v dnu užaljene duše. mi daje povod, da se mu pridružim v celem obsegu. in da mu pridam tuđi nekai svojih misli. G. Badiura se uptra proti teinu. la za to. kar išCejo drugi v prosti prirodi. To je poslavje zase, i^za kateresa bi >e d4lo po-vedati nursikaj pri nas, ki nam v tem o/iru Šc tuđi marsikaj manjka ... V konkretnem slučaju gre za integriteto lepote našega Viiitgarja. Mislim pa, da je skrb z. R. B. morda venđarle — to vsaj upam — odveC. ker si ne morem misliti, da bi ruo^la kaka oblast dovoliti točilnico >redi \'intgarju. ko ie odrekla isto ćelo osebi. ki je innla tako f.hratovalnico >kozi welo vrsto let pred \ iMtiariem. — z utemeljitvi.io, da N'intjtar t;i nikak letovi*ki kraj. kjer bi >e moglo kaj take«a dovoliti. Ako pa bi se kai take^a do-volilo sredi V'intgariu. bi se prav r-ić ne iu-dil. «ko bi nekeca dne dovolili- Ua >e nasta-ne v blizini Perićnika. ali pa Kie %■ Martulj-ku k«iW vrtiljak . . . Protest ^. Badiure jt ' ____________ Os C. D. Koncert Zvona" v Šmartnem pri Litiji Preteklo uedelio je priredilo znano pev-sko društvo ^Zvon« v šmartnem pri Litiji po dveletnem nresledku zopet svoj običajni koncert in sicer v proslavo svoje 4<^!etnice. Novi neumorni pevovodja nadučiteli i;osp. Kovačlč je — sicer tokrat prvič — dokazal z zborom tt discipliniranih pevk iu pevcev. kai vse se lahko doseže s pridnostjo. ?e sam spored ie nudil pestro sliko — niti dve pe^rni istega skladatelja! Polei; Hladnika in Gerbiča so bili zastopani Prc-gelj, Ocvirk, Forster. oba fpavca. Jercb. Prohaska, Pavčič in ćelo Adamič ?. znano nelahko »Kresovale tri devojke*. \e slede ua tu in tam nekoliko pogrebno interpreta-ciio in harmonijo so bili mehani zbori mnogo bolje odpeti kakor moški, kar ie pripi-sovati izredno dobrim sopranom. Tođa ttidi moški zbor se ie posebno odrezali z obću-teno izvajano Terebovo * Pelin roža, ki to je seveda moral ponavljati. V*a čast Mand-U u in Hauptmanu! Oerhičev ženski dvospev »Pomladnl klic- ie moral biti tuđi dvakrat zapet. Posebno pohvalo zasluži cdč. Pod-logarjeva z zvočnim in občutenim sopranom, kojega hi bilo vredno izSolati. l%in velia tuđi za oba solista! Dvorana nabfto polna — dokaz velikeca zanimanja in Ijube/ni đo lepe pesmi! Po koncertu se ie razvila ob raznih napitnicah prav prijetna prosta zabava. 0. pevovodii Kovačiču in smarskim Zvonašem^ k uspe-hu iskrene čestitke* M. P. Glasbena Matica v Novem mestu je priredila dne 1.^. aprila 19?9 v prosla\o stoletnice stnrti Schuberta koncert z repro-dukciio treh njegovih večjih orkestralnih del, kateremu je sledila sepvoigra -Lepa mlinarica« po vsebini in nape\"ih Schul">er-tovega cikla pesmi mlinarja. Prireditev je kar najbolje uspela. Prvi del prireditve je prevzel sokolski orkester. Uvajal je uverturo in baletno sod-bo (I stavek) k Rozamundi in prva dva stavk3 nedovršene slovite 11-niol simfonije. Točko za točko v naravnost odlični formi, s takim elartoin in zanosom, kakor sa od tega orkestra, čeprav veino ceniti njegove vrline, doslej se nismo čuli- Zvene! je pol-uo, sočno, igral je temperamentno, intonač-vo čisto in z dobro ritmiko \n dinamiko. Dirigent učitelj filasbene Matice konserva-torist g. Fakin je res zastavil svoje najboli-še moči in priznamo nm brez pridržka, da ie pričala izklesana izvedba o njegovem po-žrtvovalnem trudu in o njegovem finetn iTiuzikalnem poimovaniu. Odlično interpretacijo posameznih toČk je Inaležno občmstvo kvittralo z burnim zasluženim pleskom. Prav ta prireditev nam je pokapala jasno, Ua je Sokolski orkester resna glasbena ustanova, ki zasluži v polni meri skrbnega nesovania ter vsestranske finančne in moralne podpore. ker je /a Novo mestu kulturna potreba. Spevoisro »Lepa mlinarica* ocenjamo kot poljudno edicijo že imenovanega slovi* tega cikla Schubertovih pesrai v dramski obliki. Kar je dosegel Schubcrt, ko je po-višal pesnitev Viflema Mullerja v sfere harmonij, spada na višek tega. kar ie ta moj-ster kdaj ustvari!. Melodije mu vro U duše nevsahljivo, harmonije tnenjavajo od nežne pnprostosti do simtouične sile in red-ko kdaj je dosegel glasbenik tako polen dramatičen efekt s tako priprostimi ttva se vrsi za abonma Đ. Ljubosumna učiteljica ustreKla svojega moža Pretresljiv« ro&imk* tr«Jedi ja v Beogradu — 2«o« zasacil« moža pri ljubici in gm na cesti ustrelila. \ Beogradu >e je odigrala Zikcui-ku tra-^ediia, ki je zahtevala zivllenje tri:o\ca Bo-rivoia Ilica, sina tovarnarja zamaskov Arse Ilica. Trgo\ ca je ntegov^ Ijubo^uniru /ena Po kratkem obračunavanju ustrelila. Po hl uri je v Mladonagorićat^ki ulici nenadoma počil strel in na tla se je /«rudll ^ pre^trcljenimi prs1 mlad moški . temni ohleki, ki >e mu je poznalo, da je premo/-nei^i Beoj;r:iičan. Dva koraka za riim je stala kakor okamenela neka ženska. To je bila niegov* žena. V roki je še držala velik voiaški revolver, ki sa le potesnila iz žepa v plašču. Žena - inorilka je topo gledala svojo ^rte.v ter ie bila popolnoma ravnoduina do mno-ace. ki se je med tem zbrala okoli nje. t>eseTika llić. ki je na cesti ustrelila svojega n>oža. je živela / tijtm polnih sedem let. V zakonu >c ji je rodil sinček Milutin. Picd tem je bila profesorica na gimnaziji. \z tnuo/ice -e je do I>esanke preril oroi-rik, ki je videl v niej >amo morilko, ki jo je treba spraviti na varno in ii vzeti orožje. \'se to se .ie zgodilo v trenutku. \a beton-skem pločniku je ležala 2rtev. Vrgovec ie imel klobuk še nu slavi in pla<č preko roke. ^tara /ćen>ka ie zakriCala: >več^, >vcCo, prinesiten svečo, r.e srne umreti brez svece! ženica je prinesla svečo in jo priigala. Orožnik se ie jezil. Je bil $e /iv. ie pojasnila žena, pa smo prižgali ^ečo. preden je iz* dihnil. Prišla je komisija i orofniki Morilka je Mala pri >vojem mrtvem možu in /aČeU se je opotekati. Postalo ii je slabo. Prinesli so stol. na katerega ie sedla. Cakati >a morali na tehnično policijo. Med tem ie množica komentirala straien umor. Vsak ie uekuj vedel o Mvi in morilki. Seveda. zd-radni ti^te p?vke ca ie intrelih. Da, ttsta kodrasu itd. PriSla je telinična policila. Vse te bilo jasno Morilka pred /rtvilo, vzrok Ijubosumnost. Toda klfub temu so truplo fotografirali. Orožniki so princsli desko, r,a rio so položili Flića in &a odnesli v blilnjo vežo. Morilko ^o odvedli na stražnico in fo zaslinili. Povrdala ic, da je bilia rojena v Kovnu. Potem je bila učiteljica. Kje ste dobiti samokres ? .Viesov ie. OMečena ie bila v po-nošeno obleko. Mož je posvečdl veCJo paf-nio svoii toaleti. Ceprav je Desanka ret let mlaiša, vendar t/*leda mnogo stare^a od nioiu. \>d zakaj ste to storili? Storila sem.... Desanka je iok;ild ncpre>tuno. Tresla se je itt ni mogla govoriti. Zaradi Ijubezrii? Ne-zvestobe? Kotnaj slišno te odgovorila: Peke!, gospod, pravim vam, pekel! Množtca se je zbrala okoli moSkega, ki je povedal. da Ilićevi stanojejo v njegovi Iiiši. I>a, zaradi pevke, je pojasnit. Tragedi-ia. Piše se Ana Ojurasek in poje ter svira v nekeni lokalu pri Topovski Supu Ta pevka A"* je. tako pravijo, zapeljala trgovca, ki je vedno bolj zanemarjal ženo i otrokd. Zaraui ne .ie Iliw -j*e! ria kiran-pota. La^tnik hi*e. \ ka ten *'Cna:e Ank.., ie ix>vedal, da ie /Iutraj prise! UK k vt\k\ ter zapnvtil njeno sunovtM-e \- ^J>rc^ll*t\ u reke druge 2>r>ske. v kateio se ie premrat. Mfirda bi ostala traieji'a t epojatnkr^. d« r; Wlo Ptw*. ki ic opazov*^ „nzor na dvo-nswin preden i- počtl sire!, ir ■ iha >miiijn* litelac je biU priča dogode. l\* )t rrir<.-vedovaU, da je pri*'i okoli lt». ure ni dvn. nsče neka ierska t:i :e putrkah n« n r*t« Smiliana ii ic odprli. ?en;Ka te vpr*r.,*;jin£ vedela, dj it pri Anki neki rnošk.. jc iočakala na pr^gu, da bi vidcU, kjj ^e L * *godito. S'utiU yt, da »e ne/nanka ^kn*k^ žena Ankireaa Ijubčka. Desankd fe potrka'« i očno ni* > rut^ iu zaves«* se ie ouin.ik. .ij Prik«iz«i se je n»rt» mož. [eL>c i>čem. le rai.uafa. M»ž it bil \ neprijetnciT. oloia;;- I -j ye hila \ed.ic boli glasna. Mož io ic »K>vaHI v soho. 4a bi se pogovorilu. \c :t ,c s;>;.o'»k» \ obv.p. SliJale sn se psovke UpropaMil »i mene u. otroka! 2e tri d-ii te r.\ dotrov. že tri dm se ne hrijuv /a trgovi io in ?^ra\tia< de-r.ar z ne*r«nntiiu)! Mož je v*cl klobuk in /apu^ttl ^iivi. ?t"iu ga jc dohitela m ga zmcuiti. $ivilj« it IU za njima. Sicer n: siBala, o Čem bta i»c prcpiraJa. toda prepir .»e bti veđao hu'^t. Ko st« Flič in iena prišla rred trttiko, Kaki*. deset hiš od Ankineg* &unovanja, je Desanka nenadoma pote^mla u pod pUlča samokres m ustrelila na moia. Pogodila &a je v srce Bil jc na mestu mrtev. Pevka Anka je že starejša žcnskka. Ima it kakih 16 let staro bčerko. Menjilt je rada moške. ki *o ji dajali turečno. Toda *r*ča ni trtUU dolio Prepiri &o bili na dnevnem redu in mo> jc zanemarjal rnene in otroka. Vi g* biU> domov po vt* dm. Zahajal ie v drutbo dvomljivih Žcnsk. s katerimi jc zanravijat denar. Skuhala sem za pregovoriti, pa ni pomagalo. Vedela sem, da ima ljubavno razmenc z drufimi žen>kami in posrećilo se mi ic dobiti naslov njegove zadnje nic-trese. Z\edcL* ^em tuđi, kdaj zahaja k nji. Napotila sem se v to h)k> ter vrela s »eboj tuđi moiev samokres. Hotela sem ga samo raniti, da bi ga na ta način prisilila, da o>tj-ne doma. Kar se je zgodilo pozneje, vam »e znano. Nisem tmelt ramena umoriti ga. 5o-diSče nar me obsodi. Za\ mi je tamo r% otrok*. Preden vo moriLko odpeUali v tmpot, te probila, naj ji prineso Mnčka, da bi z* ^* er.krat vfdela. Roman lepe pariške grofice \' Parizu se je te dm zaključilo zadnje detanje senzacijonalne družab-ne afere, o kateri sta skoro leto dni govorili vsa Fraiicija in Anjlija. Gla\na junakinja romana, lepa pariška grofica de Janze, kj jc bila radi atentata na svojega l.iubčka lorda Trafforda, ob-sojena na sest mesecev ieče In rta to od predsednika republike pomiloščena, pojde te dni v — samostan. Lani poleti se je mladi angleški lord Trafford se2nanil med dopustom v Parizu 2 Krofico de Janze. Med njima se je kmalu razvilo ljubavno rarmerje. Mladi lord se je do u$es zaljtibil v le-po, toda že omoženo pariško crofico, pa tuđi njeno srce se ie vnek>. Izjavila ie. da pojde i njim v Afriko, kjer je shižii v kolonijalni vojski. Grofičin mož je seveda kmalu zvedel za avanture svoje žene. Zajfrozil i i je z ločltvijo. Orofica se je hotela vrniti k možu, lord Trafford pa jo je znal pre^ovorrti, da je ostala pri njem. Obljubi! ii te, da j6 