Poštnine olefana v gotovini Leto IVI J. V Uublfenl. v petek, dne 3 fanuara 1?30 Št. 2 1. »zdata st. 2 oir Naročnina Pnevna i z o oj o H kraljevino Jugoslavijo mesečno U Din poileino ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo течеспо 40 Din nede laka zctata ce oie nu v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglaisov i sioip. peui-vrsia mali oglasi po 1-30 in ги,vetu oglasi nad 43 mm v.Sme po Din г-зо. veliki po 3 m 4 Din, > uredn.Skem delu vršilca po 10 Din o Pr veciem □ naro:uu copust Izide on 4 ziuira) razen ponaeliKo ln dneva po praznlKu ureuniAuo #e c. iiopuur,ei>J unči U. 6 il< Rokopisi se ne vraCalo, netrankirana pisma se ne sprejemalo creumSua telet on St. 2050, apratinlStva St. 2329 Jakob Šolar: Naša knj'ga Dve stvari sta značilni za našo dobo: kriza du.ia in kriza resne knjige. Neulajljiv je med njima tesen notranji stik. Ne gre za količino knjižne produkcije, ki se z vsakim dnem množi. Prevelik del naše knji'ne produkcije zasleduje namreč danes čisto navadne trgovske namene in živi na račun prazne snovnosti, malo pomembne zabavnosti ali celo škodljivih insiinktov. Vsa ta povodenj knji-žurstva nuna nikakega Opravka z resno knjigo in ji neprimerno več škoduje nego koristi, ker ubija zdravje duha, ki hoče lepote, dobrote iu etičnega vzgona iz spoznane modrosti življenja. Gie torej predvsem za vprašanje notranje vrednosti, človeka oblikujoče sile naše književne produkcije in knjižnega konsuma. Dejstvo je, da naši izobraženi krogi vedno bolj gube zmisel in zanimanje za tako knjigo, ki vsekako zahteva resnega duševnega dela in se ne laska naši lagodnosti in leni-vosti duha. Za tako knjigo gre in o taki bi rad govoril. Če govorim o knjigi, mislim seveda zlasti tudi na liste, ker so pri nas še vedno merodajni pred knjigo radi gmotnih razmer našega knjižnega trga. Največkrat, pravijo ljudje: Kaj bi umet-nost, filozofija, življenje jo realno ... Gotovo, življenje je realno, a nikakor ni materialno, ker človek ni le snovno, materialno bitje. Zamenjava resnice in dejstva, realnosti in materialnosti, realnega in snovnega je danes prav vsakdanji pojav tudi med visoko inteligenco. Svet duha pa ni prav nič manj realen' ko svet telesa in snovi. In kdor govori o realnosti življenja pa odklanja umetnost, odklanja življenjsko modrost, ne govori o realnosti življenja, marveč o njega materialnosti. Duhu sta lepota in resnica tako resnična potreba kakor telesu hrana. Ne trdim, da živita lepota in resnica le v umetnosti in filozofiji, Bog ne prizadeni, trdim pa, da ju ti dve panogi najizraziteje skušata dojeti in podajati. Kdor ju torej ne vidi in ne čuti tu v najbolj plastični obliki, ju bo drugod komaj kdaj zaslutil ali čutil: komur je v taki obliki zoprna, ta je zamoril v sebi duha in ni več celoten človek. Gotovo je najvišja umetnost živeti vedno iz polnosti svoje duhovno-telesne narave. Kadar se skali ta skladnost v človeku, tedaj postane človek enostranski čudak, postane suženj svoje enostranosti. Sredi tehnične silno-eti postaja danes človek bolj ko kdaj poprej suženj svojega telesa. Prav zato sta lepota in življenjska resnica danes bolj potrebni ko kdaj poprej, a prav zato tudi bolj prezirani ko kdaj poprej. Zato lepa in življenjsko modra knjiga nimata več dostopa v naše gospodarske kroge, zato ostaja ta vrsta »nekoristnih«:, materialno brezpomembnih knjig le v rokah uboge peščice idealnih ljudi, ki so v naši družbi največkrat v gmotnem pogledu berači. Kako kruto prav je povedal Finžgar, ko mi je nekoč v pismu zapisal, da so našo kulturo ustvarili vso, prav vso sami berači. In vendar so ti slavni berači vžili v življenju več duhovne sreče in zadovoljstva ko veliki gospodje brez duha. Kdor hoče res realno živeti, živeti iz duha in mesa, živeti iz vseli svojih življenjskih korenin, naj seže brezpogojno po lepi in modri knjigi, da mu živi duh prezgodaj ne ohromi in ostane za večno oropan najvišjo dobrine življenjskih — duhovnih užitkov. So drugi, ki pravijo: Saj So za resno delo ni časa, kaj šele za branje! Iirži. Mnogim, premnogim ljudem je branje lepe knjige življenjsko malo pomemben luksus, ne pa potreba. Kaj naj rečemo o teh toii zaposlenih ljudeh? Smilijo se nam, a povedati moramo vendarle, da se nam njih ugovor zdi docela neupravičen. Mar je še kdaj kdo trJil, da nima časa jesti ali spati radi drugega resnega dela, radi prevelike resne zaposlenosti? Mar je že kdo smatral .jed ali spanje za tako malopomemben posel, da ga lahko žrtvuje na račun drugega resnejšega dela? Če kdo trdi, da radi preobilice resnega dela nima časa za knjigo, trdi nekaj prav podobnega, da namreč ni-rna časa hraniti svejega duha in mu vzdrževali življenje, ki ga kot malopomembno stvar žrtvuje na račun vnanje zaposlenosti, ki je morda koristna tn dobičkanosna, a enostranska in duha moreča. So :o-;et drugi, ki jim je leposlovna knjiga le,ubijanje in zapravljanje časa, ki jo človek vzame v rnke kvečjemu še za zabavo. Znanost jim je velika znanilka resnice, umetnost pa le razkošje. Drugi zopet menijo, da upruvu /e vtiopnuiit račun: L/ubtjana Su jevi ui.ii.b ceJcouni Uci>. 10.OSO in 10.349 za inseiaie, Sai aletoSI.7 S03, Zagreb it. 39.OH, Vraga In Dunai St. 24.797 Kraljev novoletni govor V posebni izdaji »Slovenca« smo takoj na novo leto objavili pozdravni nagovor predsednika vlade generala Zivkoviča in kraljev odgovor. Kep nekateri zunanji naročniki niso prejeli posebne izdaje, objavljamo danes kraljev odgovor še enkrat. . čestitke in vdane želje, ki ste mi jih predložili na začetku novega leta, sprejemam z zadovoljstvom. One prihajajo na koncu enoletnega napornega in zvestega dela. Naš narod, navdahnjen z zdravo razsodnostjo in gleboko nacionalno zavestjo, je sprejel s pravim navdušenjem moje iskrene besede z dne 6. januarja in se je zgrnil z vseh strani na poziv svejega kralja, da dvigne nacionalno edin-stvo kot svetinjo in da stavi državo nad vse. V globclti veri, da moramo iskati nove metode dela in krčiti nove noti, ves 'arod z zaupanjem in vdanostjo siedi naporom in stremljenjem kraljevske vlade, ' ar je posledica vašega dela in brzega urejevanja razmer v državi. Ko je minula nevarnost drhovnega razsula in raz-edinjevanja, sem se otižočil za 3. oktober. On predstavlja smisel mojih teženj in cilj mojih prizadevanj. Kraljevina Jugoslavija, organizirana z gicboko vero, predstavlja višjo sintezo naših voj"ih izrazov in odlik, ^i bc z notranjo harmonijo emcgcčili razvoj vseh lepih strani našega plemena ter na zunaj ustvarila silo, edinstvo in čvrstečo enokrvnega naroda. V taki kraljevini Jugoslaviji, o tem sem gicboko preverjen, bo dosežena ustvaritev onih ustanov državne uprave in državne ureditve, ki bo najbolje odgovarjala ! acionalni potrebi in državnim interesom. Kraljevska vlada bo z vsemi silami nadaljeval delo v ttm pravcu in bo stremela za tem, da bo na višku vseh visokih nacionalnih in državnih stremljenj. Odobravajoč delo in vaše prizadevanje, go- spodje, da boste v bližajočem se obdobju dela, pri katerem va.« i»o spremljalo moje popolno zaupanje, nadaljeva' ojločno izvajanje izenačenja novega zakonodavstva in da boste dosegli one rezultate in one uspthe, ki jih z zaupanjem in s pravico pričakuje ves naš narod, ta iskreni prijatelj države in dvi^re uprave. Pri tem svojem deiu boste imeii :uc4 poslej pred očmi samo interes naroda л dižav^ in boste storili vse, da oedo tudi podrejeni organi državne uprave poznali «lino popolno zakonitost, pravico in absolutno enakost vseh in nasproti vsem. Naše nacionalno gospodarstvo in državne finance pričakujejo v nastopajočem letu vso vašo pozornost in kar moči veliko delavnost. Oospo-d,irski polet naše kraljevine in njena delavnost morata spet dospeti do takega razvoja, da ne bo več potrebno, da bi najboljše mišice našega naroda iskale dela v tujini in kruha izven meja naše prostrane domovine. Bogastvo naše obdarjene zemlje se bo razvijalo in blagostanje bo moči doseči samo z razvojem in dobro organizacijo delavnosti. Uprava in sila naše kraljevine in njena visoka zavest mednarodnih dolžnosti bo še nadalje v službi mednarodne zajednice in bo na ta način tudi poslej žela zasluženo priznanje. Naj bi se z naše strani ne opustilo nič, kar bi bilo moči storiti v zajednici z našimi zavez-niki-prijatclji za delo mednarodnega miru. Politika miru in ustvarjanje mednarodnega reda so absolutne osnove politike kraljevine Jugoslavije. S takim pojmovanjem in željami se zahvaljujem za čestitke k novemu letu in vračam svoje kraljevske čestitke svoji kraljevski vladi in vsemu jugoslovanskemu narodu z željami, da bi premilcstljivi Beg v novem letu naklonil mojemu dragemu narodu vse dobro, srečo in b'ago-stanje.« Danes otvoritev haaške konference Sporazum med Francijo in Anglijo — Bolgarska odneha a, Mad carsfeo pa treba prisilil« — Češkoslovaško stališče Pariz, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Pariška delegacija za Haag je danes dopoldne odpotovala po kratki seji ministrskega sveta. Iz Bruslja dalje bo predsednik konference Jaspar potoval z istim vlakom kot gost Tardieuja. Tardicu in Briand sta se dogovorila s Snow-denom, da se bodo vsi trije sestali še dopoldne k rargovoru, preden se v petek popoldne ob 3 otvori konferenca. Temu dopoldanskemu sestanku se pripisuje velik pomen v političnih krogih. Francoski listi presojajo pobžaj optimistično. »Malin« piše, da so se Francija, Anglija in Italija že sporazumele o vseh vprašanjih. Tudi v vprašanju vzhodnih reparacij se je v zadnjih dneh dosegel bistven napredek. Češkoslovaška je pripravljena sklenili poseben dogovor o svojem dolgu osvobojenja. »Excelsior« poroča, da se je z Bolgarsko dosegel načelni sporazum glede letne anuitete 11 milijonov zlatih frankov, Madjarsko pa je treba enostavno postaviti pred izbiro, da ali opusti svoje intransingentno stališče in se vda, ali pa da zapade zopet finančnemu varu-štvu reparacijske komisije, kar bi obenem povzročilo, da bi bila Madjarska izključena od lekočih kreditov reparacijske banke. Tež-koče za končno instalacijo reparacijske banke so samo še drugovrstnega porrena, ker so se vlade že zedinile o popolnitvi institu'a. London, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Finančni minister Snowden in trgovinski mi- nister Graham sta danes odpotovala v Haag, kamor je večina angleških strokovnjakov odpotovala že včeraj. Praga, 2. jan. (Tel. Slov.) Češkoslovaški delegat za Haag, poslanik Osusky piše v »Venko-vu«, da se vrši organiziran napad proti agrarni reformi, proti temeljem češkoslovaške republike. Madjarska hoče iz dobrih nemenov čl. 250 umetno in nasilno skovati socialno in politično orožje preti Češkoslovaški. Razrušitev agrarne reforme je prvi pogoj za uresničenje velikega političnega načrta: ukinjenje mej češkoslovaške države. Češkoslovaška vlada hoče zato z največjo odločnostjo brcniti svojo agrarno reformo. Zato ima v roki zadestno in učinkovito orožje. Če dovoljuje čl. 250 madjarskim državljanom, zlorabljati ga proti agrarni reformi, pa daje čl. 261 češkoslovaški pravico, zahtevati za svoje državljane odškodnino za vso škodo, ki so jo napravili Madjari, ko so 1. 1919 vdrli na Slovaško. Nova eiip sVa vlada Pariz, 2. jan. AA. Po poročilu iz Kaire je Nahas paša setavil novo egiptsko vlado. V tej vladi so zastopani glavni reseri tako-le: Prčdsedništvo vlade in notranje ministrstvo Nahas paša; finančno ministrstvo Akram Ebeih; zunanje zadeve Vasef paša; javna dela Osman paša Moharin; poljedelsko ministrstvo Safvad paša; prosveta Bcšedin Bci Barakad; prometno ministrstvo Nekraši bej; ministrstvo za cerkvene ustanove Mahmcd Bej Baši, vojska in mornarica Hasan paša Hasip. sta umetnost in življenjska modrost svojevrstna znanstvena panoga, naj se torej zanimajo zanjo literati, kritiki in esteti, ljudje, ki se tope v lepih besedah in sanjah, kar je vse pred znanstvenim forumom manj vredno. V kakšni zmoti so! Eni in drugi so daleč od lepe knjige zaio, ker so daleč od življenja, ker so ohromili svojega vseobsežnega duha do edinega živca svoje stroke. V svetu te stroke bodo lahko ustvarjali velika dela, ki pa bodo življenjsko pomembna le toliko, kolikor so zve ana s celoto sodobnih življenjskih problemov; če ta zveza ni močna, če je morùa celo prestala, bodo ustvarjali svoj mikrokosmos, ki je za sodobno življenje brezpomemben. Naj ti ljudje poslušajo, kaj toži sloviti naravoslovec Chnrles Darwin o sebi. Tako piše sloveči mož: Do 30. leta iti še rini j mi j<* bila vsakovrstna poezija v veliko veselje; še kot dijaku mi je bilo čitanje Shakespeare,je-vih del, zlasti njegovih zgodovinskih dram v izreden užitek. Že mnogo let sèm pa ne pre- I neseni več, da bi bral tudi le vrstico poezije. še pred kratkim sem poskusil brati Shake-. speareja, a se mi je zdel tako neznosno dolgočasen, da mi je kar slabelo. Zdi se, da mi je duh poslal kakor slroj, ki iz zbranih dejstev melje splošne zakone; ne morem pa razumeti, zakaj je to delovanje povzročilo ohromitev onega dela možganov, ki urejajo višje užitke. Ko bi še enkrat moral pričeti žlvlje-! nje, bi si postavil za pravilo, da vsaj enkrat v tednu berem nekaj poezije in poslušani nekaj glasbe; tako bi si morda ohranil sedaj ohromele možganske dele. Pomanjkanje teh užitkov je pomanjkanje sreče, pomanjkanje, ki škoduje razumu in zaradi oslabitve eir.o-cialnega dela naše narave še zlasti našemu nravnemu življenju.