poroci. Toda stvar ni šla tako gladko, ka-kor sta mislila mlada zaljubljene a. Za lordovo ljubavno pustolovščino so zvedel tuđi njegovi roditelji, ki so mu na-misnili. da iz te moke ne bo kruha. Da jih potolaži. se je lord odpeljal v London. Ko se je vrnil iz Londona, je dejal grofici, da so roditelji pristali na ženi-tev, zahtevali so samu, da odloži vo-jaško suknjo. Zaljubljenca bta se vruila v Prauci-jo, toda v Parizu je lord priznat da se njegovin roditelji protivijo poroki io da ga v tem primeru razdedinijo. Zato ie prisiljen končati ž njo raz-merje. Zdelo se ie, da ie bila srofica pripravljena na ta udarec, kajti ostala^ je mirna. Pripravila je svojemu Ijubčku vse potrebno za odhod in spremila sa ie tuđi na kolodvor. Tik pred odhodom vlaka Pariz - Calaise sta se zaljubljen-ca še enkrat objela. segla sta si v roko in — počil je strel. Grofica je neopaže-no potegnila iz ročne torbice mal damski samokres in sprožila. Težko ranjen se je lord zzrudil na tla. grofica pa je naperila samokres tndi proti sebi in dvakrat ustrelila. Lordova poškodba ni bila težka, pač pa jc ležala grofica več mesecev v bolnici. Cim je okrevala, ie mora'a pred poroto. Lord jc prosit, naj je ne obsodijo. ker ie sam kriv vsega. Kljub temu pa ie bila sroficia obsojefi-i na šest mesecev ječe. Vesrečnice se ie pa usmilil sam predsednik republike in jo pomilostil. Grof de Janze se je seveda pustil med tem ločiti in tako ie (»ftala giofica zapuščena. Vsa obupana je sklentU od-pi^'edati se nosvet.u:mi življe iju ii: iskati utehe v samostanu. . -, (foeieptica Kotodar. Dai^s: Četrteii, 1S. aprjia I9.>9; k*to!i-idni: Apotoflij: Ortvotltvru: 5. aprila Tcođil. DaaafaJe prireditvt. Op«ra: Čarobna prićal. Klao Matica: Neoženjen; soorog. Kino Ideal: Junak !edenara c«rtn-i. DetenM lekara*. Duet: Suloik, Mariiin tri; Kurah, Ge« sposvet\ka cesta. Epilog afere Ambrož-Saocin Liubljana. is apnU Iflmiiljftfi* ljubavne tf#r# nalt pt^« fjlniik* ijraiks Ite Rin# o kiterfh jt pri. o««lo b#otrraj«ko vVr#m*< i-epail pm-Ma «voj<*g« »talnagRn ljubrjanmk«*?* dopitnika ?. Otooa Ambroza &n\jh Wan»k. ki »mo ga c liHm«rninu kom^otarji is « po^đarkrun, da gr« t« tsmiiUotfao ponatiatUll, «o rxbu dile v Ljubljani * plot no Kaaiinaa>. \'#a, me«to je 6alljak» »amo o tem, Šlrli« to *» tantafti^Df ve^ti. r«* t^veda plod t»ujo« fintanjr Za Ljubljandan* je bilo to »tlo hval^kon gradivo io uto ni cridt* da ae po»ttli ni trije glavni juuaki ta af*r#( iu r^, c^vo Sancin ta Oton G. Anibrot predmet aploftnc poav>reo«ti. >Kdo pa j« ta Si\o Samin*< »o ra>1o-*eđn«i \-pralevale Ljabljanfaake in *e zanimale tndi i a Ambroza. Ito Rloo ilak poznajo io zato Jih ni UAiko laaimala. Ct je oa srrari kaj r^aatlcti ali f« gr* igolj 7fl zlobna nafolcerairU jtb ni mnimalo. V*era) t* je- situacija l<» preokr^nila Tti Rini v prilog. !Vremenu« odprto pismo, v kat^-ram ]• o/nafila vs« t« renti kat gltipoat in bedasto izmiMjotino aam^ga §. Aaibrola In tako bi *e morda vs^» polrglo in bi bil v blaarru dolini ^otflorijaaald tor^t mir, da ni enoci dobila afera »vojeca epiloga G. Savo Saacin ^i j« namre? *ti^i za Tse proti njemu naperjene Ue*»nte p*>-itkal taioščenja- Okoli 18. «o bili Ljubfcati fini na promenadi pri^a obra&una m#d rc-San«iQom i a Ainbrnifceaj Okoli IA jo je nvabal g Ajobrol • spremstru oek«ga go«pođa prot! polti p« ftelenburgovi ult<*i Od na^prtHne »traai tla pHSla Savo 5^aofln in IU Rina. G. Aftbroi je posidraTiL toda Sivo Sandn ja priitopil k njemu in kvitiral poiđrav i krinko taal-nico tako, da *o ?e mlmoido^i kar »pogledali. Ba*|e )e Ambroi na tauioiao rraiftral. Kako bo kon€ala U najoov«>4a aJrra, ni sna no. govori te pa po meatu o v^eh mo-gofih strareb. o odr^hiiklh. kolkih Itd .. Kdor ofliašuje, ta upredujel, Stev 88 »SLOVENSKI NAROD* dne 18. aprila 1*29. Stran 3 Dnevne vesti. — O »tanovajutkem zakonu probčuie »Trgovinski slasnih na uvodnem maštu daliči članek, v katerem prihaia do zaključka, da ni objektivnih razlosrov za podali-sanje stanovanjske zaSčite. »Trgovinski glasnik* stoii na stališču, da bi bilo treba preptrstiti posestnikom in najemnikom, đi se pogode brez posredovanja države. — Novi italijanski vojni ata$e > Beogradu. Po iniormaciiah \z Rima je imenovan 7-z voiaškeg* atašeia v Beogradu po!-kovnik Oasson. — U državne službe. Vpokoieui so inspektor finančne direkcije v Ljubljani Ivan Perpar, davčn; upravitelj v Tržiču Albert Roš fn davčni upravitelj v Kranju Josip Fi:c. — Zakon o kronskem sporazumu med »aio državo in Ceško&lovaSko. Službene Novine-* Sr. S9, / dne U>. :. m. objavljaio zakon o sporazumu med vlado kraljevini SMS in vlado čeS-fcosIovaSke republike, po karerciTi so zatiru ii!ene sodnim potom ter-jaivc dolsov v bivSih avstro-osrskih kro-nah, v kolikor je denar sporen. To se tiče terjatev in dolgov nastafih Pred 36. febrti-ariem 1919. Spnrazttm ic b'I sl\1enien 29. septembra 1928 v Pragi, ratifikacija >c je pa izvrfila II. t. m. v Beogradu. — Nedefja treznosti. Zveza trevnosti priredi t Zvtzo tre/nc mladine od 21. do }$>. t "n. teden treznosri. Proslave stinent*ke orsatr'zac'ic. — Kvota za ijrseljevanje v AvMralijo. Avmratska vlada ;c cbvestila naše oblasti o letoSnj: kvoti nabili izs.eliencev v Avstra-lijo. Kvota sniaša 428. fzseljenee mora imeti pelesr pre-dpisanih listiii 5e »radno potrdilo na*ih otrtasti. da ima v srntovini 40 funto v Sterlinjfov. -- Kupoiiokji trgovina t*rdk«» Cr?