« (Erziehung zitr Kunst.) česar ni mogel storiti Darwin \ svojem drugem življenju, naj bi storili vsaj tisti, ki jim je še mogoče..., S Siri težkoče haaške konference Po poluradneni poročilu češkoslovaškega tiskovnega urada niso resnične vesti nekaterih listov, da hi se 'nameravalo izločiti iz programu haaške konference vprašanje vzhodnih reparacij. Nusprotno so drža ve-sklicatcljicc haaške konference trdno odločene, da rešijo ves kompleks vprašanj, ki tvorijo »likvidacijo preteklosti«. Rešitev teli vprašanj naj bi se zgodilu na način, da bi vse na reparaaijah zainteresirane države mogle ratificirati reparacijske dogovore in Youngov načrt. Vendnr pa je treba priznati, da l>o morala haaška konferenca premagati marsikatero težkoče, zlasti pa veljajo kot temne točke tf štiri točke: t. Neniško-nmeriški dogovor. Dne 28. decembra je bil sklenjen meotoni mednarodne reparacijske banke. 2. Nesoglasja med državami. Nesoglasje med junidičnimi strokovnjaki držav-povabitcljie (Anglija, Belgija, Francija, Italija, Japonska in Nemčija) ter med povabljenimi državama ( j n g o s I a v i j a , Češkoslovaška, Poljsku. Romunija, Grška in Portugalska) v vprašanju, koliko ratifikncijskih podpisov je potrebnih, da stopi Youngov načrt praviloma v veljavo. Po čl. 440 Versajskc pogodbe bi stopil reparacijski dogovor v veljavo r.akor hitro bi ga podpisale poleg Nemčije še Francija, Italija in Anglija. Nu linaško konferenco povabljene države pa se sklicujejo na čl. 234. Versajskc pogodbe, po katerem sicer sme repa raci jska komisija spremeniti plačilne določbe. vendar pa le po izrecnem pristanku vseh v reparacijski komisiji zastopanih zavezniških vlad. Zato so te države tudi mnenja, da velja Youngov načrt šde potem, ko bi ga podpisale vse zainteresirane države. Če obvelja to stališče in skoraj ne more biti drugače, potem bi obveljal Ynongov načrt za Anglijo, Belgijo, Fruncijo: Italijo in Nemčijo, zu Jugoslavijo, Romunijo, Poljsko in Grško bi vel jal zopet Davvesov načrt, dočim bi za Češkoslovaško nastalo stanje, ki je vladalo pred sprejemom Vcrsujske pogodbe. Nastalo bi naravnost kaotično stanje in zato se bodo velesile sklicateljice sigurno potrudile, da bodo > raznimi kompromisi omogočile vsem držnvair sprejem sklepov linaškc konference. 3. Vzhodne reparacije. Skupnim prizadevanjem francoske in angleške vlade se je posrečilo prepričati bolgarsko vlado, da je za njo najboljše, če v vprašanju vzhodnih reparacij popusti. Madžarska pa jc neodjenljiva in trdi, da daje čl. 250. trianonske pogodbe večje pravice Madjarski, kakor pa so pravice zaveznikov po čl. 162 in 232 trianonske pogodbe. Te razlage pa države inale alitante nikakor nočejo priznati in zato bo reparu-cijska komisija, če bi Madjarska na vsak način vztrajal« na svojem stališču, sama predpisala višino madjarskih reparacij, ki jih ima tu plačevati jki letu 1943, ko ugasne njej «tanr moratorij. 4. Težavo pa tvori skupina onih vprašanj, ki so nastala vsled spomenice dr. Schachta in kii se zlasti tičejo nemške plačilne zmožnosti is ureditve nemškega poročne. Kakšen bo rezultat pogajanj še ni mogoče reči, upravičeno pa je trdno upanje, du se bosi« francoska in angleška vlada popolnoma in celotno pnstnvile na stališče držav male nntnutc. Značilen albanski demanti Tirara, 2. jan. Albanski tiskovni urad objavlja sledeč značilen demanti: »Z ozirom na notice, objavljene v nekaterih inozemskih listih, da je albanska vlada v ladjedelnicah v Genovi naročila zgraditev ene križarke, ugotavljamo, da to ni res. Pa tudi, če bi tako naročilo odgovarjalo resnici, bi za pomorsko državo, ki nima no> benc organizirane flote, taka enota ne pomenila nobene nevarnosti za mir niti protislovja s principi pomorske razorožitvene kcnterence, ampak srmo potrebo, da se nadzoruje obal proti tihotapstvu. Albanska vlada nima na programu ustvaritve vojne flote, ampak nadaljuje dosledno svojo mirovuo politika« V franc, parlamentu za časa teiike debate (Konec) Popoldne je govoril g. Briand. Naša loža inozemskih časnikarjev je bila natlačeno polni. Dvorani jc bila »au grand complet«, diplomatska loža polna. G. Briand navadno nc govori pred šesto uro, tako da, če le mogoče, inozemski časnikarji zamude poročila za svoje jutranje dnevnike Na skrajni desnici Louis Marin — pult ves poln aktov za medklice, v centrumu eventuclni prétendent za zunanjega ministra ali vsaj predsednika zbornice g. Franklin-Bouillon, Daladicr, Herriot, Pain'evé in na levi Paul-Boncour s svojo krasno srebrno dantonsko glavo, Leon Blum in na skrajni levici Marcel Cachin, šef komunistov, ki žc nekaj časa sem prihaja vsak dan z novo kravato, Bog ve zakaj. Briand jc začel ob četrt na sedem. S polno aktovko, da se jc zazdelo, da zopet izgublja telo ravnotežje, ko jc stopal na tribuno. Bilo je prvič, da sem ga slišal govoriti. Človek, ki ima register glasu določno preračunan. Začudi te, da je pri človeku, ki ustvarja utis stalnega prelivanja, možen toliki obseg glasu. Kadar obračunava z dcsnico in Louis-jem Marinom, ki sicer s Tardieujem zanj g a-juje, mu je glas čuvstveno indigniran, kadar obračunava z Maudelom in Franklin-Bouillo-nom, mu je glas v vidni metatezi os ren, dasi iskren. Kadar govori Herriotu ali Paul-Bcn-courju, mu je glas navdušen kol ;las prijatelja prijatelju. Toda obračun je kratek, кзг je vsebina preobširna. O vsebini govori stalno brez koncepta in kadar lavira nad večino parlamenta, se sprehaja po tribuni, kakor da mu je nemogoče mirno gledati svojo navidezno večino. Kaj hočete z ustvarjanjem druge politike Francije, ki si tega obraza ne more nadeti, ki ji ga vi vsiljujete. Vendar razumem, da sla dve Franciji, Poincarejeva in Briandova. Ali ni Louis Marin Lotaringijec kakor Poincaré in Louis Dubois podoben Poincareju? Ali nimajo Marcel Cachin, Leon Blum, Maudel, Pernot in ostali iste fiziognomije ozkosrčne-iev in zagrizencev, ki nikdar človeškega bistva francoske revolucije razumeti ne morejo in ki se hočejo temu izogniti z juridičnim de-klamiranjem navidezno neizpremenljivih na-eorov. Obstoja pa še drug tip Francoza. Paul-Boncour, Heriot, Painlevé, Rcnaudel, tudi Franklin-Bouillon, ki v svojih dantonskih tipih nosijo izraz človeške p.ati francoske revolucije. Kaj mi hočete, če sem vodil računa 0 teh dveh tipih in jih skušal približati. Izogniti se hočete odločni pacifistični politiki z navideznim zagovarjanjem močne roke. Pred trideset leti, ko je bila Francija v vlogi premaganca, je general Boulanger s svojim bu-lanžizmcm pogorel — ali nam je treba danes pokvečevati dušo Francije z zahtevo svetovna dikiature. S takimi mislimi sem spremljal geete g. Brianda. Kadar je govoril o miru, je dvigal kakor svečenik svoje roke in z glasom varliral, kakor da govori Hamlet svoj monoleg o bistvu življenja. Včasih se mi je zdelo smešno, kako je mogoče pisati o Briandu romane, kakor se je zgodilo to nedavno. Ko sem ga opazoval na Iribuno — se mi je zazdelo razumljivo. Med gevorom sem z daljnogledom opazoval g. von Hoscha, nemškega poslanika, v diplomatski loži. Nenadoma se mi je zazdelo, da čudno slici ameriškemu predseaniku hloo-verju. Isti izraz okrog ustnic, le čelo malo višje. Nervozno je premik?.! prsts, o^.raz pa ni izrazil nikakih izprc-nicmb. Pariška poulična legenda hoče, d.-», jc ameriški predsednik Hooveu nerpesoben seitaviti in izreči kak govor, toda da je človek silne intuicija in kon- ktivnosti. Nehote sem zaželel, da i von 1 •■-- uporabi moinost vse diplomatske in-tu, i razblini dvojni ol.raz Nemčije. j.-.o m zasledoval nadaljnji potek seje, se m, -t: ndelo sledeče: Obstoja v paria-ment'i ; p . mladih ljudi od' Paul-Eon:ourja, cio T. idH.u a, Reynauda, Champctier de Ri-b'.-sa, G C. jesa Pernota. Kakor da se nezavedno varja nova edinica parlamentarne zajidni'.i ki bi mogla ustvariti novo obliko državne «i življenja in s tem človeškega občestva. orriot, Henry de Jouvenel in Paul-Boncoi: s propagando sindikalnega etatizma, ostali z unijo vseh razredov in optimističnim presojanjem socialnih sporov. Levica se jc dvignila proti Tardicuju in mu očita neobona-j-artizem, ker jo prehiteva v programu. Briand sam je karaktariziral svojo politiko tako-le: »Kadar je bila situacija najoolj zmešana in so bili vsi krožniki političnih kombinacij razbiti, takrat je bilo treba nekoga, da le krožnike znova poveže. Tak po-vezo\avec krožnikov sem jaz in tako se znova iiî znova vsedam v kot in vežem krožnike.< Seveda Briand ni vezal samo krožnikov, am-pfk je te krožnike tudi po svoje prebarval. Bnand sicer v notranjem razvoju Francije najbrž ne bo več imel upi i va, toda v Evrcpi je preveč razbitega in tako jc njegov položaj tf Tardicujevi vladi najbrž za dolgo dobo siguren. Dunajska rremenska napoved. Hitra iz-pretnemba vremena. Pričakovati je nov sneg v nižjih legah pa dež, na gorah snežne viharje iz severozapada. Novoletni govo? nad&hc^a dr. ^зиеца Zagreb, 2. jan. (Tel. Slov.) Zagrebška duhovščina je na novega leta dan pod vodstvom škcfa Premuša čestitala zagrebškemu nadškofu k novemu letu. V pozdravu je izrazila škofu kot zastopniku katoliške cerkve med hrvatskim naro-dem svejo globoko vdanost. Naglasila je, ua ima hrvatska katoliška duhovščina v njem svojega prec'stavitelja. Nadškof se je za pozdrav zahvalil ter opozoril duhovščino na njih dolžnosti. Posebno je nagjasil na potrebo, tla je duhovščina vedno v M ckladu s škofom in ljudstvom. Razen tega se je nadškof dotaknil aktuelnih cerkvenih vprašanj in duhovščino opozoril na energičen papežev nastop proti p rti;;: n j'Uiju katoliških organizacij v Italiji. Duhovščini je nadškof polagal nn srce, cla raj bo vedno pcîlttêna sveti eiolici in da se naj v svojem 'Mcvanju ravna po zgledu svetega Očeta. Na koncu je nadškof izrazil svoje globoko zadovoljstvo, da je skoro vsa duhovščina enotna v svojih îmorih. To je največja uteha, ki jo je mogel doživeti. Odločitev v Šjnanlji odložena V v!adi nobenih sprememb - cm Hlatlrid, 2. januarja. (Tel. »Slov. ) Primo de Rivera je bil danes poldrugo uro pri kralju. Zastopnikom lntov je izjavil, da ni Šlo za to, da se reši vprašanje zaupnice ali pa grozeča kriza. Vse alarmantne vesti so neutemeljene. Kralj je odobril prei'loîeni načrt za politično delo iu tako se je za se:?aj nnjprej reorganizirala Unio patrictica. Nato se bodo z delnimi volitvami spop lnili državni svet in pokrajinske uprave. Razen lega se bo zopet sestala tuli poslanska zbornica. Meseca junija ali julija bo vlada predložila kralju nov SovjeSi že prelomili besedo Frvi s učai sovjetske protiang:eške propagande ..undoii, 2. januarja. (Tel. >Slov.«) >Ti-mes< poročajo, da je prišlo do prvega preloma obljube sovjetske vlade glede propagande v Angliji. V Londonu je včeraj prvič izšel komunistični dnevnik, ki v prvi številki objavlja poslanico predsednika III. internaclo- nale. V tej poslanici se ta komunistični list imenuje >orožje v rokah angleških delavcev pri boju proti racionalizaciji in proti socialistično fašistični delavski vladi«. »Times« poživljajo zunanjega ministra Ilendersona, naj energično protestira v Moskvi. Areïac'.fa Ireîi protifašističnih voditeljev v Parizu Pripravl'aU so b oje razne atentate Pariz, 2. januarja. (Tel. >Slov.«) V Parizu so bili aretirani trije ugledni italijanski protifašistovski voditelji, ker da so snovali razne atentate. Tako so kaje hoteli izvesti atentat na italijansko žepevsko delcgacijo ob priliki zasedanja Društva narodov, drugi atentat pa na goste povodom poroke italijanskega prestolonaslednika. Pri areti rančih bivših glavnih urednikih italijanskih listov, so našli po en kilogram ekrazita in drugih priprav za izdelovanje bomb. Aretacija treh uglednih proti'ašistovskih časnikarjev je vzbudila v vsem Pari-u največjo senzacijo. Pariz, 2. jan. (Tel Slov.) Francoska javnost z vedno večjm nezaupanjem motri senzacionalno aretacijo treh italijanskih prctif"šistov kot poglavarjev temne zarote z bombami, ki naj bi Krvav poboj med homiSaši So"iia. 2. jan. (Tel. »S'ov.«) V restavraciji >Zlatica«, ki je last kcmit'Ških voditeljev Šknrtova in Gevgelijskega in na katero je bil pred par meseci izvršen bombni aten-! tat, je prišlo v zgodnjih dopoldanskih urah do krvavega obračunavanja med Macedonci. Po hudem 1 esednem prepiru je pristaš Mihaj-lova Sarairki zagrabil revolver in oddal več I strelov na svojega nasprotnka, protogerovi-sta Cevgeîij kega, ki ga pa ni zadel. Ti streli Angleški listi o taborskem [гсзса oalt Samo diktatura ho nchciiko ena načrt in nalo se bo razumeli o tetn, ali bo poslanska zborni* iovala dalje ali pa se bo nadomestila s 1 •> drugim parlatr.en- I tarnim organizmom. Лг rmis trškem kabinetu no bo nobenih sprememb. Izdali se bodo lo-rej samo nekatere odredbe, s katerimi se bo nekoliko omilil trdi sistem diktature, ne du bi se pri lem kakorkoli res razčistil položaj. Dasi kralj ni odobril načrla Primo de Rivere v vseh delih, se je vendar med obema sklenil kompromis, ki pu ne pomeni driig~ga, kakor odgodilev odločitve. imela svoj višek v umom italijanske delegacije na bodočem zasedanju Sveta Društva narodov v Ženevi. V nekem intervjuju izjavlja znani, v Parizu živeči voditelj emigrantov Filippo Turati, da je skoro popolroma neverjetno, da bi zmernemu desnemu krilu emigracije pripadajoči are-tlranci zasnovali tako krvoločno zaroto. Tarchi-ani, bivši glavni urednik »Corriere della Sera«, je liberalec s konservativnimi tendencami, Cianca je demokrat, Sardelli pa je desničarski sindikalist. Turati odklanja v imenu protifašistične emigracije načelno vsa tercrisiična sredstva. Samo z intenzivno poj?snilno propagando hoče emigracija doseči odpravo fašističnega ležima v Italiji. — Nekateri zato sumijo, da je bilo areti-raneotn razstreljivo podtaknjeno. Lončen, 2. jan. (Tel. Slov.) Izid vscnclij-skega kongresa se splošno smrira za škodljivega za Indijo samo. »Daily Herald« izjavlja, da se resolucije same medsebojno uničujejo. Konservativni listi ctžalujejc, da sta se Ghandi in Nebru postavila na stran radikalov, ki so jima vodstvo kongresa enostavno iztrgali iz rok. Fašistični dom na Rehî Sušak, 2. jan. Na novega leta dan ee je otvcril na trgu Dante novi sec'ež reško in kvai-nerske fašistične organizacije. Fašisti so ta dogodek proslavili tem bolj, ker je v (etn poslopju bila dezdaj nastanjena hrvatska »Čitalnica , ki se je preselila drugam. Slovesnosti ri- val tudi škof mons. Sain. Izenačen e polïedzîs'tih uradn kov z ta ravnam' Bclgrotf, 2. jan. ЛА V ministrstvu poljedelstva sc izdeluje načrt o izboljšanju gmotnega stanja uradnikov poljedelske stroke. 