«Iit i'«Dtiocintal n Amsterdama. l'radno *e ob-rinstvo obves{;i. da puMlia rečenu tvrdka »voje kupona tuđi i/ Perlina N. \V. Na teh pošiljk&h ponavadi ni navijen pošiljatelj. Kuponska trgovina j** v naši državi pr^po- vedaua. — Pr«vedh» drlavne posle Je^euice. l'o miniBlrski odredbi $e je državna po5!a IV. r**da na Jps^nic^h pr*v>dh \ TI. red Hr- JMlMlib pOr.1. — Vinski viorčni sejero pri Treh Farah. železniška postaja Rosalnice pri Mefliki bo nudil naiboliša bela in crna vina Belekra-Jine. Orvorkev semnja bo takoi po prihodu Irtifoljanskega vlaka r>b \2. uri. Ueodne vla-kovne zvere! Kđor si žel: preskrbeti dobro kapljico nai ne zamttdi te?a semma na Jur-jevo 24. a pri Ja. — Vest ni k Ijubljanskega veesejma je fcšel. Tzda!a in založila sa je Reklama »Sa-rtjrn« Ljubljana. Revija prinaš.t veO aktualnih gospodarskih čhinkov. člankov o ra-riii. srportu, turistiki ird., krasi pa jo tuđi •n-nogo tepih stik, TiMearif-itsme«. Orijentalskt pe>.n:k Ašik ic žive] v l.r stoletju v Anatol:ji. Niesova zlfrka pesrm ie razdeliena v de«et kniis. vsaka knjiga pa v !rt delov. To so na.'starcjSe do-*Te|, neznane in netiskanc pesnr v turškem jesiku Od te zbirke je samo 12 izvodov, Vi jih ima;o knjižnice v Rimu. Ber'inu, na Dunavu itd., ki so pa vse nepopotne. Mani-!\-a iim po več strani, doCim je izvod \- Sarajevu pop^ln. Nedavno ie Babincer »zdal \ Berlinu literarno študiio o ASikovih pesmi. — Vreme. Vremenskii napoved pravi, da ho lejx) :n 'opleic vreme. 2e včeraj je bilo v severozapadnih krajih našie države lepo, v vzoh-odnih in juffovzhodnih oa oblaino. DeŽevalo je v Beogradu in Skoplju, dočim je v Sarajevu snežilo. V Sarajevu so imeli zjufcraj I sfopinio pod ni čio. Zanimivo je, da smo ime!i vCeraj naitopleje v Ljubljani. Maksimalna temperatura ie znašala v Ljub-r»«ini 1>. v Zagrebu. Skoplju in Splitu 11, v Mariboru 10, v Beogradu 5 stopinj. Davi fe ka ral barometer v Ljubljani 776 mm, fernperaturj je /nasa'a b sfop:i!', -- I^a«k<». Interesirano obč*in»tvo ie vljurlno opozarja na ol>čni zb*>r »Olepčvval-'">«"£;* i u tuj«ko-prometnega društva , ki §e ^rM nocoj ičetrtek) ob 8. uri ivečer v ho-t*hi >SoTinja<. Opobito p- n. elani se v«bijo na Tv>lno5to\-iFi!o udeležbo. ~* Ne*rcča / đinamftno pairono. V ob- čini S|r*M>ja pT\ o<.ly€"ku je naše? itćenec Kristijan M'rfiović dina*nitno pa-trono. De-ček ^ patrono prinesel v *o!r> ter io je med odmorom kaza! svojfm tovariiem. Ofrocl so st igrali s patrono in so končno začeli tol-či po ujej s kamnom. Nenadoma ie patrona eksplodirala. Mirkmiću je odtr*a.!o otoe ro-kf, već ufcencev ie pa !a«je poScodovaflih. — Tlhotap^c tobaka. \z Skoplia poro^-jo. da ie policija na kolodvoru uiela nevar-ne«a tihoUTx;a tobaka traoa-afceRa pornoč-mfra Milana VasHjevića iz Bosanskera Bro-da. Na kolodfvor je priiramidotia- Usto to vili so. da se nesrečnica piše Jelisava Risro. Od-peljali so jo v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili. da se 'e zastrupila z piramido-notn. Zdravniki io pa nlso mogli re&iti. $e isti većer «e samomoHlka umrla. Policija ;e Foslišala Kovada. ki ie iVJaviL da je pred-včerajSnilm od.<€t ? doma ter pust:! vrata svoje sobe odprta. Ko se Je zvečer vrnil. je na.^el neznanko na divanu v proznih mu-kah. SamoTiorilka je napi^ata pred samo-mororn poslovilno pismo, v katerem pravi, da se ie odloćila za samomor v Kovaievcm stanovanju, ker ie bila dve leti njegova Ijutiica. Starcem fe pa pustila pismo, v !upUem ^o strofi ogromni. Pomagajte vsi. s fem da kupite neka! srečk. ?44-n GRADSKA LEKARVA. Kamenita ul. 11. Sprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo za poslani «Reumtti«». Ze od pne steklenice so mi odjenjale bolečine. To ie najboljse sredstvo od vsch. Ivan SUpun, Spital a. d. Dmu. Iz Liubliane _lj Osta, ki j« je treba (Ukopati. Po Kimski re^'\ ?e vrši zelo iivahen proni"t, zato cesta mnogo trpi ter jo na njej v de-ževju blata, ob lepem vremenu pa prahu toliko kakor uikjer drugje. Č« &o tlakova-ne Poljanskii, Sentpeterpka in druge ruanj prometue ceste, je mnogo bolj tlakovanja potrebnu ta cesta, da občinstvo ne bo i'a-zilo po ujej blata in poziralo prahu za dr-vpcimi avtobusi. —lj Preuredba in nioderiiiziraiile ^rta in dTorišfa. Gostiloič^ar KošaU, ki je ne* davno kupil Prusniko\*o hi?o na Zaluski cesti, preureja zdaj vrt in dvorišče, ki tlo-bita v kratkem močno in lično ograjo iz betona. Znatno je poglobil Lo povečal kleti. Modernizirani vrt bo zelo povzdijrnil on-dotno okolico. —lj Ćlani nscijonatnesa gospoda rskesa odbora Jugoslavije, ki so se udeležili važne konference v Lfubijan!, so s: včerai popol-dne ogledali razne zanimivosti v mesfu. Med drugim so posetili tuđi novo kopali^Će SK Tirije v Ti volti u. Odlične goste ic pr:-jetno presenetila okusna in e!eg^intJia zsrad-ba in povdariali so, da Je to nedvomno railcipJe kopa-li^Ce v vsej državi. KcpalilCc bo v 2—3 tednih popolnoTia dograieno. pre-barvano. prepleskano in urejeno. —U Bflanca vremena od 10. marca do 18. aprila. Ljubljan^an g. Anton Doktorič se zanima vsako leto za vreme od 10. marca do 1S. aprila, ko v!ada po mnenJu našega I;udstva 40 mučenikov, 20 dni Je bilo vreme lepo, 11 dni pol dneva lepo, pol dneva oblačno. 