1 i uradniki naj bi ce izjednačili z upravnimi uradniki Po-bcljški se bodo tikali ne samo poljedelskih uradnikov pri upravnih oblaslvih, f.mpak vseli uradnikov tega resora. L'sins'ti ohranî hna'tho 'me Btlgrad, 2. jan. ЛА. Vest, ki je bila objavljena v Zagrebu pod značko AA- o tem cla bo pevsko društvo Lisinski« črtalo iz svobga dosedanjega imena besedo »hrvatsko«, ni ločna. Skupščina tega društva bo 4. t. m. in na dnevnem redu ni nobenega predloga v tem zmislu. j pa so bili znrk za začetek splošnega s're'ja-: nja v lekalu, ki so se ga udeležili tudi nata-J karji, lastnika restavracije in gostje. Sarairki je dobil več strelov v glavo in se takoj mrtev zgrudil. Do sedaj se бг ni moglo ugotoviti, ali so bile rarjsne tudi kake druge osebe, ker so ! vsi zbežali, ko se je približala policija. Policij ka oblast je restavracijo zaprla in areti-: rala več oseb. šei velikega štaba Pariz, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Za šefa velikega generalnega štaba je bil imenovan general Weygand kot naslednik generala De-beneya, ki je stavljen na dispozicijo. Drobne vesti Pariz, 2. jan. (Tel. Slov.) V Parizu izhajajoči list ruskih emigrantov trdi, cla se ruski poslanik Dovgalevski, ki ss sedaj nahaja v Moskvi na dopustu, ne bo več vrnil na svoje mesto. Za njegovega naslednika je določen bivši prosvetni komisar Lunačarski. Mosîiva, 2. jan. A A. Mraz pritiska čedalje bolj. V Uztekistanu in v drugih sibirskih krajih so zaznamovali —35 sicplnj Celzija. Smri nmlepolncga duhovnika. Гон1- . na, 2. jan. Папеч zjutraj je tu umrl kaplan Božidar G olje v še k. s!ar komaj £6 let. Prva in zadnja njegova služba Je bila v Postojni. 81-bolne narave je po 'l?-;él inflrenci. Rajnki je j t il rojen 1. 1C03. v vasi pri Kanalu na Goriškem. Takoj ob začetku i tal. vojne je prišel kot begunec v тез!ссе Ivrejo v Pijemont, кјгг ie naju,vil ii ll|nn ;':o jrimn-zijo. Ssnienilîe i« pa dovršil v Gorici Bil je silno ljubezniva, dobra drsa i ter izvrsten in v/ Jedru duhovnik. Kot samouk je prc-lrdiral vso alasbeno teorijo in se tudi praktično tako i i. »v V: nI v iprnnju na or-jlah, da jo orglnl in vo lil pc^'3 v žnpni cerkvi v Postojni. Izvežbal Je Irko (ld.;o ceikveni ztor, da ie postojnsko cer-kvono petje slovelo daleč naokoli. Obžalovan od rele župnije je zppustil. v nišem mestu najlepše spomine. Pokevan bo dne 4. Januarja ob 10 dopoldne v Postojni. Jtsvonsh' m's ' o r? shs večer bo dne 0. januarja 1Ш oh 20 v JlJnionuc. De'o v'ade v leta 1929 (Iz poročila predsednika vlade, generala Živkoviča.) Kakor smo že poročali v posebni izdaji je na«oareji v kralje , eni dvoru ua Dedinju ob zatonu starega leta čestital predsednik vlade Njunima Veličanstvoma kralju in kraljici novo leto ter p° nagovoru izročil kralju obširen pregled dela vlade v letu 1929. Iz tega pregleda objavljamo najvažnejše odlomke. Reforma državne uprave. Osnovna misel reforme vrhovne državne uprave je bila izražena z zakonom o ustroju vrhovne državne uprave in z uredbo o razdelitvi oddelkov pri ministrskem svelu in notranjem ministrstvu. S lem je dobilo notranje ministrstvo stalno organizacijo svojih oddelkov. Srednje in nižje oblasti pa so bile regulirane z zakonom o notranji upravi z dne t», junija. Tako sc je izvedlo načelo upravne koncentracije. V banih ln sreskih načelnikih so osredotočeni vsi posli ' splošne uprave. Posa-irezna ministrstva ns morejo izdajati naredb. pravilnikov in navodil, s katerim se splošnim upravnim oblastem nalagajo dolžnosti, če niso preje zaprosile za mišljenje notranjega ministra. Z dosledno izvedbo sistema dveh upravnih inslanc in prenosa neposredne splošne uprave v delokrog sreskega načelnika je ustvarjena dekonccntraeija ohlasii. Delokrog upravnih oblasti se je razširil in s posebnimi predpisi se je povečala odgovornost uredništva, a tudi njih gmotni položaj se zasigural. Da se obrani država pred subverzivnimi elementi, sta bila sprejeta zakon o zaščiti javne varnosti in re a v državi ter novi tiskovni zakon. S tiskovnim zakonom je postavljena skupng odgovornost pisca, urednika, izdajatelja, tiskarja in prodajalca tiskovin, a zaščilila se je tudi osebnost državljana pred kleveto in uvredo. Z zakonom o imenu in razdelitvi kralje' vine na upravna področja z dne 3. oktobra se je manifestiralo popolno državno in narodno edinstvo. Z imenom kraljevine Jugoslavije je izražena ideja popolne enalrosti, enakopravnosti in bratstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obenem je bila država razdeljena na devet banovin, dočim tvori Belgrad z Zemunom in Pančevom posebno upravno celoto. S tem je bila centralna uprava razbremenjena in bolj korislno organizirana. Z zakonom o bitnski upravi z dne 7. novembra je bila podrobno določena organizacija banske uprave in pristojnost bana ter bano-vinskega gospodarstva. S posebnimi uredbami se je določila organizacije policije, nadalje pa so bili sprejeti tudi zal oni glede mej nekaterih mestnih občin. Z zakonom z dne 22. novembra se je določilo, da se imenujejo predsedniki in podpredsedniki mestnih občin Belgrad, Zagreb in Ljubljana s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra, ostali člani občinskih uprav pa s sklepom notranjsga ministra. Pripravljene so med drugim uredbe o organizaciji in delokrogu policije, pravilnik o uniformi uslužbencev notranjega ministrstva ter pravilnik o banskem svetu. V svrho depolitizacije urudništva so se izvedle večje premestitve. S sprejemom boljše kvalificiranih uradnikov pa se je izboljšala uprava. Sprejeto je bilo načelo, da se morejo sprejeti v politično upravno službo samo popolnoma kvalificirane osebe. Proti uradnikom pa, ki se niso ravnali po za' onskih predpisih, se je uvedlo disciplinsko postopanje in so bili nekateri tudi odpuščeni. Število kaznovanih pa je v drugi polovici minimalno v primeri z onimi v prvi. Skrb za povečanje varnosti je dala dobre rezultate. Komunistična akcija je bila vsled energičnega nastopa policije udušena, ravno tako pa tudi zatrla tuja propaganda, zlasti v južnih delih države. Hajduštvo je skorrj izginilo in tudi na splošno je padla kriminaliteta razen morda glede tatvin. Smer bodočega dela je določena v sedanjih novih zakonih. Zlasti se bodo izdelali predpisi o ustroju in delokrogu sreskih na-čelstev, da bi se dosegla enotnost v vsej državi. Posebno važen bo zakon o sploJnem upravnem postopku in pravilnik o splošni upravi, ki se pripravljata. Novi zakon o občinah bo usposoVil občine, da bodo mogle vršiti svoje posebne posle, zlasti gospodarskega značaja, pa tudi posle prenesenega delokroga. V zvezi s tem i^ izvedba reorganizacijo obïiiydtega uradniškega aparata. Ptleg tega «e pripravljajo še ti zakoni, o pobijanju požarov, o filmih, o zaščiti priro-de,.upravni kazenski zakonik in upravno kazensko postopanje, o imenih krajev in zaznamovanju hiš s številkami, o posebnih upravnih taksah in zakon o pristojnosti. V vsem tem zakonodajnem delu ne gre za spremembo starega stanja, temveč za temeljno izgradnjo nove jugoslovanske upra\e. Zboljšan'e na n'u'orški borzi New York, 2. januarja. (Tel. >S1ov.«) Na današnji prvi borzi po novem letu je prišle do pričakovane okjšave na denarnem trgu, Delniški obroki za 30, 60 in 90 dni so se znižali za osti inko odstotka. Novi obrok znaša 4?/j oclnosno 3.87u %. Imenoslovje enotnega kazenskega zakonika Slovenski prevod enotnega kazenskega zakoniku ima mnogo novih izrazov za kazni m kazniva dejanja. Ti novi izrazi so prevzeti iz srbščine. Mesto dosedanje poneverbe imamo sedaj utajo (§ 318). Besedi rop in ropar sta nadomeščeni z ruzbojništ voni in ru/bojnikoni (§ 326). Mesto goljufije smo dobili v S 334 prevaro. Nujstrožji zuporni kazni robiju in zntoče-nje nista prevedeni. Teh dveh besed slovenščina nima. 'V tem pomenu, ko-t ju zakonik rabi, se ne dasta prevesti. V pomenih, ki ju ima Le-sičin slovar, [Hi za zakonik nista rabili (trdnjav-ski zapor in pregnanstvo). Izraza se ne bosta udoma&ila. Sodna praksa se bo brez dvomu morala posluževati, da jo bodo ljudje razumeli, dosedanjih slovenskih izrazov in sicer za robijo stare slovenske besede težka ječa, za zatočenje pa ječu. Vofeče je prevajanje zakonov v slovenščino na zelo trhlih nogah. V primeri s prevodi raznih zakonov iz prejšnjih let je sicer zaznamovati pri kazenskem zakoniku znatno zboljšanje. Neverjetno slabo je bil preveden tiskovni zakon. Enotni kazenski zakonik ima slovenske izraze, ki v tiskovnem zakonu voh če niso bili prevedeni. Za uvredo in uvrediti smo dobili zopet (ruz)žulitev in razžal/iti. Tudi prinudu se je prevedla z izsiljevanjem. V prevodu je ostalo polno besed, za katere imamo lepe slovenske besede. Tako ima prevod n. pr. skorodu skozi ves zakon besedo lažen v pomenu kriv, lažniv. Ljudstvo pravi kriva mera. Prevajalec se jc tega izraza le pur-krat poslužil (kriva prisega). Zelo se je razpasla beseda predstavnik, za katero rabimo \ slovenščini redno le izraz zastopnik. Nerodno zvenijo utajilec, tožilec. Doslej so se povsod robih; končnice utujitel j, tožitelj. Teli ustaljenih končnic ne gre zametovati. Nekaterih novih izrazov ne bo mogoče dosledno uporabljati v vseh slo'vniških oblikah. Iz prevare ni mogoče stvoriti izraza za storilca. Tu se bo gotovo ohranil goljuf. Čuditi se je, da se za čist slovenski prevod zakonov tako mulo skrbi. Vprašunje časa ne pride',v poštev,, saj je izšel uradni prevod kazenskega zakonika štiri mesece po izidu »Službenih /novinc. Kolikšno skrb so posvečali prevajalci "zakonov čistoči jezika v poslednjih .1 voh desetletjih pred vojno! Profesor kazenskega prava na ljubljanski univerzi, rektor dr. M. Dolenc, se je v svoji brošuri o našem tiskovnem pravu odločno uprl mrevurjenju jezika. Kot raziskovalcu slovenske pravne zgodovine je njegova skrb za čistost slovenščino v pravnem izrazoslovju vredna vse hvale. Na Do*en'sho! Mnogo zastarelih in nesodobnih predsodkov (je ostalo med nami. Med preprostim ljudstvom in inteligenco. Mnogo teh predsodkov j>a pohaja menda iz dobe, ko so bila naša upravna in gospodarska središča še v severnih pokrajinah: na Dunaju, v Gradcu in v Celovcu. Tako se še dandanes zgodi, da je prav neprijetno iznenaden uradnik, če ga premeste na Dolenjsko ali na Notranjsko In tako se je zgodilo tudi meni. Ko pa sem prišel v te d ,lnjc dolenjske kraje, v zadnje vasi in mesta, ki se danes nahajajo že v savski banovini, jxi sem zaman iskal tiste zaostale in nedovzetne Dolenjske in tistega trdega in nedovzetnega dolenjskega kmeta, o katerem še danes nepoučeni ljudje govore. Počasi sem si moral priznati, čeprav skraja nerad, da sein bil slabo poučen. In priznati sem moral še mnogo več. Me vpraša tovariš na štajerskem, nekam obzirno in pomilovalno: »Kaj si res v Novem me-stu?î in zmaje z glavo ter končno pravi: *Da vendar niso mogli najti zate mesta na Gorenjskem t« Pa odvrnem: »Ni tako slabo na Dolenjskem, ljudje so-bistrejši in delavnejši.