9 dni slabo vreme, dež, sneg in burja, Najslabše vreme smo rneli 2. t. m., ko ic srmelo in snežilo. —!{ PHredJrve ZKD. O valnem vpraia-nju ali more Društvo narodov preprečiti vojne bo predaval jutri petek v mali kazin-ski dvorani g. dr. Pavel Brežn!k, tajnik dnišr\*a za pospete van je ciljev DN. Nad 50 krasnih skioptičnih slik. pre4stavljajo3ih 2encvo sedež DN. bo spremlfalo pređa-vsnje. —lj Kolektivna razstava Jakopićevib del je odprta do 10. maja od 9. dop. do 6. zve-čer. Katalog stane 5 Din. Vstopnina za d:-jakc 5 Din, v skupinah po 10 oo 2 Din. —lj Udruženje Iugosiovenskih laženler-Jev in trtUtektov — sekcija Ljubljana ima v petek, dne 19. t. m. ob 20. uri v restra« čiji »Zvezđac prijateljski večer za svoje elane, njih rodbine in rpelj-ane goste. ?43-n —1| Ure tm blfmo. P. ćuden. PreSer-nova 1. 47.L —lj Slamniki v snaženje se sprejmejo do konca tega meseca pri P. MAODIC — Ljubljana. ?3f>n bruarja i. 1. 3-mesecno ječo radi tatvine, je bil včeraj oddan sod;5ču. —c Policijski drobiž. Radi prestopkov avtorro-bilskih predpisov ^o bili ovadeni včerai trije šoferji. Neki šoier pa Ic b'I ovaden. ker je vozi' s svojim avtom §tir: veseljake ob 3. ::ri zjutrai iz oiesfa proti Žalcu, pa na zahtevo stražnika ni Iiotel i:o!ski reformi, o kd-teri se zadnje dni na Ccškoslovaškem obširno raspravlja. I^rezideatova izjava se ne razlikuje v bistvu od njegovih prejšniih iziav, niti od principov. izraženih v starejših spisih. Masaryk je bil vediio za praktično solo, odgovarjajočo življenju, njega Upremvitibani in potrc-bam. liil je za solo, ki bi znala mladino izobraziti v vseh smereh hi ki bi je ne odbijala s suhoparno dogmatičnostjo. Po njegovem mtieniu mora >oiska reforma združiti siaro c novim, humanist iko z novimi potrebami uiodernega časa. Malčki im jao že zdai nekaj pojma o avtomobilu. zrakoplovu, radiu, telegrafu in telefonu in sola se mora prilagoditi najhitrejšemu napredku. To je uujno potrebno. 1 »oseci se da to deloma z oinejitvijo učnih predmetov, ki jih je treba nadomestiti z drugrmi, deloma pa z zboljšanjem učnih metod, na kar se iiajmanj misli. Masaryk je tuđi za ohra-nitev latinščise v srednji Soli, kajti ta jezik je v zvezi z bogato literaturo in z zsodoNino kulturnih po^etkov Clovc-Stva. Treba je samo, da se dijaki nau^e latrnščine hitreje. nego zdai na gimna-zijah. Pretežno većino dijakov latinsčina in grščiua malo zauiroata. kar je pripisati ucni metodi, ki jo je treba zboljšati. Reformirati je treba tuđi slovnico, da se bo dijak lažje poglobil v antično kulturo, ki je temelj naše civilizacije. Ce stori-mo to, se bodo dijaki za klasične jezike bolj zanimali. Moderna šola ne srne biti izhodišče birokratizma in njega semi-narij. V uji se morajo vzgajati kremeniti značaji, odgovariajoči novim živijenskim raznieram. Reformirati se morajo pa tuđi visoke sole, kajti ludi tam so potrebna modernejša in življenju bližja na-ziranja in principi. Tuđi prirodoslovce in filolog morata delovsti za razvoj, na-predek in reformo. Zdaj je sto in sto novih učnih pripo-močkov, ki jih ni poznala prtteklost, zdaj imamo knjige, kakr^nih pvrejšnje Čaše ni bilo, na razpolago so nam velike knjižnice, muzeji in tovarne, kamor lah-ko vodimo duake. Zelo važen je tuđi poučni film. Glavni Masarykov princip je, da se nauče dijaki v soli misliti, da dobro zapopadejo znanstvene metode in način mišljenja, kajti samo tako bodo kos težkim živijenskim problemom. Dijak, ki priđe iz take sole. ne podleže tako hitro malodusju. Iz Celja —c Prljet »kolesarc. Kriminalni oddeiek celjske policije je preje! v ponedelejefc đo-pclđne ovadbo, da je ukrade] nezntn Ut poslovodji tvrđke »Adrija« v Narodnem domu dvokolo. ki je bilo prilđenjeno k ograji stopnic z moćno verteo in ključav-nico. Tat je pretTgal verigo in se s kelesom ođpelja!. 2c isto popoldne pa je policija iz-slcdlla tatu v osebl 24-Ietuega delavc^ Jo-bipa Gojinika, zaposlenega na nekem po-sestvu na Lavi pri Celju. Tuđi kolo so naI5 pri njem. Oojšnrk, ki ie odsedel Sele 24. fe- Nafb'Tourville* se je prvič ustavila pred karantensko postajo, kjer so stopili na njo ameriSki momarji. Pred Ouvernor-sktm otokom je zadonela s križarke topovska salva in z obale so odgovorile ameriške baterije. Chn je pnplula križarka v pristanišne, so zatrobili na ameriškem motornem čolnu »A.uitaniac povelje pozor!« in vsc ladje v prista-nisču so izobesile zastave na pod droga, Osem mornaričkih častnikov je dvignilo krsto in jo položilo na lafeto. Vojaška godba na franeoski križarki je zaigrala marseljezo, ameriška srodba pa ameriško državno himno. Iz pristanišna je krenil mrtvaški sprevod na kolodvor, od koder so prepeljili Herrickove tem-ske ostanek v njegovo rojstno mesto Cle\eland. To je bil že tretji poslani-kov pogreb. Za krsto je stopal tuđi pol-ko\nik Ljpjdbergh, ki je bil s Merrickom dober prijatelj od svojega prekoocean-skega poleta, V Clevelantlu je bil Četrti pogreb, med katerim je v mestu vsc delo počivalo. Za novega ameriške ga phislanika v Parizu bo imenovan najtrrž general Persching. ki je splošno znan kot velik prijatelj franeoskega naroda. V uredništvu. --Je res. da site me v fistu nazvali stdT laŽn-jivec? — IzW.r«č«io. Mi Unašamo samo nove vesti. Besedo i majo naši čitatelji Ljubljanski grad ponos in skandal mesta Nedavno me je ubi>ka! neki ujjeden tr-sovec \i Trsta, kateremu sem vedno hvalil lepoto in poebtj ći.stoto Ljubljane. Pj mu pokažem Ljubijano tuđi od zgoraj, sem ga pelial »a Grad. In odkrito povem, da sem s tem o>ramotil >ebe in belo LjubUaTio! Žt vliod v Studentovsko ulico je bil katastrofa ler. kakili 5 zabojev smeti sredi trotoarja, pol smeti ^tresenili po tleh! \" ulici sami polno odpadkov, d \z oken je kar deievjlo ostankov kosila, i katerim dobra >rca kr-mijo lačne solobe. Je že prav to, toda ne na tu. način! Koncem ^tudentov^kc ulice naju je pozdravi! kup smeti in zraven nekaj, čes-ar raje ne imenujem . . .! Ob lepi poti na Grad pa na obeli btraneh toliko uma/arega papirja, starih loncev in črepinj, da bi ćtovek mislil, da hodi v^a Ljubljana sem odlagat svoj porablien in nepotreben papir. In tisio lahko opazite prav po celem Uradu. Ko priđeš na vrh, zapaziš na levo ćelo lavino ^meti, kjer odlagajo grajski pre-bivalci svoje smeti in to tik ob poti! In sprehod okoli sameifu grajskega poslopja..., fuj In še enkrat fuj! Krasen drevored po sredini grajske planote, a ob straneh kupi papirja, poraarančnih olupkov itd. Krasen Rcgalljcv gaj — smctišCe1 Skandal! Ljubljana si želi tujcev. je središče tuj^kega prometa v Sloveniji, z Gradu vidiš panoramo ćele Slovenije, a pod seboj in okrog sebe dokaze popolne uecivlliziranosti. Kes, Grad bele Ljubljane je bel. a ne radi člsto-te, ampak od umazanesa papirja in o^tan-kov. Ali mestna občina res tlima 2O() Din, da bi jih žrtvovala vsak teden za oii>Cenje Gradu! Merodajni iaktorji caj si Ie enkrat ogledajo Grad in naj se navžijejo te lepote prcstoffce Slovenije! ljubitelj ljubl!an$kega Gradu. Pasja nadlega, motociklisti, kolesarji in pesci Iz kolesarskih kroj<;v nam piSejo: Brez-končne pravde nastajalo v Vaš: priljubljeni rubriki in \z vseh indiskretno veje naša prisina robatost. ki nam ne de!-i Časa v primeru ičrkarske pravde . v »pre-uieditvi Zvczdt< in v zadnjem č^su v »pasji nadlesi«. — Robatost sa^.na na sebi bi ie ne bolela, ako bi bila upravičena, potrebna in koristna, ako bi ne bi'a izraz surove mržnje do vse^a, kar je v nasprotju z osVo-srčnimi nazori uekaterih. Pobijam na&lednje kot prispevek k sicer nelepi pravdi, voadar pa brez nameua lA\\i kogarkoli. — iManJ Crnojledja. več ram-mevanja do vsakogar! Torej.. uboga »pasja nadlega«. — Pusii-;no vsemu žive ti, tuđi psom. »merodainira Uttorjem<. motocCilistom. kolesarjem, ner-veznim kritacastrotr Itd.! Dajte psom, kar \t pasjega! Psi oivaji raj čuvajo zaupano iim lastrH-no. seveda ne po prometnih ulicah in cestah! Lov^kim psam nai ne bodo ceste in ulice lovi&ča, ko-le^arj!, motociklisii itd., pa div jačina! Mesarski psi naj na*»kakujejo neubog!jive l\-vaM, ki iih vodilo kamor že. ne pa ubogrih dvonožeev — ljudi...! Tište uboge male in velike pošasti, kreature nekateršh naših odličnih dam, pa nai ne kažejo svoih pas-i:h čarov po prometnili torišdih. marvei naf ostinejo v zavetju svojih varovank? ^McrodaJn: činitelji« ... Sive lase do-bivajo od skrbi, bo!eha?o na istih boleznih. featerc po\"zroča neregulirana LluMjanJca z v-semi mogočimi duhov: raznih dotokov iz tovarn !n 'Aa-nalizaciie« i'd. — žrtven tega so pa ofc vrsaki prilflti kamen s-podtike poUdicanih in nepoklicanih ... Va5e zabav-llanie pa ničesar ne zgradi. fudi LiubMtnlce ne regulira, in ni garancija, s katero bi mogli dobiti merodajn: činitelji — kredit... Motoc:k!isti... NesreCneži žive s svo^.-mi »§katlami< obžalovania vredno Zivl:e-nje, venđa.r iih mno-gl za\idajo... Da dražro naSe spo§tovane r>?e (pomislite pse!); o nesrečiiež:. zakaj se vozijo z mo-:oi ti, ki ropotajc, zakaj konkur!rajo z ro-potom upoftevani pa^^; r>csed'? Mar ne ve-do, da so v Ljubljani?! (Tud: naš tramvaj najbrž draU pse, ker ga rmiogokrat iaa-ško uaskaloijeio, kot motoc&Jiste »n ^*o!c-saTje...) Mar ne vedo, da Ima na cesti besedo pes, s katerim radi prltemeio neki-ter na5i dični mehani?! fn *d?Tlca!o« po cestah! Pomislite po cestah. ki so polne cest-lnibetih peScev! Mar ne veđo. da J« nekaterim L!i^>llančanom cesta sveta, tako, da Je ne srne o^kruniti motorno ko-o, hu-drčeva iznaMba? Kolesarji... 2alostna iim -na'ka! Ali je sploh vrodno govoriti o teh *brezot>z!nie-žih«? No, da, kafcor vse kaže. bodo postili valna paaoga našega gospodarstva.. 1200 Din vtalrse od kolesa za vsako^ar, ki pođi kot divB po cektah«! — O, predragi go-spod! Tuđi mi Aclesarji sra*) upravičenl nekaj reci! Psom kar je pasjega, kotesirjem pa vsaj pol metra proste ćete! Nikar nas ne ogroiajte, vi široki fn samopaAni s svojo brezobzlrno hrjo kr!