« y>Ne vem, ali delrti se ne da tam doli« Tako je bilo torej do zodnjega mnenje, da se na Dolenjskem delati ne da. Ali se res ne da delati na Dolenjskem? Nrpovejte gospodarsko predavanje, in dvorana vam bo do zadnjega polna hvaležnih poslušalcev! To sem dognal v kratki dobi mojega bivanja med dolenjskim ljudstvom. In inalokje v bivši mariborski oblasti najdete toliko hvaležnih in dovzetnih poslušlcev. In kmečke hiše: snažne, okusno okrašene z rožami in nageljni. Vsa okna in podstavki ob njih so jim polni. Celo šupe in kozolce sem videl lepo okrašene z zelen.em. Koliko prisrčneje se dojmi človeka tak vesel dolenjski kmečki dom, kot mogočna kmečka hiSa na Zg. Štajerskem z golimi stenami in praznimi mrtvimi okni! In vendar bo rojak iz nekdanje Štajerske še vedno gledal nekako od zgoraj na Dolenjca. Vse samo zastarel predsodek iz one dobe, ko se nam je delila 'pravica in — krivica iz Gradca. In vprašajte naše duševne prvake: umetnike, književnike in inženerje v Ljubljani in v tujini, kje je njihov dom in mis'im, da boste med njimi našli razmeroma več odličnih rojakov iz Dolenjske, kakor iz drugih krajev 'banovine! Stare tradicije padajo, nov rod nastaja in ta bo pometel z vs-mi st rimi neutemeljenimi predsodki. In takrat bo solnčna, vesela Dolenjska med najlepšimi in privlačnejšimi pokrajinami dravske banovine in zedinjene domovine. In še jaz se bom rr.d vračal na obisk in počitnice na Dolenjsko, od katere se mor? m iz gospodarskih razlogov za stalno posloviti. Planinsko slikoviti kraji pod Gorjanci in tožno naše ljudstvo onstran njih pa mi bodo ostali vedno v dragem in lepem spominu. Fr- Wernig. Požig v Jaršah Domžale, 2. januarja. Na Novega leta dan nekako ob 9 zvečer je začelo goreti v listnjaku gostilne pri Kosmu, last Franca Vuljavca v Zg. Jaršah. Domači so ogenj z velikim trudom vdušili. Ob polnoči pa je začela goreti šupa in sicer na vrhu strehe Ogenj se je z neznansko hitrostjo razširil na pod in zraven stoječi hlev, ki so bili mahoma v ognjenem morju. Ker je bila noč zelo meglena, zato prebivalci v Jaršah ognja skoro opazili niso. Ker v Jaršah ni nikake požarne hrambe, zato so poslali s kolesom nekega fantu v Radomlje, da je aviziral požarno brnmbo. Med tem časom so prihiteli bližnji sosedje na pomoč in rešili, kar se je rešiti dalo. Kmalu pa je prišla radomeljska požarna bramba in hitro stopila v akcijo in tako je obvarovala s svojo motorno brizgaluo vsaj stanovanjsko hišo. katero so že plameni objemali. Živino razen krave so rešili, zgorelo jxi je tudi mnogo orodja. Škoda je velika, krita pa je deloma z zavarovalnino. Da je bil ogenj dvakrat podtaknjen je čisto gotovo. Požig-tlec po je lahko nemoteno odšel v inesleno noč. Orožnistvo požigulea zasleduje Strašna nesreča z moiimVm V mali vasici škocijanu pni Dobil so fantje priycnovali s streljanjem iz možnarja odhod starega in prihod novega leta, Streljali so zvečer ob 6. Kmetski fantje pa seveda niso znali prav ravnati s smodnikom ter so možnar preslabo zamašili. Posledice so bile grozne: možnar se je razletel s silno eksplozijo, trije fantje j)u so obležali na tleh z razmesarjenimi obrazi. Ponesrečili fantje so 17 letni Valentin Capuder in njegov brat 16 letni Jože Capuder, oba stanujoča v Škocijanu št. II, ter njun 23 letni sosed Anton Merkužiic, stanujoč v škocijanu t. 12. Najhujše je poškodovan Valentin Capuder. Pri eksploziji je |x>polnomn prišel ob vid in trud zdravnikov, da bi mu redili vsaj eno oko. bo najbrže zaman. Tudi ima ves obraz grozno razmesarjen. Njegov brat Jože ni poškodovan tako hudo, dasi je pogled na njegove poškodbe grozen. Ves obraz ima razmesarjen ter je poln opeklin, pač pa ima k sreči oči nepoškodovane. tako. da ga ne čaka enako težka usoda, kakor njegovega brata. Tudi Anton Merkužič je zelo težko ^škodovali Obraz ima razmesarjen in na eno oko ne bo več videl, zdravniki j>a se trudijo, dn bi inu rešili vsaj druïo oko. Vse tri so v torek zvečer za silo obvezali doma, nekdo pa je stekel v več kot eno uro oddaljeno Lukovico na telefon. Poklical je reševalni avto iz Ljubljane. Ta je res kurilu prišel, ob 8 zvečer, naložil vse tri težko ranjene fante ter jih jjrepeljal v ljubljansko bolnišnico. Nesreča, ki je po svojem značaju res grozna, je napravila v vsej okolici globok vtis. Upati je, du bo nesreča vsaj v tem okraju iz-modrila kmetske fante, da bodo opustili škodljivo navado s tem nesrečnim streljanjem. Jesen'ce na noro let o Jesenice, t. januarja. Letošnje silvestrovanje je bilo pri nas zelo živahno. Gotovo najlepši Silvestrov večer jc bil v novem katoliškem prosvetnem domu. Malokdo je mogel verjeti, da je prireditev v novi stavbi sploh že inogoču, saj je jjoteklo komaj aol leta «d blagoslovitve temeljnega kamnu. Velika dvorana je, razen sedežev, že popolnoma urejena in z radostjo je bilo ta večer ugotoviti, da je jako akustična. Oder je bil v zadnjem hipu za silo opremljen s primitivnimi kulisami. Dvorana, ki je blestela v sijajni razsvetljavi, je bila nabito polna jeseniškega in okoliškega občinstva. Kmalu potem, ko je Završnica zopet j>osvetiIa, se jc občinstvo razšlo domov z upanjem v srcu da bo leto 1930 v splošnem vsaj tako srečno, kakor je bilo preteklo. Stari in častitljivi društveni doni zdaj so-mevu; zadnja prireditev je bila kinopredstuva na novo leto. Drama se je v novi dom že j)re-selihi, do nedelje pa bo tudi kino prenešen, tako da bodo odslej vse prireditve društvo v novem domu. Jeseniški zimski sport se nikakor ne more razviti; premalo je snegu, v ravnini skoraj nič. Smučarji morajo višje gori, sankači pa čakajo na sneg, za katerega se pu ni bati, saj pravi star pregovor, da gosposko in zima ne priza-neseta. V jeseniški župniji je bilo leta 1029 rojenih 139, umrlo jih je pa samo 59. Poročenih je bilo 53 parov. Metlika ob novem leta Metlika, l.januurju. >Na (o mlado leto, veselimo se« smo zu-peli, ko so je veliki kazalec na uri premaknil čez 12. Naenkrat smo bili eno leto starejši. Nato govori, mipitnice, stiskanje rok in voščila vse naokrog. Godba sviru, pa ne ena, ampak kar tri se kosajo, kdo bo lepše. Novo leto. Kuko smo bili razočarani, ko nam je /godno mlado novoletno jutro prineslo sneg, V velikih mokrih kosmičih so padale snežinke. du je naenkrat vse |iobolii!o. Podobno kakor luni. In to nuni dela skrbi in bele lase. Statistika. V letu 1929 je bilo 72 rojstev (od letu 1928 manj 32) in sicer dečkov 38, deklic 34 (med temi 4 nezakonski). Umrlo je vseh 65, in sicer moških 32, ženskih 33. Letos rojenih otrok 10. Po letih so pn umrli: od I. do 6. leta 6; od S. do 30. leta 7: od 50. do 70. leta 12: od 70. do 80. letu 16; preko 80 let starih pa 6 in sicer eden 86 let, eden 87 let star. Porok je bilo domu 17, drugod 4. Ako pogledamo številke gori navedene statistike, vidimo veliko razliko med podatki prejšnjih let. Imamo nekaj več nirličev in posebno med starimi ljudmi. Mnogo starih ljudi je bilo v naši župniji, sedaj se je pa precej izčistilo. Pač moramo priznati, kako lepo starost so nekateri dočakali. To je znamenje solidnega in rednega življenja. Če pa pogledamo rojstne podatke, nas pa malo razočarajo. Za 30 rojstev je padlo število od lanskega letu. Nehote se vprašamo, kje je vzrok žalostnemu propadanju. Pač v pni vrsti izseljevanje. Gospodarski odnošuji so slabi in v takih razmerah so mladi gos|>odurji prisiljeni zapustiti dom in družino ter iskutr drugod potrebnega zaslužka. A še en czrok je tu. ki je pa mnogo bolj žalosten. Med zdravo kmetsko ljudstvo se širi bela kuga: samo omejeno število otrok. Kako odgovornost nosi v tem oziru protikatoliški tisk in razne umazane brošure. Čudimo se, da višje oblasti to .dopuste, ker to tira v propast ne samo posameznika, ampak ves narod in državo. Vrai'a nb'ača! Murska Sobota, 1. januarju. Koliko prekletstva. podivjanosti, pretepov itd; je povzročilo te praznike pijančevanje, jii mogoče opisati. Sa j ni kraja, v katerem nesrečni alkohol te dni ne bi imel žrtev. Grozen je slučaj, o katerem jx>ročajo iz ! Polone. »Štefanje« se je obhajalo prav veselo. Igrali, plesali so, kričali in pili brez konca in kraja. Vino — večinoma šmarnica — je kmalu storilo svoje. Nekateri so izgubili razsodnost. Posebno dva kmeta sta ga imela precej pod kapo Začela sta se prerekati. Prerekanje se je za nekaj trenutkov spremenilo v divje kričanje. Razjarjena možakarja sta se napadala, ko da sta smrtna sovražnika. S psovkami in kletvami se nista zadovoljilu. Eden jc pograbil ino-tiko, ki je stala v bližini, drugi pa neko drugo orodje. Začel se je boj, ki so skoraj pojiisati ne da. Nesrečneža sta z vso besnostjo udrihala drug po drugem, dokler obeh ni oblila kri in sta omagala. Namlutila sta se do smrti. Kden je že pokopan, drugi pa jc bil v zadnjih zdih-Ijnjili, ko smo prejeli jioročilo in mu je najbrž že tudi zapel mrtvaški zvon. Kako pobesni človek v pijanosti, priča tudi slučaj, ki se jc zgodil v Turnišču. Pri nekem I uglednem posestniku so obhajali neko sloves-' nost. Med zbraniimi je bil tudi neki ž. Vina ni primanjkovalo. Kakor ostali, si ga je tudi Ž. privoščil precejšno mero. Glava mu je postajala vedno težja. Podal se je ven na zrak. Ko je prišel na ulico, ga je nekaj obsedlo. V žilah je v hipu začutil bojevitost. Iz žepa je privlekel nož in je brez najmanjšega povoda napadal ljudi, ki so šli mimo. Kakor se poroča, je zabodel tri osebe in bi čutilo ostrino noža še več mimoidočih, ako ga pc bi bili ukrotili. Splošno je znano, da povzroči največ zločinov šmarnica, katera se goji v tukajšnjih vinogradih v zelo veliki množini. Zadnji čas je, da , se ji napove neizprosen boj! Uničiti jo je tre-; ba do zadnje trte! Oblasti prosimo, da v tem oziru storijo f)otrebnc korake. Tuj gre mož« katerega muči ka- ■ šelj. Zakaj pa tudi ■ ne vzame ) j Uporabljajte »Antinikotin* ustno vodo in v trenotku bos e nek oueci Drogerija GREGORIČ. Ljubljana, Prešernova 5 Kako ie Ju"ka v mestu propadala Kolikokrat so že pi«ili časopisi o tem, vsak čas beremo skoraj o groznih posledicuh, ki jih imščujo mestne razvade pri sicer dobrem, poštenem ]xxleželskem kmetskem ljudstvu. Blizu Zagreba je Sv. Klara, tam se je ro-i dila, tam je živela neugnunu Julka. Zamikalo jo je mesto, zuhrepenelu je jk> lepili oblekah, l>o lahkem življenju, po sreči, [jo brezskrbnosti, jx> svobodi, jx> denarju... In je šla. Kmalu se je popolnomu vživela v Zagrebu. Nista še minula dvn mesecu, že je Julka imela svilene no-| gavice. Potem jc kupovulu kos za kosom: zdaj i košček svile za bluzo, zdaj zupestno urico, zdaj Iakaste šolničke, zdaj to in zdaj ono. Pa se je tako zgodilo, da je Julka le jxistulo moderno dekle, vsaj takole na zunaj je izgledala sila imenitno. Ampak Julka je istočasno tudi padala, vse bolj in bolj. Ker ni imela denarja, služila je kot dekla in majhna je bila njena plačo, si je Julka poskrbela drugače. Njeno ne|x>.štenje, pot navzdol, se je začela kaj enostavno. Gospodinja jo je s 1200 Din poslala v mesto, da naj plača nek račun. Julko je denar grozno tiščal, zamikale so jo lepe izložbe, stopila jc sem, stopilo jc tja, — in denarja je zmanjkalo. Nato si je izmislila lepo povest, ki jo je razodela mestni jxjliciji: sredi trga jo je napadel neznanec, zgrabil jo je za nedrije, kjer je hranila tisti denar, hipoma ji iztrgal stotnke in že ga ni bilo. Policija je res uvedla preiskavo, ampak zastonj. Svoji gos|x>-dinji je Julka povedala isto povest. Gos|xxlinjn je postala nezaupljivu, nič ni verjela, trdo je prijela Julko: kradla si...P Dekle je tajilo, rdečica je silila v lice. nove stvari so prihajale na dan. Gospodinju je ugotovila, da že pur meseeov nn čuden ničin zmanjkuje iz predala, kjer je bil hranjen denar za vsakdanje potre-be. Vendar Julki ni mogla do dnu. Nekega dne Kresival-а? j ^{Priznani in okusni Bayer- ■ J jev proizvod. l pa je gospodinja prebrskala Julkino sobo, pretaknila je postelj in dekletove predale, — za čudu lepe reči so se jele pojavljati nu dan! Same svilene stvari, nogavice, robci, bluze, krila, pn tudi par stotokov je gospodinja našla med podobno robo. Prišla je policija, Julka je rdela, toda odločno tajila in jokala in prisegala, da ni krudla in da ni. Novo povest si je zmislila: našla je i nekega dne na ulici 600 Din, iz tega denarja si je nakupila teh stvari. Niti policija niti go-I spodinja ni verjela v to in Julku je morala , v zapor. Zdaj čaka in objokuje svojo usodo, ! morda se tudi kesa in spoznava, kako male solidno so se izkazale njene sanje o svilenih oblekah in svobodi v lepem, bogatem mestu. Vus ostane vas, življenje teče v njej svojo pot, ki je sicer skromna, toda ustvarja resnično srečo in zadovoljstvo. Mesto ubija, vara, zapeljuje, ugonublja, zakaj tudi svila nc pomeni vsega ! Sneg in smuk! Ruše, 29 decembra. Pridi sedaj, prijatelji Zimsko-sportna sezona se je j»ričela. Rekel si, da si se planin v poletni krasoti preobjedel, da si jih hočeš ogledati še po zimi, zasnežene. Pridi sedaj! Sneg, sneg — smuk, smuki Od vseh strani se zgrinjajo prijatelji zimske-I ga sportn. Ta nosi smuči na ramah, drugi vleče I sanke za seboj, vse hiti v planine, k ruški koči, j na Klopni vrh, na Smolnik. - Tukaj se vrši tečaj ! za smučarje-začetnike, tam za napredujoče, tam zn izurjene. Pade pa lahko vsak, ne ob izpitu, med tečajem, kar tako v sneg. Kaj zato! Da le vstati znaš. Jaz oni dan nisem znal. Privezali so me na smučke, — bilo je na Smolnikii, — pa sem j še padel, da sem vseh šest — s smučmi — držal od sebe. Pri vstajanju so mi morali j>omagati. P-'-, so nisem ugnal. Zakaj bi se le! Za priučenje sankanja ni tr«ba posebnih tečajev. Greš iz Ruš kake tri ure peš navzgor d« ruške koče, se tamkaj vsedeš na sanke, se spustiš v dolino in v dvajsetih minutah si spel v Rušah. Kratek proces. Odgovoren si seveda sam, da med potjo svojih sank, morda celo svoje glave ne razbiješ ob j)ohorskih smrekah. To vam jo življenje v nedeljo jiopoldne na ruškem trgu. Še hujše bo ob raznih tekmah Ruše so središče pohorskega športa, zimskega in poletnega. Lepi so pohorski gozdovi tudi v zimskem snegu. Zakaj bi človek z zaprtimi očini hodil mi mo te lejK>te božje! Vol se ie obes>! Loin nad Tržičem, 29. decembra, Pred par dnevi se je pri lias v Ixxnii obesil vol. Bilo je takole: Posestnik ima nizek hlev. Ob steni je vdelana v strop precej velika luk-nju. Žival je bila najbrž precej lačna in je začela gledati, kje bi se dobilo kaj za lačni želodec. Vol se jo vzpel s prednjima nogama ]x> steni in vtaknil glavo v luknjo. Skozi to luknjo navadno mečejo seno živali v jasli. Ker je imel pa precej velike roge, ni mogel |x>tegniti glave nazaj. Potem mu je pa nn steni spodrsnilo — in vol je obvisel. Ko je čez nekaj časa prišel gos|x>dar in videl obešenega volu, ga je skušal rešiti. Ker ga pa hi mogel rešiti, mu je začel žagati roge. Ko mu je odžagal prvi rog, je bilo žival še živa. Ko je pa odžagal -e drugi rog. je bila pa že mrtva. * Pri knivesti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-JcseL grečica naglo vsako zastajanjc v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Franz-Jesef«-votle izborno urejuje delovanje črev. »Franz-fosef-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kr. dvorno Apoteko V Btoradu. nn T(T4iil|ah Si. i (v palači Izvozne Banke) je kupil in preuredil naš rojak Gorenje Mr Miroslav Rozman bivši ravnatelj Satus d. d. v Ljubljani, in jo bo vodil v kompaniji * \ (<. Mr. M. Karnknševičem, pod imenom Apo.cha „Kolarac" Beograjskim Slovencem se priporoča in Zeli SREČNO NOVO LETO ! гаг. RoZmnn Koledar Petek, 3. januarja: Genovefa, devica; Anter, papež; Florencij, škof mučenec. Osebne vesti — Ban savske banovine dr. Jciip iilovič in pomočnik bana Sava