žein kraiem po čestih! Ali nam prepustite popomoma trotoar je za naš promet, aJi ceste! Ako ne eoega hi drugega, \-as vljudno prosl-no, preskrbtte si zvonce (keT to je v iiuere^m va^e žrv-lje::-ske varnostO, da boste bin^'lali in cingijal: po cestah Se bolj neovlranolcot ste do ^edaj — vsak, kl ne bo sr>adaJ med vas, se vam bo rad u^iaVn:! v svoem interesu! Vseka-kor pa svetujetmj gt>spodom kritika>trom. da se na; namesto, da proučujeio prometne nesreče ix časoptsja. u«S1o hodi ti in «i za-pOTrmlri \\t je !e\'o in desno! Ali pa (če ji-m je to tnogoče!) naj postanejo kolesarii ali T.otoci^Iist', da bodo okusili v?e prijetno-5ti teh »brezotvzirnefev*. Pmem hodo kma-!u drugih m!?li fn ne bodo v žlvlier.Ju vklell povsođ nadlege in brezobrirnostl ter ne hodo >ami tvorili nAc vrste »pa«je rađ-lege*. V upanju, da se bo gospod dopisnik v doglednem času izneW! vudoviteca niaira-n1a, da so kolesarji krh; slabih zdra\-«t\ e-n;h PBilik, ga vljudno fK^zdravijim, kakov tud: vse oprale sovražnikr knfcsar»t\*i* Izreden lovski blagor Na v»Vr^j&Di članek z gornjim aa^i-Mcm v vaS<*m c^nj. li*tu mi Jovolite, g. urMnik par vretic v pojasnilo cecj ^itit«jj«fD ;n x nbrambo prijatelja Fram^fa. Iz tega Clanl^ ^?«Kla aamigavaaj«*, <1« j© Franfelj ustr^lil pri l^»l»»m dn^vu * Ljubljani kar sedem 1» olrlib *JU ih i•*■■••• • li nov. Po drujfi »traoi «e r»a n^tmgava d» domaće petelin^ in kokoži u &mar»k* oko-lice. To pa ni res. Clao*»k ir\i:a iz loviks su-visti, kar vam bo potrtiil gotovo tuđi val kolega v uredništvu, ki je tptaiao iuan strokovnjak v Io\u na divjfi ^♦•li«'4 "ij je pred dnevi taJko pravilno bolcal v i i-diu, da smo pa v*i jto*«lu5alri inieli jtu pr.i-vega divjagsi r^telina. Bajf *»o drugo Jutro na veS krajih opazoral! po aotenaklh li<«h •edf^e dJrje kure, kakot običajno la»ta-vloet j»rl?akujoč doidevnepa no?n.*t(»va 41. po Itevilu, ni bil takrat Franrelj ua tle-du, pač j»a je ie imel petelina, pravoga div-j^g« p^telina. pa £« kako đivtoga. Saj ^a je hoiil ćele trt l^la ptidit. da Je pcetal re* ie popolnoma divji. Hotel je imeti takega in K delal to vae tajno v revirju krive;« hrasta. Meni? je. d.i leto »larega vuk ia-Č*»tuik lahko u*trelu njemu, stare-mu lr»v-tu, prittojjt pa »tar in prefrigan pMeLn. No /avlstnlkl. te^a t-tare^« na vi han* a, s katerim je Franuelj. ^kozi 3 Ituta »tudiral pe. teliuarsko itrategijo, je on v uedeljo |..v-feko pravilno ustreUL To izphču|ent )axf Dragi prijatelj po fcfevllu 41, fiftlaj p*l uvi-dil, da )e Francelj upravičeoo, ie v ued«-ljo pop*oldne i bradiro mUral, tu<*u ^ranclsco ledolomilec »Mertrian« in prodiui pola£oma proti severu. Tik pred Aljaako je morala posadka zaradi defekta pri strejih razpeti jadra, da so na U nućlr p r i * I * v Nome, slavno luko Aljaske. CkvptfHcu* bratov Snow je med tem časom na Aljtjfci delala izlete v okolicu In posoela uajraf-licoejšc zaniruive slike. Morda je pnić v življenju, da ^e je posntl celoten lov na kt-ta. na ocromnega morskega velikana, Ki tebta ca stotlsoče kilogramov. Z nahećo tiapetostjo gledamo, kako se prihhiuJe tnj'i čolniček ogromni pošasti, dokler lovcem i e uspe $ harpuna zađe ti kita. Smrtno rante*ia /tvil vleč« čoln s strahovito brzino za >r-boj, velikanska riba *c otepa smrtoiiOMv puSčicc, vleče ir; vleče, dokler koncoo i t omaga. Tako so prišli hrabri lovci do ivo« jega plena. Kmalu nato ^e tvjjavi severrti inedved in člani ekspedicije >o sklenili, z* vuko ceuo uieti dragoceno živa! živo, Pre-gaojali so gd \ malen čolnu, dokler g* m vlovil z lasom u bakrene žice Član ek>pc-dicUe. Toda Joviti« še vedno ne pometu »imeti*. Medved >e je besno branil ujetm^-tva, pobegnil iz ledene ploSČe v rnorje i » opasnost Je bih prav velika, da se nišo \ *>t (ovci utopili v ledeni kopetl. Z zvtlačo ie končno uspelo ekspedicUK da so belee* medved a dotirali do ladje, kjer *o ga kocC-no ujeli in spravili v Železno kletko. Namen ekspedicije pa * tem se ni bil đosereo Oni so hoteli najti »led za izgubljeno ekspedicijo Kanadca Stefanssona, ki je odlel v tt* kraje L 1913 in o katerem že devet let n bilo već glasu. In uspelo iim je. da »o p<> trudapolnem potovantu konCno našli radnje ostanek nesre&ie ekspedicije. Male sa-ni, nekaj praznih konzervnth doz ni o^tan-kov CloveSkih kosti *>o bili radnji nn'h ^!e-dovi . . . Ta film, ki je sijajci- Uokutitetit C!o\ eikc smelosti. v/trajnostl in borbe proti \stv.\ elementarnim silam. Je spontenik za \ se hrabre polarne raziskovnalce, vte d« Amund^na tn Malmgreeoa, kl ita oba bor* ca za napredek in znanost. Divni po&netki lova ua severne živalu £la>ti pa celotn« iv-naika ekspedicija, ki se tahko primerja he-roj&kemu potovaoju Kri*iaa, mora brez dvoma vzhuditi največje 7aniinanje \ Ljubljani Ta film. ki je eden najlepših in naj-zanimivej^iru predvaja ZKD v petek \ pro-storih kina Ideal ob običntjtuh urah. Zgo-dovinsko razbgo o ponesrečeni ekspediciji poda g. Pavel Debevec^___________________ Navihan ^arcek. — Kako to. Ja ;^a5 v v«d«wu n<-zadosfcno? — Nifcar si s tem ue bth glive. papi, saj fcivftno v <*r>r>i poflirejcirli 1 Mir. Morda ?