Sto jato vič tosta sprejemala uradne obiske brczizjenmo ob četrtkih m sobotah od 8—12. — Duhovne spremembe v lavant, škofiji: za župuega upravitelja v St. Mihelu nad Mozirjem je imenovan g. Ant. Spari, kap an na Ljutnem. — Iz vojaške službe. Napredovali so števši od 17. decembra 1929 v fin veterinarskega polkovniku pod|K>lkovnik Anton Klar; v čin konjeniškega kapetana 1. razr kap. 11. razi. Miroslav šl a lier : v čin strokovnega kupetuna 1. razr. kup. II. razr. Vinko Paluc m Andrej Starec in v čiu strojnega kapetana 1 razr. ku-petani II. razr. Ivan I Irska, Artur Rihter, Avgust Smrdu in Josip Crnobor. Imenovani so bili za načelnik:i nmritiuino-tehn. oddelka poveljstva mornarice kaoetan bojnega broda Rihard Kubin; za načelnika pomorsko-zrakoplovnega oddelka poveljstva mornarice kapetan bojnega broda Dragotin Valušnig; za načelnika ekonomskega oddelku poveljstva mornarice intendant polkovnik Josip Pretnar; za načelnika sanitetnega oddelka poveljstva mornarice sanitetni polkovnik dr. Vladimir Ferlan; za vršilca dolžnosti poveljniku 111. pomorskega obalnega poveljstva kapetan bojnega broda Rilurd Saiiler: za vršilca dolžnosti poveljnika pomorskega arsenala kunetan bojnega broda Viktor Klobučar in za vršilca dolžnosti načelnika olkovnik Ivan Grom; peli. kapetan 1. razr. [osip Gamberger; peli. polkovnik Vekoslav Jerderber in konjeniški podpolkovnik Dragotin Masek-Dvorak. — Dalje so bili imokojeni nižji vojni uradnik 111. razr. ekon. stroke Dragotin Iliuhi; nižji vojni kapelnik 1. nur Hugo Ridel: nižji vojni uradnik II. ruzr tooniško tehn. stroke losio Gruden; višji vojni kapelnik lil. ruzr. Vencel Rendl: vojni pisat IV. razr. Franjo Suha rek z istočasno prevedlio v rezervo in vojni duhovnik I skupine 11. kategorije Ivan Kadrov. Novi grobovi -j- Zlatoniašnik Jožef Laznik Na Novega leta ilan ob 4 popoldne je umrl v Dravljah gosp. Jožef Lazu i k. konzistorialni svetnik goriške nadško-fije. župnik v pokoju in zlatcmašnik. Pokojni se je rodil v št. Vidu nad Ljubljano 10. јвпиггјл 1853, v mašnika je bil posvečen 27. julija 1878. Služboval je po raznih krajih, na zadnje v Slavini na Kr su. Zadnja leta je oskrboval službo božio pri sv. Kri-štou v Ljubljani Pogreb bo v soboto. 4. t. m., ob ob 9 dopoldne v Dr-vljah N. v m. p.! IHo'a hron'ha ★ 01» začetku meseca najvljudneje pros mo. da vsi naro2n;ki poravnajo naročnino vsaj do konca tega meseca. ■jf Sprejemanje strank pri upravi savske banovine. ban savske banovine dr. Josip Šilovič je odredil, da zaradi prezaposlenosti uradništva kraljevske baiuke uprave savske banovine ima o sprejemati stranke pri službenih posetih samo načelniki oddelkov kraljevske banske uprave, v primeru zaposlenosti ali po naredbi pa šefi odsekov, oziroma oddelkov in iicer brezizjemno ob četrtkih in «o' o'.ah od 8 do 12 Referenti ne smejo sprejemati nikakih strank brez predhodnega dovoljenja nače nikov svojih oddelkov. ir Zadeva g. župnika Dolenca iz Trebelnega. »Jciro« in »Domovina« sta ketrent novembra prinesla notico o g. župniku Janku Dolencu iz Trebelnega, ter namiga^ala na njegovo prisego pred okrajnim sodiščem v Mokronogu v pravdni zadevi zcrer ložela Pleskoviča. Pleskovič je celo ovadil g. župnika boenca radi krivega pričevanja. Državno tožilstvo Manofin se potrebuje pri gospodinjs'vu za č ščenje razne kuhi", ske opreme in belo ema tiranih sten. Prepričajte se. Doza po Din 8"— in 13'—. - DOBAVLJA IN PRODAJA : Glavno zastopstvo Manofina -I. SVETEC NOVOMESTO - V Ljubljani: DRO-GERIJA GREGORIČ, Prešernova ulica. v Novem mestu je uvedlo poizvedbe. Zaslišanih je bilo več prič. Postopanje proti g. župniku Dolencu pa je bilo ustavljeno, ker se je izkazalo, da ga ne zadene nikaka krivda. Radovedni smo, če bosta »Jutro« in »Domovina« popravila krivico, ki sta jo napravila g. župniku Lolencu. if V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 13 od 31. decembra 1929 je objavljen »Zakon o konvenciji o opiju«, dalje »Zakon o prometu in kontroli narkotični h drog in strupov« in »Zakon o kontroli kmetijskih pridelkov na'menjenih za izvoze ter uredba osrednje vlade »Odločba o ocurinjanju starih avtomobilskih gum«. it Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje /.atleve je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Vnrosi Klet«, ki izhaja v madžarskem jeziku v Ameriki, dalje list »Korčanskn pošta«, ki izhaja v Albaniji in knjigo »Lenjin«, ki je izšla v italijanskem jeziku v Milanu, ker pišejo zoper koristi naše države. it Novoustanovljena hranilnica in posojilnica na Jezici je zadruga z neomejeno zavezo, kakor je bilo objavljeno že. v nedeljskem »Slovencu«. Med voščila v novoletni številki pa se je vrinila tiskovna pomota ter je gorenja hranilnica in posojilnica pomotoma označena kot zadruga z o. zavezo. Zato to pomoto popravljamo in ugotavljamo, da je nova ježenska hranilnica in posojilnca rajfajznov-ka — z'druca z neomejeno zavezo. it Otrok z dvema glavama. V Senti v Vojvodini je porodila neka kniet.'ca otroka z dvema gluvama. Otrok, ki je bil drugače normalno razvit, je prišel mrtev na svet. it Pegavica v subotiški okolici. V vasi Santavir pri Subotici je tamkajšnja zdravnik ugotovil pri neki ciganski družini pegavico, za katero je en cigun že umrl. Da se orenreči razširjanje te strašne bolezni, so oblasti sežgale vse pohištvo in obleko te dttizine ter odredile najstrožje izolacijo. it StiašBn umor v Sruuu. V vasi Vitojevcih so te dni našli v vodnjaku človeško truplo, v ka-S terem so spoznali cigma Mileta Dragomirovića. Obdukcija je ugotovila, da je bil Mile ubit. Umora je bil csuinljen pastir Zivko Stankovič, ki je takoj priznal zločin. Cigana je umoril radi maščevanja, ker je bil osumljen neke tatvine, ki jo je izvršil cigan. Pastir je zvabil cigana v gozd, ga odzxhj pobil s sekiro, nato pa vlekel truplo kilometer daleč in ga vrgel v vodnjak. Tam so truplo čez nekaj dni našli. Mori'ec je bil prepeljan v sodne zapore v Sremsko Mitrovico. it Trik pustolovcev. Sub°'iška policija je aretirala tri pustolovce, Julija Szarr za, Andreja Biro in Andorja Brauna, kt so goljufali po vsem B lkanu. Izdajali so se za lastnike velike tovarne v SoTiji ter prodajali prašek za čiščenje prsod. Ta prašek »Lidi< je bil brez vsake vrednosti in so ga izdelovali sami med potovanjem. Prodajali so ga po 40 Din škatljo čeprav je nje veljal le 4 do б Din. V Grčiji, Bolgariji in v Turči'i so na ta način oslepariti ljudi za več stotisoč dinarjev, pa tudi v Jugoslaviji so napravili prav izd tne kupčije. S^d'i je konec niibove prs'olovsVe Varif»re. it Mladi lopovi. Te dni so bi'i trije mladi lopovi v Belgradu: neki Kon tantinovič, Djurkovič in Niko'ič zelo oslro kaznovani, ker so v skupni zvezi solidarno izvršili več drznih tatvin in sicer ped krinko nedolžnih kuprev, pri čemer sta dva spraševala za cene, tretji na je polni! žepe. Obsodili so jih na 2, 4 in 6 let težke ječe. n Vaše uspehe v 1 1930 v Dr. Černetovem |x>s!ovnem koledarju 1930 Miklošičeva 6, Ljubljana. it Amerikansk; Ave Maria Kalendar 19?0 združen s spominsko laijigo I vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki 1929. Chicago 1930. Cena 40 Lin. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Koledar prinaša zanimive podatke iz življenja naših rojakov v Ameriki, iz društvenega živ^enja organizacij, o delovanju slovenskih duhovnikov, važne in pomeni' ne osebnosti amerikanskih Slovencev. Koledar krasi nebroj slik. Ob konju prinaša seznam s ovenskih župnij v Ameriki, Frančiškanski komisarijat sv. Križa in razvrstitev podružnic šopkih sester. Koledar fco zanimal ne le one, ki so bili že v Ameriki, ampak tudi one, katerih svojci in prijatelji žive tam. it Okolica bolnikova se izogne boleznim ustne dupline in grla, ako vporablja okusne Anacot-pustilje. it Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich. Nesreča ne počiva ■ Strašna smrt. V Pusteurjev zavod v Osjeku so pripeljali pred dnevi 9 letnega tlijo Vuksauoviča i/ Slavonskega sanica. Malega Ilijo je ugriznil stekel pes. Ker je bil prepozno izročen v zavod, ji' bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna in jo otrok umrl v strašnih mukah. Dva njegova brata sta bila pridržana v zavodu, ker ju je Uija ugriznil. ~ Ponesrečena ladja. Dne 1. januarja ob 16.15 je trčila pri Belgradu potniška ladja »Kraljica Marija« v potniško ladjo »Car Dušan«. Obe ladji pripadati »Rečni plovidbi kraljevine Jugoslavije«. Zaradi trčenja je ladja »Car Lušan« imela manjše poškodbe na sprednji desni strani, dočiin ladja »Kraljica Marija« ni utr|:>ela nikake škode. Coveških žrtev ni bilo, tudi ranjen ni bil nihče. Odrejena preiskava je ugotovila, da je prišlo do tega trčen ja zato, ker je ladja »Car Dušan« plula po vodi navzdol iz Zemuna in hotela preiti v Savo, čeprav je na samem ustju v za to določen :m prostoru ladja »Kraljica Marija« izvrševala kretalne manevre, prihajajoč po Savi navzdol iz Šabca. Zato je ladja »Car Dušan« prekršila določbe pravilnika plovne jxi'icije na Dunavu in na njegovih pritokih ter s svojim prednjim desnim bokom zadela ob desn^tadnji bok »Kraljice Marije«, kar je povzročilo пЧШје. Trčenje je nastalo zaradi nepozornosti in neprimernega manevriranja poveljnika ladje »Carja Dušana« Jovana Popesku, ki je bil zaradi tega postavljen v disciplinsko preiskavo in bo suspendiran s svojega mesta. Ljubljana Ka* bo danes? Drama; Brez ljubezni. Red B. Opera: Cnr in tesar. Red E. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Silvestrovo v L'ub^ani Tako imeniten dogodek, kakor je prihod novega leta, je Ljubljana še vedno proslavila s smelim skokom, z veeeljačenjem in smehom Le malokdo je bil na Silvestrovo doma. Sodeč po hrupnem prometu na ulicah, je bila na Silvestrovo vsa Ljubljana pokonci. I{akih 15 večjih prire(|jtev se je vršilo na Silvestrovo v Lubljani in pravijo, da so vse prav dobro uspele. Najlepše Silvestrovanje se je gotovo vršilo v Unionu, katero je priredilo pevsko društvo »Ljubljana'!'. Koncertne in z bavne točke so bile zelo lepe, razpoloženje prisolne množice pa na višku. Gotovo so se Ljubljančani tudi na drugih prireditvah dobro zabavali, ali tako imenitno kakor v Unionu najbrže ne. Čeprav je bilo na Sivrstrovo v Ljub'jani vse jxilno večjih prireditev, tiiso bile pr zne niti gostilne Stočilo in jx>-pilo se je povsod sila dreti pijače in pijinih ljudi ni minjkalo nikjer. Vendar je policija, ki je bila ta dan prizanesljiva, posredovala le v najhujših slučajih Večina Ljub'janëanov je bila pnmetna in je odšla spit še pred dnem. Zato je bilo prav grdo videti nekatere ljudi, ki so se na Novega leta dnu majali pijani ob belpm dnevu po mestu. Če bi veljalo pravilo, da bo vse leto tako, kakor na Novega leta dan, bi bih Ljubljana vse leto čemerna in zaspana. Ulice so bile izumrte, skoro vsi okna zagrnjena — ljudie so suni i. šele zvečer so ulice oživele, ko so ljudje prišli iz svojih spalnic sili lo na zraltc, da prepode še z?d-njegi mačka. Kakih prav nerodnih s'uči je v ali več;ih škandalov m k sreči ljubljanska kronika, za ta dva dni ne beleži. O Ker ogroža sankanje po javnih potih in nasa'Tih mesti Ljubtianp varnost sprehajalcev in smuč'nie preko parkov uničuje nil-da drevesca in rastline, se bo sankanje kakor smučanje po potih in nasadih po cestnem policiiskem redu ljubljanskem primemo kaznovalo. Smučanje in san-k"nie je dovoljeno edino na travniku pri Cankarjevih br^zi'i. O Československa Obec v Ljubljani vabi vse prijatelje lutkovega gledališču na pred-stuvo, ki jo bo priredila v nedeljo dne 5. t. ni. ob 4 popodne v Narodnem domu. Igrala se bo pravljica »Janko in Metka« v krasni, polinomu nov' opremi. 0 Vsak petek sveže namočena polenovka pri »Bobenčku«. Maribor Tri ure mojstru že igrata v kavarni šali brez rezultata. Kar beli »B u d d h a«-ča j izpije, in s suh niiilom črnega pobijel 'Геа Itnport; Ljubljana, Aškerčeva 3. V. Nemirovič-Dančenko: Stara papiga K 8aletnici rojstva najstarejšega ruskega pisatelja prinašamo odlomek iz njegovega zadnjega dela »Odpailo listje. Pisateljev dnevnik. L. 1848. rojeni pisatelj (brat znanega utemelji- 1 telja liudožestvenega teatra) je neumoren svetoven potnik in izredno plodovit pisatelj Kot vojni dopisnik se je udeležil vseh zadnjih vojn. počenši s turško iz 1. 1877. Tudi v Pragi, kjer biva kot begune«1, kaže prej-koslej svojo značilno slikovitost. Kjer mu je še ostalo perje, bil je ze'en in rdeč, sicer pa plešast. Na glavi so mu bedasto štrlela tri zadnja peresa. Menda »zato so gn dražili: Bismarck ... Nekoč se je hudo razjezil un mojega gosta, a se mu ni mogel maščevati: na poti mu je bila pozlačena žica, kletka. Ni vedel, kaj bi počel v svojem srdu ter si izpulil vse perje na prsih. Menda so mu I i'e bolečine v tolažbo, odtehtale so mu za-i ; :Го. Vsekakor je storil neprijetnost ljudem: ■■.•kvaril je njih pisano igračo. V tem pogledu mislil kakor človek. Neki č je pripeljal moj stari oče to ptico iz Marseille. Ptd težn dolgih let je opešala celo njen i izredna življenjska moč. Novo perje ni hotelo več rasti po životu, polnem gub, bradavic in brazgotin, Bahia Stake (tako mu je bilo ime) je začel hirati. Postarala svn se oba skupaj s lo razliko, da sem bil jaz hitrejši, on pa počasnejši. Na oknu mi je staio drevesce, katero sem odgojil z največjo težkočo. Tega leta smo imeli urno, vročo, solnčno pomlad. Sredi lesketajo-čega listja so se prikazali beli ekrogli popki.. Bahia je zlezel na ono stran svi je lclelke, kjer se je videlo drevce. Ni odmaknil od njega oči, medtem ko je nastavljal svojo plešo ognjenim solnčnim žarkom. A istočasno je besno ruval žico tako, da se je stresala njegova ječa. Gledal me je z rkroglimi podpiu-timi očmi ter v svojem hreščečem je iku nekaj vsiljivo In glasDo zahteval, ne da bi za hip obmo'knil... Napcs'ed sem ga razumel. Obi n il sem k'etko proti magnoliji in nastežaj odprl vratca. Razleglo se je zmagoslavno vpitje, kot da bi klepar razpelovičil pločevino. Bahia se je takoj preselil na rastlino. Poiskal si je prostorček, kjer je solree najbolj pripekalo največjo cvetko. Zatisnil je oči in zagrulil. Menda sem prvič v življenju nepričakovano zaslišal, da ima papiga tudi nežne, prijazne glasove. N;j'rž je po svoje prepeval, se je przibaval in odpiral razce-frane peroti. Morebiti se mu je drzdevalo, da je nekam zletel... Užival je tišino, toploto, solnčno luč, tropske domače cvetke in zelen šotor velikih lesketajočih listov. Obrnil sem kad z magnolijo, ki je dnevno odpirala nove razkršne pahljače. Porinil sem bliže z biserno roso posajen bananov grm. Bahia je krevsal od cvetke do cvetke, se venomer na-ježil in zatiskal oči: zdelo se je. da siv pepel pregrinja žareče oglje. Kimal je z glnvo, odpiral kljun in zajemal s sinjkasto goltjo rahlo cvetlično sapo... Menda je daleč zletel na nevidnih perotih in oživljal spomine. Brezmejno vrdovie Amazonke. mogrčne!?a Mn-ranj^na, jc plulo v nesknrčn' st. Kakor rjave nerodne klade so se solnč.f' po sipinah ali- U*foi»\grlo so najlažji pot, po kate em prihajajo bolezenske kali v naše teto. Zato nudijo »-lit»«» • -«-• -«iv proti prenosu na'ezljivih bolezni dihalnih organov okusne ANACOT-pastilje dr. Wanderji. Dobi vajo se v vseh lekarnah. V rujte se izdelkov ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje' 1 gaterji. Bogveknm se je razprorHral z ovijal-kami prepleten pragozd, in ovijalke so bile I bohotno posajene s pravljičnimi cvetlicami: bile so slične čudno, muhasto, vedno drugače poslikanim metuljem. Kakor pestri oblaki so letali sempalja in lesketali na solncu njegovi bratje in sestre. Zdelo se mu je, da čuje njih glas, in se mu je po svoje nežno odzival. Tri revna peresca so se šopirila na plešasti glavi kot da bi bila še vedno košat zmagovalen okrasek. Bahia se je cšabno in pretečeizzi-valno napihoval, ker je slutil nek e v bližini stalnega tekmeca, belega kakaduja. Drug dan zjutraj sem ga našel sredi prožnih in rahlih prepletenih vej. l ežal je vznak z nožicama, pritisnjenima na prsa. Zdaj je za vselej zagrnila siiva mrena rdeče oči. Magnolija in bananov grm sta mu nadomestila rojsten pragozd. V žareči sončni luči je zaslutil, preden je izdihnil, srebrn rob Kor-diljorov. Verujem, da je umrl srečen. Tudi jaz sem zdaj utrujen in star. Povsod, kjerkoli sem, se mi prikazuje zaželjena dežela. Vidim s skkimi topoli posajene vroče kavkaške doline. Pod mogočnimi cipresami se dvigajo ploske strehe in z indijskimi rumenkastimi vrtnicami oviti balkoni. Kakor doneča struna žubori spodaj leden, iz nedosegljivih planinskih ledenikov izvirajrč studenec... Vidim srebrno lilije ob našem pragu in slišim hrepenečo orijentalsko pesem, ki jo onstran zida prepeva nevidna soseda ... Kakor ptice lahko živijo ljudje, kjer hočejo ali k"mor jih -rže usoda; a kadar morajo umreti, jih vleče domov .. «. П Petdesetletnico je obhajal včeraj v k rogu svojih prijateljev in znancev nplošni uri-ljulpijeni upravnik kolodvorske pošte A n t o u Klemenčič. Jubilantu, ki uživa v mariborskih družabnih krogih tople simpatije, pni podrejenih uslužbencih radi svoje stroge pravičnosti hvaležnost in spoštovanje, vsesplošno pa radi svoje odlične stiokovne usposobljenosti vsestransko priznanje, ter vzornemu in vestnemu urudniku-predstojiM'ku želimo ob petero križih: še petdeset let. □ + Josip Goleč. Na Novega letu dan ob četrt na štiri zjutraj je izdihnil svojo blago dušo v starosti 70 let hišni posestnik Josip Goleč, oče urednika »Slovenskega sospodurja« in pisatelja Januša Goleča Pokojnik je^iil rodom Hrvat iz Deseniču. V poslednjem času je veliko trpel. Bil je plemenita duša ter napram vsem dobrohoten, svojcem pa skrben m ljubeč oče. Pogreb blagega pokojniku bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Plemeniti duši njegovi večno plačilo, žalujoči ugledni rodbini naše najgloblje sožalje. □ V Ljudski univerzi predava drevi ob 20 prof. Konig iz Dunaja o državi Kemal jDaše. Predavatelj, ki se je po na.ogu ministrstva mudil na večmesečnem potovanju v iurčiji, to s pomočjo 173 deloma barvnih slik predočil razvoj moderne Turčije. □ Operete »Or'ov« premijero smo imeli v sredo zvečer v tukajšnjem teatru. Sedeži so bili doce a razprodani, ravnotako tudi stojišče, kjer je bilo na-vrelo dijaške mladeži, ki se jc med predstavo vedla precej nedisciplinirano. Poleg starih preizkušenih moči na operetnih tleh (Udovičeva, Harastovič, Ras-berger itd) sta se zlasti odlikovala Fralnikova in Ive lija, ki sta tudi ob tej priliki dokazala svojo umetniško rast tako pevsko kakor tudi igralsko. Ponovno se je izkazal tudi neumorno požrtvovalni Lojze Her-zog, ki je z lastno mu temeljitostjo ter na uprav odličen način rešil glasbeni del uprizoritve. □ Po pohorskih vrhovih je bilo na Silvestrovo zelo razgibano. Pri Mariborski in Ruški koči se je na Silvestrov večer zbralo približno 100 vedrih planincev zimskih športnikov, ki so pričakovali Novega leta na zasneženem Pohorju. Za smuko pa le ni bilo, zato se je večina pohorskih Si'vestrovcev vrnila žc tekom dneva v Maribor. Dogodilo se je celo, da je v gosti megli eden izmed neutrudnih Pohorjanov zašel ter se izgubil in da so jo v štiri smeri ubrali za njim reševalci. Snežne prilike pa so na Pohorju tako neugodne, da se je morala sankaška tekma na progi Ruška koča—Ruša, določena za nedelo, dne 5. t. m., preložiti na poznejši termin. □ Mariborska megla. 2e deset dni sem napolnjuje z gostoto ljubljanske megle mariborsko globel ter vznemirja občane, ki se s tem nenadnim ter zanimivim vremenoslovnim pojavom, doslej Mariborčanom docela nepoznanim, kar sprijazniti ne morejo, Megla; da bi jo šment. Kar dihati ne pusti— zlasti starejšim. Je jia taka posebnost za obdravsko pre-stolico ta šmeniano gosta megla, da se strokovn aki-vremenoslovci in nestrokovnjaki sprašujejo; Odkod. Najrazličnejše in najbolj si nasprotujoče verzije krožijo ter se pogruntavajo. Katera je pravilna? Ta vražji — odkod nagaja bolj nega samo dejstvo me gle, ki se v poslednjem času z liepiodorno gostoto v večernih urah razliva preko mariborske doline □ Mariborski akademiki priredijo iutri v Unionu svoj tradicijona ni akademski ples. Vstop samo z vabilom. □ Smrtna kesa. Preminul je v starosti 69 let hišni posestnik Jakob Krišijan, Loška ulica 14. Pogreb bo danes ob 14 iz hiše žalosti na frančiškansko pokopa išče □ Na torkov sejem ie bilo prignanih 11 konjev, 7 bikov, 80 volov, 166 krav in 9 telet, skupno 293 komadov. Prodanih je bilo 143 komadov, med temi 42 za Avstrijo. Cene: voli 5 -9, biki za klanje 6.50—8.50, krave 3.50—8.50, mlada živina 7.50—9. .Mesne cene: govedina 12—20, teletina 20.25, svinjina 15-30 Din. □ Gibanje nalezljivih bolezni. Zdravstveni izkaz mestnega fizikala beleži v času od 22- do 31. decembra sedem slučajev obole'osti na škrlatinki, ki pa je le lažje vrste. □ Grafo'cga S. S. so vtaknili v celice holela »Graf«; obstoja sum, da je kanil vlomiti v liutnme-lovo gostilno. □ Kakcr zgedba o diisseldorfskem vampirju zveni dogodek, ki se je pripetil na Novega leta dan na mestnem pokopališču med 12 in 13. Trgovčeva 28-letna hčerka E. C. se je mudila ravno ob gro! niči Schwabove rodbine, ko se ie iz ozadja potuhnil 25-letni neznanec in se zakadil vanjo 1er jo treščil ob tla. Napadenki se je posrečilo, ubraniti se ter je stekla proti izhodu, pusteč svoj klobuk na pokopališču. Na prijavo trgovca C. je policija uvedla takoj obsežno preiskavo 1er se je podal takoj n« lice mesta detektiv Grobin, ki je našel na predmetnem mestu klobuk napadene. 1 rgovec C. je razpisal nagrado za tistega, ki bi izsledil neznanega napadača. □ S tajinstveno natrpanim nahrbtnikom jo je mahal Perd I M., ki se razume na posebne zadev-ščine, po \ elrinjski ulici na Novega leta večer. Radi svojih stalnih poslovnih slikov s policijskimi organi je zbudil takoj pozornost nadzornika Verliča in s už-bujočega stražnika Fišerja, ki sta, holeč seznanili se z nahrbtnikovo vsebino, ugotovila, da je Ferdl posla! lastnik 11 bosanskih pieprog, vrednih skupno celih pet jurijev. Lastništvo pa je take vrste, da so Ferdiua izročili sodišču. □ K razjasnitvi vloma pri Kiffinannu. Na Silvestrovo so pripeljali v Maribor znano tro ko Cezarja, Keloha in Janžeka, ki so bili v Splitu aretirani radi suma vloma v Kifftn innove pis.ir-niške prostore. Včeraj so se vršila na policiji ves dan zasliševanja in je Cezar vse tpjtl, dočiin Kaloh in Janžek vse priznavata. Vsi trije bedo izročeni sodišču. Ker so pri njih dobili samo 14 000 Din, domneva policija, da je moral Cezar nekaj denarja kje skriti. □ Personalni premog železniškim upokojen-cem-miloščinarjem, rentnikom 1er njih vdovam in sirotam, se od včeraj npprei izd'Ma samo na nove dobavne knjižice za premog V lo svrho na) s« zglnse oni, ki stanujejo na levem biegu urave na postaji Maribor — glavni kolodvor, oni pa, kj siu-nujejo na desnem bregu, na koroškem kolodvoru in sicer z legitimacijo ter najkasneje do 20. t. m. П Iz obupa v smrt. 56 letni Karel Ruprieh, slaščičar na Tržaški costi. si je vfera' okoli 15 pognal kroglo v d' sno sence Nn mesto nesreče je prispel reševalni od'Hek. ki pa -o Rupricha našel že mrtvega. Ruprich je bil v Mariboru znans oseba, izvršil je samomor iz ob ima Njegovo tnn'o so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopaliiču. Me mnntr svottti otriK t rliiHm »iirm. pravi vsak ki je poskusil izredno prijeten preparat 3 'in ki je pripravljen iz ribjega ol|» buuivu se v vsub ickuruuii. Celic & Silvestrovanje v Celju se je tudi letos vršilo na tradicionalni način v obeh vetjih celjskih dvoranah v Narodnem domu in v hotelu »Union-, poeg leh pa še po fcoililnah in kavarnah. Prijatelji katoliške organizacije so te pa v zelo obilnem številu zbrali v vrtni dvorani hotela »Evrope«, ki pa je bila seveda daleko premajhna. Kljub temu se je razvila tam an mirana zabava v pričakovanju prvih trenutkov novega leia. Čeprav so bile vse prireditve rekordno obisk; ne in je letošnje vino, katerega se ni ta večer taš malo izpilo, piecej hudomušno, vendar nimajo na po ici ji zabeležiti nikakih večjih izpadov proti redu in miru. sa Speminu škofa in narodnega probuditelja Ant-na Martina Slomška lo posvečena v okviru pro-sve.nih vece ov se vršeča akademija dne 6. jati. 1930 ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Glavna točka akademije bo spominsko predavanje lavantinskega pomožnega škofa presv. gospoda dr. Ivana Tcmažiča. Poleg terja sodelujeta solista ga. dr. Rajl.ova in g. Sifrer Mladina to izvajala ljubko rajanje ob petju Slomškove »Preljubo vetelje, oj kje si doma...«, gledališka družina Kato'išbega-prosv. društva pa nastopi v zborni dek'amaciji. Vstopnice za to prireditev se dobijo od danes dalje v Slomškovi tiskouii zadrugi. & Redni občni zbor Podružnice sadjartlkega in vrtnarskega društva v Celju se vrši dne 5. januarja 1930 ob 9 v Narodnem domu. Na sporedu je med drugim predavan e o letošnji sadni letini. Odbor vljudno vabi k čini obilnejši udeležbi. jQr Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubl ani za Celte in ce isko oko'io. Gremij trgovcev Celie naznanja vsem gospodarskim krogom v шгз1и Celje in njegovi bližnji in dal'ši oko ici, da uraduie referent Zbornice v torek dne 7. januarja 1930 od 8 do 12 predpoldne v posvetovalnici g-emlja trgovcev Ce'je, Razlagova ulica št. 8, , pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Piše jo пшш S ČRNUČ PRI LJUBLJANI fudi pri uas smo si ustanovili Kmečko zvezo, katero smo žc dolgo pogrešali. Kmet danes bolj kot kdaj pogreša svoje močne stanovske organizacije. iNje.gov gospodarski položaj je danes tako težak, kakor nuilokateregu drugega stanu. Zlasti tu v neposredni bližini mesta bridko čutimo to. To nas je tudi privedlo, da smo si osnovali Kmečko zvezo, kt bodi v vsakem oziru v pomoč nu\im vrsiam. Zu predsednika smo si izvolili g. Ivana Pečarja,- posestnika z ježe št. 2, v odbor na .so gg. Kodermuna Mihaela, posestnika iz N-dgorice 5, Snoja Jožefa, posestnika z ježe 3, Lapa Janeza, posestniku iz Črnuč 2, in Pernata Janezu, poses trka iz Dobrave 8. Še tekom to zime namerava odbor prirediti celo vrsto strokovnih predavanj. Ii katerim že danes vabimo svoje članstvo in prijatelje! !Z NOVE VASI NA BLOKAH. Avtomobil si osvaja svet. Saj je pa tudi to moderno vo/.ilo važno prome no sredstvo vsepovsod, zlasti pa šo v krajih, ki so oddaljeni od železni dh posluj. Tek kraj je visoka bloška planota. Do bližnjega kolodvora je tri (v Velike Lašče), oziroma štiri ure (na Rakek). Zalo se že naprej veselimo, da dobimo na pomlad avtobusno zvezo z Ljubl jano. — S tem mesecem se nam je poštna zveza z Rake'-om zimino Izboljšala Prej je prihajala pošti v Novo vas .