€ tiid! moj« spričevalo Txw«-reseno. . , Stran 4 ►SLOVENSKI NAROD« dne 18. aprila 19J9. Stev &o clugust Jdlanch e: 13 fNa valovih strasti Jioman Čuvaj je zafclničf svoje predava-nie, med katerim je hodif od kletke do bletike m pcfioži] v vsako dofočeno porcijo, i Vso to armado »upornikov« sem vi- del v ujetaištvu za stenaini uikolu-jgr&-škesa samostana. Nekateri dečki so za-ix)sleni v č-evljarstvu, drugi delajo v kuhinji i:i pekarni. N'cJina spretno po-maga tesarjem in zidarjem, ki prezida-vajo samostan. Okrog samostana je bilo živahno in veselo. Kakili 50 dečkov je delalo v kiparskem ateUe.iu, k>cr Jih je ućil mlad umetnik, poslan v sarnasUn iz preiskovakiega zapora, kamor je pri-šel radi poneverbe. Dečki lepiH e figurice, portrete Leva Tolsteiu it*l. Njihovi izdelki se prodata.Jo / uspehom na kmetilL Povsod !c videti Lcnka, ll!etnew dečka, ki je žc Štiri leta brez nadzor, stva. PrivoščU si je potovanje pod vagonom do Taškenta in nazaj. Majhetu mišičast, z debelo jj'avo je podoben veliki utezi. — Kam greš, Lenko? DeČek se je za hip usta\iK potem je pa iztegnil svojo umazano roko proti ustanovitelju kolonije Pogrcbinskcmiu rekoč: — Ah, ti si i>mel> Dober dan! Lejika je scdel Pogrebinskemu lji kolena. kakor dj ie to samo ob sebi razumljivo. — Da. prisel sem. Glej, tale go&pod >e Gorki. Si ie slišal o njem? — Slišal sem, je odgovoril Lenka. ne da bi se zmenkl zame. X vsaki njegovi kretnji in besedi, v mimiki njegovega okroglega obraza, zaprasenega s prahom vse Rusije, se kaže umetnik, ki že pozna svojo vrednosti in ki )e navdu-šen za svojo igro i Ijudmi in živlie-njem. — Ali nam kmaJu zopet r»oDf2nei? ga vpraša Pogrebinski. — Ne, častna beseda, odgovori Lcrika resno in vzdihne: Kam pa naj po-begr>em? Saj sem bil že povsod. — A Sibirija? — Saj res, v Sibiriji še nisem bfl. — V Vladivostok? — Kje pa je to? — Kaj ne veš? Lenfka malo pomisli in odgovori: — Vetn, nekje na Kitajskem. — Torei k» mahtie^ tja? — Morda. Deček se postavi v pozo umetnika, prsa izboči, levo nogo postavi naprej, glavo ponosno dvigne. Ima lep močan alt in poje zelo ginljiv n. Siccr se pa tuđi zaveda svojega glasu. — Nič ne bo iz nieKa, pravi Pocre-binski. Zopet nam pogebrte, padavec. Sam ne vetn. s čim bi ga zadržal. Bojim se. da gj Caka žalost eri komec. ODLOČITE SAMI PRI PRIHODNJEM POPRAVKU ČEVLJEV! NE KOŽNATO PETO, temvcč samo PALMA PETO! Razlogi: Prihranek in zdrav je. To ie razum in napredek! Makulaturni oapir kg d Din 4a—• pri naročitu 100 kg kg a Din 3'50 prodaja uorava Slov. Naroda Zanesliiv pomoček za nego l?s Z rabo na novo iznajdene franeoske pomade »M1SEL« se ustavi izpadanje in sivenje las povrnejo se izgubljeni lasje, odstranijo se vsi pojavi, ki zaradi njih lasje irpadajo m sive. Uspeh je zanesljiv pri 60 do 160 gramih, takor so že komu dalj časa siveli ali izpadali lasje Ccne % dostavitvijo vsakemu naročniku na dom: 60 gr 115 Din, 80 gr 150 Din 100 gr 1S5 Din. 160 gr 290 Din. Vsakemu naročilu prilorimo garancijo za popoln uspeh za ta lek. Za slučaj, da Hi ne bilo uspeha. rraemo demar in poravnamo vse stroške V tuzemstvo posilja po povzetju Depo za Jugoalavijo pomada #MISEL«. Beograd Vasina 8. — V Beogradu prodala lekarna Delini. Knez Mihailova 1 \ ui.9 J >%4fa?t o|last< Vsaka beseđa W> p«r. Plača »c lahk* ludi v ctuunkaK Za odgovor znamkol — Na vpra&anja brez znasnkm nm «mr odeovarjamo. - NajmanjM oglas Dl« *•—* fm^am Več sto tesarjev •a GOZDNIM DELAVCCV. proti izvr&tni plači — sjjre!aie z* čedo leto takoi Ivi« Vert«c, B!$ir» kril Zagreb*- 813 .......<*i•»•••»»»»«»«><»><»»» Z najboljšim aspehom se aai 23 \et o^orai>l;ajo L*axic» krojlice za otdravijeo)« spotnib bokzm (triler belo ka^maje) V ▼sakj (eka.n^ »uičaca Db 21 S pošto pošlie tekamt Blum. Sabo-tica. 204. Čevlje v kemično barvanie ^preie-ma tvrdka M. TREBAR, Uu hl lan a. Sv. Petra c 6. NaJbofiJS« barve sa barvanje čev-tev tramke »Wi!bra« m »Reaoid« vedao v ralogl 46/L Železnato vine lekarsarSa đr. CL PiccolU« » UubUaoi kripta o*labe:e, m*lo-krvoc. odrasle izi otroke. 102/1 Nastop takoj. Wl L Štjepušin UBELMnllS? umbvu fiet. IkMti ptrtitirt I tttili p#-IreUaMtt tra (lutali. * Ođlitma m ptristojlstoftf C|tald Iraike LJčenca vošfetah ijan^v, ki im* v^» ^m% ra*ret*. a^r«f-m« J. PfeTfer. 'rg. e f«:«»ni«« v Kr«ti.w________________ fU Kupim hišo v sredui. f Ja^tjiiif. nm na oaslo-v: »Uiiiofl«, r/cj 10-1, 2U-sreb. ili Djnjuno e-nikostaCiTfli tok, rabljen, v uo' brem siaojra. 220 Vol:, 8 — 10 K W*tt, & sftitn'.zo table, kt^)rfii. .— Pooadbe na nisbv: P*tt* *te-u-ffaj-o*, levrtm* Pteim.>vića. Vič* KraJdevo, Sr<^j#, ftil Kroj. pomoćnika detvo irurjeii^ta v vsa-kem dcUi, s hraoo ia ita«ovaaj«m v h;*i. spfejm« tai&O'j Ucatiič Wi}«e1 - Gramofon (Vovčeg) oo», s ptoščatm. ««J» ugodno ntprodaj Oglrda »e: Postojnska ulica 22. »Stan i* dom«. 7A' Strofdka za parno io4r*n<„ br >. V: ft« r*t-ome tađi aa el«lrtr. motori«, sprejme lesca -w3 ustrči Iva a Pe- Spalne divane, otomane £imoic« hi vs* nvvtmitkt t»4c&« m?*m oalceaeje m n*7bcU pH fRAN J A G E R. taoetnik LjubUaoa, Sv. Pttit M«Ja» ftt 2f. 14/L Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBU ANA. Prešemova ulica Stev. 50 (v lastnetn poslopiu) Obrestovanja vlog, nakup n prodana %%m Kovrstni vređrostn h raotrlev dcvlz in valut, bor/ a naroc»U prt-duim u- In •nozemstvo safe - deao > * »U, ud. ita. Brzoavke: Kredi', LjuMun* — T«leion t. ,040, 2457. 2 48 mterurban 271)6 8n •7-L LUcjujc; Jt*ip iupaaćit — 2a «N«rodoo cukarco; Fran Jezerlek, — Za opravo in uiser« ni del ii»ta. Oiuo Umtiot — Val t Ljubljana.