šele krog sedme ure zvečer, tako da smo dobivali časnike in pisma drugi dan dopoldne, zdaj jih imamo v rokah ?.e isti dan pred poldnem. Za izboljšano poš'no zve'.o smo jako hvaležni obl. poštni upravi v Ljubljani. IZ ŠOŠTANJA. Silvestrov večer v Slomškovem domu je uspel zelo lepo in animirano. Spored je obsegal pevske toč cc in uprizoritev Zakrajškove »Pri kapelici«. Po dolgem času so zopet nastopili v vodilnih vlogah Sotlerjevi in prijetno presenetili. Jurček, Repar in Metka so za svoj nastop želi zaslužen aplavz. Tudi ostale vloge so bile srečno za:edene in so popolnoma pokazale svoj namen: postaviti na oder originalne tipe iz kmečkega življenja. Želeli pa bi, da se v bodoče posveča več pažnje svetlobnemu efektu. Nekatere scene so radi njega zelo trpele in niso pokazale tistega, kar bi sicer morale. V preteklem !eri redita v nedeljo, dno 5. januarja 1930 v vel ik j dvorani mestnega dom r domačo veselico. Pri veselici svira godba dravske divizij-ske oblasti. — Začetek ob pol д zvečer. Vstopnimi za osebo 10 Din. /u člane za osebo 5 Din. Za podofieirski ples 4. januarja so vabi'a razposlana. Kdor bi pomotoma ne dobil vabila, se vljudno prosi, da sc oglasi na drn prireditve v dvorani na Taboru ali pa tudi pri večerni blagajni. Cestna že.uznica je za ta večer dovoli ti joostaja-lišče na križišču Skofja ulica in Št. Peterska ce Ha oi! 19.30 do 22. ure tako, da bo cenjenim obiskovalcem ludi v leni pogledu mnogo ustreženo. — Vsiopnice v preiJpraiaji so še dobo na dan prireditve v dvorani na Taboru do 16. Pevski zbar Glasbene Matico vabi vse svoje sedanje člane kakor tudi druge dobre pevke in pevce, ki Imajo v: .selje do /.borovega petja, da se udeleže seUnnka in vajo danes v petek dne 3. jnn. ob '-() v pevski dvor ni poslopja Glasbene Malice, Vegova ulica. Na programu so nova dela. Odbor. Koncert Glasbene Mntire v št. Vitlu nad Ljubljano. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske priredi v nedeljo dne 6. t. in. |>op. ob pol 10 v dvorani Ljudskega doma v št. Vidu nad Ljnbljmo koncert pod vodstvom svojega zborovodja Mirka Poliča. Na sjiorndu so iste skladbe, katere je pel zbor na svoji turneji v Franciji. Prebivalstvo št. Vida in bližnje okolice cpozarlemo n.-i ta koncert. Vstopnice se. dobe pri gdč. ZakotuiUovi v Št. Vidu nad Ljubljano. Socialistične strokovne organizacije v letu 1928 Mednarodna strokovna zveza objavlja pregled svojih člapov v 1. 10c8, primerjajoč njih število z letom 1027. Vsega članstva je bilo 1. clcc. 1028 13,525..263 proti 13,144.225 1. 1027. Članstvo je torej narastlo za 381.038 oseb ali 2.9 odrte tka, med tein, ko je znašal prirastek 1. 1927 305.051 oseb ali 2.4 odstotka. Število včlanjenih državnih zvez je ostalo isto, namreč 28. Zgubo državne centrale v Litvi, ki je morala odpovedati članstvo radi tamkaj vladajočih razmer, je nadomestil pristop grške državne zveze. Po posameznih državah so štele socialistične strokovne zveze 31. dec. 1928 (v oklepaju številke 1. 1927): Argentinija 82.574 (82.574), Belgija 518.658 (530 575), Bolgarija 2650 (2485), Danska 155 978 (156.425), Nemčija (A. D. G B.) 4,866.926 (4,415.689), (A. F. A.) 370.648 (394 tisoč 801), Estonska 5506 (5071), Francija 638 tisoč 326 (605.250), Grčija 98.470 (1. 1027 ni bila včlanjena), Vel. Britanija 3 673.144 (3,874 842), Jugoslavija 36.044 (33.217), Kanada 144.000 (140.195), Latvija 21.888 (18.732), Luksembur-ška 15.377 (14.179), Memel 1064 (1024).« Nizozemska 220.545 (202.606), Avstrija 766.168 (772.762), Palestina 21.302 (21.873), Poliska 272.317 (271.581), Romunija 26.783, Švedska 469.409 (437.974), Švica 173.000 (165.692), Španija 221.000, Južna Afrika 40.000 (60.660), jugo-zap. Afrika 500 (600), Češkoslovaška 558.608 (541.637), Madjarska 124.378 (127.422) članov. Po tej statistiki izkazuje 14 državnih zvez prirastek, 9 pa zmanjšanje članov. Pri 4 državnih strokovnih zvezah je ostale število članov neizpremenjeno. 1 centrala ie odstopila in 1 pristopila k socialistični mednarodni strokovni zvezi. Radio Programi Rndjo-» «KfhRn«« > Petek, 3. januarja: 12.30 Reproducirana glasbo — 13.00 Časovna napoved. borza, reproducir. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.3|) Koncert Radio orkestra — 18.30 Promet, dr. Vnlcnčič — 1900 Go^podinjska ura — 10 30 Italijanščina, dr. Leffi&n — 20.00 Klavirski koncert g. Marpnu Lipovška — 21 00 Koncert Rad'o orkestra — 22.00 Časovna napoved in jooročila. 1 Sobota, 4. januarja: 12 30 Reproducirana glasba. — 13 Časovua napoved, borzi, reproducirana glasba. — 13 30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 30 Koncert Radio-orkestra. — 18."0 Espéranto, g. Herlrov. - 19 Nemščina, prof. dr. Graf en nier. — 19.Г0 Delavska ura. — 20 30 Slovenski večer v orkestru in pesmi: Rrdio-orkestT. — 22 Časovna j napoved in poročila, nadaljevanje orkestra. Drugi programi t Sobo'a, 4. januarja. Belirrad: 18 Pcpoldans'i koncert l-mburuškega orkestra. — 20 Pevski koncert gdč. J. Sta-nH-'ović (sopran) s klavirjem. — 21 -M-rlu Mu-j gdalena«-, komedija. — 21.30 Čas in dnevne vesti. ! — 21.40 Koncert ciganskega orkestra. — 22.40 Plesna glasba. — Vašava: 17 Večrrnice iz Vilnc. — 18 Mladinski ura. — 50 80 Večerni koncert. — 23 Plesna gl-eba — BrditnpcSta: 12.03 Koncert j Rndio-kvarteta. — 17 40 Reproducirana glasba. — 1 19 SO Tri enpdejnnke, tinto koncert ciganskega orkrstra. — Pmta': 11 Dopo'd'MVri koncert. — 15 30 PoncVlnnski koncert. — 19 55 Komorna pl-s-ba. — 20. °0 Iz štirih in novih operet, z"bavni '-on-cirt — Milan: 11 25 Reprrd"cirana g'aebi. — 12.30 Opoldanski koncert. — 13 30 Koncert 1WIio-orke-slra — 10 30 M'"r'inska ura 17 Koncert kvinteta iz Torhr'. — 20.20 Prenos operete iz Torina, n-to plesno, glasb-1. — Ргата: 21 /borni mladinski j'oncorl. — 2?.°0 Zabavna glasba. — T.»n-ronlicrç: 10.13 PpTtrdueii-ana "lasba. — 15 MludlnsVe ura. — 17.30 Popo'd-'nski kor"">.rt. — 20 Vrer-Ч večer, ' nato n'unit «i«Bba. — Rim: 13 Koncert R°п"« Iz VrJ^ve. — ''0 30 VefprnJ koncert. — 2-3 Plesni glnsb". — St!tt'"a'-t: 13.15 Ronr^/luei-r^na «'"sba — 1-115 MWiî^sWi ura. — 16 P^no'-dnneH Voincert — 19 ?0 Viclipp1"' VonpTt. — 15 Sni'r>iin(l r>n rndii-valovlh. — 21^"ir Pl^der-ip" 1er und FrniK-, snpv^iirra. — W Rf) Ura šlf"">r-i°v, nnto p1Psm «Ipsba. — M. Пч'гпти: 11.SO Reppo'iiirivoTi^ rrl-sbn. — 120"r>H""s,'l kil""4"!. — 1R°0 M'-^-'ns'-n ura. — 17 PO >Očt<-. Vomrdiîa. — ifl vo^-r. — 21 "ladîpqVf zbor"' V«n-cert. — Koncert vojaške godbe. — 23 Zabavna glasba. f)«fOW 7,n Slovensko d'!n>:,ro zadrunn v Pragi so j darovali v času od t. februar51<)ot> do t. de-I ep"1'-«"'! 1929 s'o'tpfi: jr Karel <*'oč f.jiibli.Mia. I no Din: gï. Aloi' Gor'čar in dr.. Morate. '09 j <-lî«4rjpv: t», n. F!l"kf"'T'nn ?-"lrii'"i v S"odni) šišk; 100 D'il; 1,!п Hribar, T.inb'îniia. 500 r>i'n; g. Д H"r,OVPr"!V. f.itlMinn» 100 П'п- T). 11 fvHkn fakil K"vl0- ■ vac. ion D:n: it. dr. T,).v> Inn Л/fnribor 100 Din; ! г'. Javoru;k Tos-'n ''OO ^n: nrpvv. g. \ dv. Л lî. Tegl'p ïkof lfublinn«Vî. 200 ^'n: g. ! Ciril Miionn, /Wnnï most, 100 D'n: g. V. ,(a-j i»r, MnrîKov. 100 D'n j p. n. m"s#na obči"a S'ovp'ii uradpc. 100 Г)!п; ». n. Mes'na lirnnil-I iv"a Novo mes'o. (59 Pin: ». n '"n- I tvln'pii Črnomoli, (00 ri;,, dr lv Oblnk ! t ill'>1i>inn, 101) n;n: g. Tvnp 0"ri» t'ivr^'^a nri I T.iuMjnni ^oo Din; ». n Vi? pri I iub- ■ linni <00 Din: n. n Okrnini 7пч«оо M"r:v>or. 2000 Din: r. dr G Pîpcolc I inblinna. too Г)'п- i П. П. r^antiln-'en Phii. "«O0 Din: ? dr Rudolf linv"!k. Mnribor. (oo Din- n. n tvrdka S*er-mpcki. Cflip <00 Din; n. n. Stroinn Мтлгп- in livarne I ruMinni» '«no Din: n. n Snloifno ?рп-sVo društvo v I.jnMianii, 1°0 П(„; ». „. Savini-skn posofiln-Va, Žalec. 100 Din- n. n hotpl »Slon«, I.iu^ljnna. t oo Din; tr. dr VpM- dr?, veter.. Mnribii- 100 D'n: ir. dr Hruno W-'vl Sv. Trojica v S'ov. goricah, 100 Din: g. B. Žilic. Lju^'Hnn. f00 Din Vscm_darovalcem iskrena hvala! žpleč ve--c-le VioÀirne prn/n'ke in «tpčo v no\ «m 1р«ч sp n>«:noročnnnd-iljni naklonjenosti slovenski visokošolci v Pragi. Gospodarstvo j Splošne do'žnosii davkoplačevalcev V I. četrtletju Ш0 I.Vložitev davčnih prijav. Davčne prijave po zakonu o neposrednih davkih je vložiti za prid o b-nino in renlnino za leto 19E0. na obči javni poživili v roku, ki je določen v njem. II. Usîuïhenski davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Oni delodajalci, ki zaposlujejo povprečno največ 20 uslužbencev, plačujejo uslužbeneki da- ; vek v davčnih znamkah, katere morajo ob vsakem | izplačilu nalepiti v davčno knjižico na za lo dolo- J četiem mestu. Tekom meseca januarja 1930 mo- 1 rajo talil delodajalci predložiti davčne knjižice na j i vpogled davčni upravi. Še ne izrabljene davčne j knjižice se delodajalcem ob tej priliki takoj vrnejo. I III. Davek na poslovni promet. V istem roku ! kakor prijavo za prldobnino so dolžni davkoplrče-vak-i, ki pavšalno plačujejo davek na jioslovni j promet, vložiti prijavo o prometu, doseženem v ; letu 1929. Javni računodaji zavezana podjetja in ! j obrati in podjetja, katerih promet je p'-esege! v ! minulem letu 3CO.OOO Din, morajo voditi knjigo opravljenega pr Taka podjetja odpremljajo davek na posle. unet v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja. .vkojolačevalci, ki so bili že v letu 1028. dolžni odpremljati davek na poslovni promet, po knjigi opravljenega prometa, ga plačajo xa IV. četrtletje 1929 do dne 30. januarja 1. 1930. IV. Davek na rente. Davek na rente, ki se pobira ob izjilačilu, se mora plačati po seznamu I najkasneje v 15 dneh po preteku vsakega polletja, za II. polletje 1929, torej do 15 januarja 1930. V. Davek potujočih agentov in trgovinskih potnikov. Ta davek se plača, preden se začne izvr- 1 ševati poklic v prvi polovici leta v celoletnem j znesku (1000 Din). : VI. Dospelost direktnih davkov. Ostali nepo-- sredni davki razen zemljarine dospevajo v plačilo i v štirih enakih letnih obrokih dne t. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra. Davek, ' dospel v plačilo, se mora plačati najkasneje v 15 dneh prihodnjega meseca. Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1930., se plačuje davek j>o predpisu iz leta 1929. Dospelost nekaterih periodičnih fah s Opozoritev Zbornico za TOI v Ljubljani. 1. Takse na reklame. Dne 15. januarja 1930 poleže rok za plačilo takse na lekl nio v obliki • napisnih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelane trn zidovih, | ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svet- -lobnih objav. 2. Taksa na kupone ali dividende in na tan-tijemc. Od kuponov ali dividende in od tantijem se plačuje joo pripombi 5. k tar. post. 10. taksa 1%. i Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bil-néo. j 3. Dopolnilno prenosno takso po tar. post. 12. I prip. 12. taksne tarife je za leto 19S0., ko.ikor ne . presega zneska 500 Din, plačati v celotnem iznosu 1 do dne 81. januarja 1P80, ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plcčati v istem roku prvi četrtletni obrok 7,a leto 1030. 4. Ta: sa гп potniško v hotelih, restavracijah, i gostilnah, kavarn h, penzijonih v krajih s pr. ko i 2000 prebivalci ter v vseli kopališčih in letoviščih I se jiobira povprečno naprej, iti sicer po želji taks- ; nega zavezanca: polmcsečno, mesečno ali trimo- j ; sečno. Pri tem šteje mosec vedno s 30 dnevi. Viši- i I no povprečne takse določa pristojno finančno 1 j obl sivo na podstavi /.branili podatkov o povpreč- { ! nem prometu gostov za vsak tak lokal. 5. Taksa na otvorjene ali tekoče račune pri j delniških druibah. Do dre 15. janearja 1930 pred- ; 5 lože delniške družbe davčni upravi sezname otvor-I jenih ali tekočih računov v înini-'em polletju in ! prilepijo takso po 20 Din za vsak račun na se-; zhamek. 6. Takso za pravico, da se točijo pijače, (ločilno takso j)o tar. post. 62) je plačati za prvo pol- ; letje 1930 do dne 31. jinuarja 1930. I 7. l etno takso zn biljarde za leto 1930. v zne- , sku 200 Din jo jilafali do dne 15 januarja 1930. j 8. Takso na vpora'-na vozila (avtomobile, ! fijakeiske in jiolfij kerske vozove) je plačali za [ leto 1930. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1950. v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 19S0. 9. Letna taksa po tarifni postavki 214 га odobritev privatncia skladišča po carinskih predni- ! sili. V znesku 500 Din za? ado za loto 1930. v plačilo do dne 15. januarja 1930. Tečaj za mizarsko luženrc na Bledu. Zborni-; ca za TOI v Ljubljani priredi v prvi polovici fe-j bruarja 1930 na Bledu tečaj za mizarsko lttženje. I Tečaj bo trajal tri dni. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala najnoveša ltiži'a po najmodernejših receptih. Udeleženci bodo dobili tudi navodila glede nabave lužil in pregled receptov za njih sestavo. V tečaj se sprejmejo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki z daljšo prakso. Prijave s točnim naslovom prijav-Ijenca je poslati najkasneje do 20. .ianuaria 1980 neposredno Zbornici za TOI v Ljubljani. Podrobna pojasnila dobe prijavljenci neposredno. Koncentracija v premogovni industriji. — Ekspanzija Jakilov. Delil. dr. And. Jakil, Krmelj, je te dni definitivno kupila Črnomeljski premogovnik. Meseca julija 1929 je družba Jakil skleni'a s tedanjimi lastniki rudnika pogodbo, da sme na rudniškem terenu pričeti raziskovanje dela in rudnik prevzeti. Raziskovanju so imela ugoden potek in te dni je bila podpisana definitivna kupna pogodba. S tem je rudnik prišel v lasi družbo And. Jakil, ki je lastnica tudi šentjanškega rudnika. To dejstvo pomenja lep razmah domačega rudarskega podjetja, za gospo.larske prilike Čmom'ja in okolice pa naravnost pričetek nove dobe, ker bo rudnik m ob rudniku se razvijajoča industrija daj:Jn stoterim novim delavcem kruha. Vpis r zauružm résister. Električna strojna zadruga, Skaručna, r. z. z o z. Vpisi v trgovinski register. Diirrigl Marcel, gen. z-.st. Burroughs strojev, Zagrrb, podružnica v Ljubljani; Fertlnz, reja živali s p'emenito kožuhovino, komand, dr. v Ljubljani; Ferlinz, trgovska komand, dr. v Ljub1 i mi i; Lastni dem, družba z o. z. v Ljubljani H00C0 Din, dr Jcs. in France Fur-lan); Maher G., d. z o. z. v Ljubljani (5C00 Din; Maher G., Snoj Fr nh in TprezHa). Prcmclne vctfi. Prometno ministrstvo bo s 1, 'an. 1930 objavljalo uveljavljenja in uldttjanja vseh larif, izprememb in dopolnil v novi reviji »Saobra-čajni vesnik«, ki slane lelno 2:0 Din in se naroča pri upravi, komcrc. oddelek gl. žel. ravn. v Rç|-gradu. Za ina ul.' Znižan-°e diskonta v Bclgi-i. BeItrti«V^ Narodna banka je znižala diskont v 4!4 na VA% Uho nimate časa, to se vsah dan sprehodite, gotovo ne bo v redu Vaša stolica. Brž pa si jt uredite, če vzamete odlično in preizkušeno sredstvo Figol. Figol ic najboljše sredstvo za čiščenje želodca in črev, on Vam zanesljiva uredi prebavo ir. Vam vrne zdravje. Figol proizvaja in ga z navodilom o uporab' pošilja po povzetju lekarna Dr Semelić, Dubrovnik 2 44. Originalni zaboiček s 3 steklenicami stan« z zavojnino in poštnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din. Vsak dan prihajajo mnogobrojne zahvale o uspešnem delovanju Figola. Javna zahvala P. n. Lekarna Dr. Semelić, Dubrovnik 2 44. Sporočam Vam, da mi Vaš Figol zelp ugaja in da mi daje dober apetit. V pisarni nisem nikoli imela teka. sedaj pa mi gre vse v slast. Poleg tega sem se zredila za 6 kg. Priporočam Figoi vsakemu, ki bi bil rad zdrav in debel. Pozdravijo Vas D-agica Sočo, poštna uradnica, Brčko, 23. dec. 1926 Borza Dne 2. januarja 1930. Denar Daues so se devizni tečaji z izjemo Curiha. Newyorkn in Prage učvrslili. Promet pa ie bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno le v de vizi Trst, dočitn je v ostalih zaključenih devizah intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276.25 bi., Berlin 1346.50—1349.50 (1348). Bruselj 789.86 bl„ Budimpešta 988.40 bi., Curil 1094.40-1097.40 ( 101)0.(10), Dunaj 793.13—796.1& (794.63), London 275.37 bi., Nevvyork 56.30 bi. Pariz 222.25 bi., Praga 166.89—167.69 (167.29). Trst 204.85—296.55 (2Š.6.45). Zagreb. Amsterdam 2270.25 bi., Berlin 1346.51 —1349.50, Budimpešta 9E6.99—989.99, Curih 1094.40 —1007.40, Dunaj 793.13—796.13, London 274.97— 275.57 Nevvyork 56.20- 56.40, Pariz 221.25-223.25 Praga 166.89- 167.69, Trst 294.39—296.39. Bclgrad. Berlin 1346.10—1349.50, Budimpešta 986.99—989.99, Curih 1094.40—1097.40, Duna; 788.30—79186, London 274.97—275.74, Newyork 56.20 56.40, Praga 166.89-167.69, Trst 294.40-296.40. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.025, Bruseli 72.06, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.6725, Dunaj 72.50, London 25.13, Madrid 63.75, Newyork 514.90 Pariz 20.2*5, Praga 15.235, Sofija 3.725, Trst 26.955. Varšava 57.775. Dinar rotira: na Dunaju (deviza) 12.85623, (valuta) 12.48, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VRHWOSTNI PAPIRII Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 125 den,, Prašlc liona 920 den., Kred. zavod 170 den., Trboveljska 460 zaklj., Vevče 132 d., Stavbna 50 den., šešir 105 «len.. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 437.50— 438.50, kasa 487- 487.50, termini: marec 411.25— 412 ex coupon, 7% invest. pos. 85—85.50, agrari 52 d. Bančni pap.: Union 201.50—203, Poljo 16— 18, Hrv. 50 d., Kred. 100—104. Jugo 83- 86, Ljubli. kred. 125 d.. Medjun. 58 <1.. Nar. 8150—8300, Pn-âted. f,20—925, Srpska 158 d.. Zem. 125 129. Ind. pap.: Gutlmann 189—190. Slnvonia 200 d.. Slavex 90—95, Danica 108 b., Drava 260—275. šečerana 410 b., Osj. ljev. 210 d., Brod. vag. 130 135. Hnlon 170 b., Isis 19 d.. Rngusea 420—140, Trbovlje 452 — 465, Nar. Sv m. 15 d., Piv. Sar. 1C0 d, Jadransko jilov. 5S0—.550. Belirrad. Narodna banka 8'205-8225, 7% im pos. 84-85, vojna škoda 437.50—488.25, 1. 438, 2. 410.50. 3. 414. Dunaj, Podon.-savska-jadran, 87.20, Wiener Bankverein 21.30, Creditanstalt 51, Escompteges. 170, Union 25.50, Aussiger Chemlsche 222.50. Alpine 82.50, Trboveljska 57, Kranj. ind. 40, I.eykam 0.50, Rima Murany 98.25. les Na ljubljanski boiv.i je bilo zaključeno: 2 va-! gona bukovih drv in 1 vagon oglja (canello) Ten-; denca neizpremenjena. /ito Nn čikaški bor/.i so se okrepili tečaji za pše. i nico iti koruzo, radi česar je tudi pri nas postal i položaj zopet čvrstejši. Cene so zaenkrat še neiz-I premenjene, toda ojmziti je za koruzo mnogo več-i jo zanimanje kakor zadnji čas. V ostalem je pa ne-I gotovost glede bližnjega razvoja jioložaja na žitnem I tigu precej velika. Pšenica gornjebačka velja ! 207.50, koruza brčka in sremska 107.50-110 nakl. j posluja. Oves, ječmen in rž so neizpremenjeni, 7«i j pšenifno moko vlada precejšnje povpraševanje, i srednje dobra bačka znamka notira 320—825 na ' kladalna postaja. Slabo je zanimanje za otrobe, j V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bač. 77 kç 195 200, 78 k" ; 200-205, gor. b.ač. 78 kg 202,60—207.50, ?or. ban. 100—lf5, sr. 77 kg 1C0—195, juž. ban 185 190. ; ladja Tisa 207.50 - 212, oves 137 50 1 12.50. koruza I bač. gar. 100—105, bač. 100—102.50. II. 107.50— 1 110, 122.50 127.50, IV.-V. 120-130. 120-125, ječmen 125—180, moka 0 g 807 50—817.50. št 2 280-290, št. 5 240 - 245, št. 6 180-190. št. 7 140 1П0, St. 8 112.50—115, otrobi bač in bon. 90-96. Promet: 17 vag. pšenice, 73 vag. koruze, 1 vag. Ječmena, 6 moke. skupaj 95 vagonov. Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšcnica marec 23.65-28.67, zaklj. 23.65-23.07 maj 24 5:-'-24.57, ziklj, 24.51-24.56. okt. 24 45- 24.85 zald,i. 24.85-24.36, rž marec 16.20 16.11, 7/1 kij m.10-16.11, okt. 16.Г0- 17.40, zaklj. 17.40 17.45, koruza maj 15.60 15 59, znklj. 15,59 15.60 koruza tranzit maj 15.02-14.90, zaklj. 11.97—14.98. Piidobivaite novih naročnikov! DIŠAVE SLON Rdeča protibozična ofenziva Dobrosrčen starejši gospod je srečal malega dečlta, ki je bridko jokal. »Kaj ti je, sinček?« ga nagovori gospod. »Zgubil sem se,« je jokal mali, » mi sme se ravnokar preselili in ne vem našega novega naslova.« »To nič ne de,« ga je tolažil stari gospod. »Povej mi samo tvoje ime.« »Ne vem zanj.« »Ne veš zanj,« je ponovil gospod. >Svojc ime bi pa že moral vedeti.« »Ne « Deček je začel znova jokati: - Ma- s čl. 85. kaz. zakona, ki govori o protirevo-lueionarnih pregreških. Ravno tako je izdala obrtna zbornica strogo prepoved, da se v izložbah ne smejo razstavljati božična okrasja in darila. Višek protiverskih ukrepov pa predstavlja odredba vrhovnega ljudskega prosvetnega sveta, ki določa, da bodi božični dan posvečen industriji in naj se po vseh trgovinah in obratih, kjer doslej še ni bil uveden nepretrgan delovni teden, s tem dnem uvede in dela. Delavske mezde tega dne pa naj se nakaže blagajni za industrializacijo Rusije. Ako bi se delavci branili priti na delo, naj gredo ponje delavske brigade in jili privedejo v obrate. Po delu naj se delavci pridrže v klubih in glediščih pri protiverskih prireditvah. Vse to nasilje nad vestjo sovjetskih državljanov bo nedvomno povzročilo mnogo težkih duševnih bojev; mnogo slabičev bo odpadlo od vere. V tem ognju pa se bo nedvomno izčistil in olupil tudi verski heroizem in nobenega dvoma ni, da bo slednjič tudi v novi Rusiji zmagala resnica , ki io je ti''o '^»o izrekel sv. Avguštin: da človeško srce ne miruje, dokler ne najde Boga. Frcmcosfea deca v inozemstvu Brez clvoma ni nobenega naroda, ki bi se toliko brigal za svoje ljudi v inozemstvu kakor francoski. Ce pomislimo še na skrb Francozov za otroke, v kateri Francozi prekašajo vse ostale narode sveta, potem razumemo obilno državno podporo, ki jo francoska vlada daje »Društvu za Francoze v inozemstvu«, cigar predsednik je znani francoski politik in sociolog H. Jouvenel. To društvo je sklenilo, da vsako leto med počitnicami privede v Francijo gotovo število francoskih otrok, ki žive v inozemstvu. Po statistiki živi kakih 20.000 francoskih državljanov v Angliji in na angleških normanskih otokih; okrog 75.000 jih je v Belgij.i, -1000 do 5000 v Nemčiji, 60.000 v Švici, 4000 v Italiji in 30 000 v Španiji. Nekatere teh kolonij so popolnoma proletarske, večina njihovih prebivalcev po svetovni vojni še ni videla Francije. Radi tega njihovi otroci sploh ne poznajo svoje domovine in so poleg tega še pod vplivom inozemskih šol. Društvo se je radi tega odločilo, da te otroke v skupinah privede v Francijo, kjer bodo v posebnih kolonijah svoje letne počitnice preživeli v svoji domovini in tako ohranili svojo domovinsko ljubezen do Francije. Kakor že omenjeno, je francoska vlada društvu obljubila znatno pomoč. Norec v vlaku V varšavskem brzovlaku je neki v Poznanj potujoči trgovec nenadoma znorel. Zgrabil je svoje zavitke in jih zmetal skozi okno. Nato je vzel iz svoje denarnice bankovce v vrednosti štiri tisoč zlotov in jih začel posamič metati skozi okno. Sopotniki so mu hoteli zabraniti, pa so slabo naleteli. Norec je postal nasilen in jih je začel pretepati. Končno so ga železničarji obvladali in ga na prvi postaji odvedli iz vagona. Gre za nekega uglednega varšavskega trgovca, ki je najbrže radi trgovskega neuspeha izgubil pamet. Od skozi okno zmetanih bankovcev so jih našli za dva tisoč zlotov. Pozcrišće resnih nemirov med domačini je bila Apfa na otoku Samoa. Spopadi, ki se spočetka niso zdeli nevarni, trajajo dalje in so že zahtevali celo v rsto smrtnih žrtev. Položaj se je poostril, odkar je novozelandska vlada prevzela mandat nad bivšo nemško naselbino. Slika nam kaže obrežje v Apii Masaryh v cilindru Med številnimi in različnimi darili, ki jih h predsednik češkoslovaške republike prejel ob priliki božičnih praznikov, se nahaja tudi originalen dar, ki so mu ga darovali predstavniki družbe češkoslovaških klobučarjev. To je krasen, naravnost prvovrsten — cilinder. Predstavniki klobučarjev, Ici jih je predsednik Masaryk sprejel v avdijenco, so ob tej priliki izrazili željo, naj bi predsednik Masaryk nosil la cilinder ob svečanih dogodkih, paradah in sploh ob vseh prilikah, ki so primerne, da bi se ta vrsta pokrival popularizirala, samo, da se reši propadanja, ki mu preti. Kakor poročajo pariški listi, je predsednik Masaryk to obljubil. Znano je, da je predsednik Masaryk dosedaj pri vseh svečanih prilikah nosil navaden mehak klobuk širokimi krajci, pri vojaških paradah pa navadno legijonarsko čepico. Ako smemo verjeti časopisnim vestem, bomo kmalu imeli priliko videti g. predsednika ČSR v — cilindru. Potopljeno in zopet dvién'eno mesto Iz Newyorka poročajo, da so trije tor-pedni rušilci. poslani od ameriškega mornariškega pove'jstva, odkrili v bližini otoka Providence, ki pripada skupini Bahamskili otokov, nov otok, ki se je pojavil po nekem merskem potresu. Na otoku, ki ni zaznamovan na nobenem zemljevidu, so našli razvaline nekega starega mesta, ki je moralo imeti precejšnje število prebivalcev. Zelo verjetno, da je to mesto obstojalo še pred odkritjem Amerike. Pripravlja se znanstvena ekspedi-cija, ki bo te razvaline raziskala in dognala kaj važnejšega o prebivalcih tega mesta. Vrtnar naše* zaklad Neki vrtnarski pomočnik, Harald Carl-son po imenu, je kopal te dni ob neki najbolj prometni ulici v Stockholmu. Naenkrat zadene njegova lopata na nekaj kovinskega. Koplje dalje in kmalu opazi zaboj, v katerem se je nahajalo 500 srebrnikov iz časa 1660—1718. Mnogi srebrniki so nosili sliko kralja Karla XII. Zaboj, v katerem se je denar nahajal, je bil precej pokvarjen, dočim je bil denar zelo dobro ohranjen. Po 50 Setšh odkrita reklamna zvijača Te dni je umrl v nekem mestu Pensylva-nije v 72. letu starosti neki Toni Black. Ta je bil znan pod imenom opičji človek« radi svojega procesa z neko tovarno za izdelovanje sredstev za rast las. Ta proces se je vršil pred 50 leti. Nekega dne se je Tom Black pojavil v uredništvu nekega lista in pokazal začudenim urednikom svoje telo, ki je bilo na ! vseh mestih bujno poraščeno. — »Še pred štirimi tedni,« je pripovedoval Black, »je bi-! lo moje telo golo, kakor biljardna kroglja ; Nekega dne pa me je moj prijatelj opozoril Fizik prof. Albert A. Michelson, ki je prejel i. 190? Noblovo nagrado za fiziko, je v starosli 77 let umrl. Bil ie skoro 40 let profesor na univerzi v Chicagu. Michelson je določil hitrost svetlobe, ki znaša okrog 300.000 km v sekundi. na firmo X., ki izdeluje izborila sredstva za rast las. Kupil sem njihovo pomado in se na-; mazal po glavi. Pozabil sem si umiti roke in sem se najbrže med spanjem nehote namazal s pomado po celem telesu. Drugo jutro sem se prestrašil: po celem telesu sem bii kosmat kakor opica. « — Uredniki so mu nasveto-vali, naj proti tvrdki naperi odškodninsko tožbo, ker ne opremi svojih sredstev s potrebnimi navodili za uporabo. Toni Black je tožil. Ameriški listi so prinašali dolga poročila ter raznovrstne slike, izložbena okna tožene tvrdke so se pokrila z ogromnimi reklamnimi lepaki, v katerih je bila ovekove-čena čudežna moč mazila. Vsa Amerika se je zanimala za to senzacijo, kar je imelo za posledico, da so stotisoči »plešcev« za vsako ceno kupovali čudotvorno mazilo. K procesu se je zbrala ogromna množica ljudi, ki pa niso prišli na svoj račun: Rlackov odvetnik je naznanil, da je njegov klijent odstopil od tožbe in se pogodil s tvrdko, ki mu za odškodnino plača 100.000 dolarjev. Sedaj ko je Tom Black mrtev, so odprli oporoko, iz katere so izvedeli. da je bilo vse skupaj reklamna zvijača v velikem slogu. Black je bil namreč po naravi izredno porasel in ga je dotičua tvrdka najela za svojo reklamo. Januar 1930 — politični mesec. Ta mesec se vrše tri važne politične konference, v Londonu bo razorožitvena konferenca, v Haami drugo haaška kon-lerenca, v ženevi pa se znere svet Društva narodov. Na sliki vidimo zgoraj palačo St .James v Londonu, kjer se t o vršila koherenca 'za razorožitev na morju, poleg sta voddna moža na tej konferenci: Stimson in pod njim Mac Donald, na desni »Razorožitev!« Problem londonske konference. Spodaj na levi: «Salle des Reformations« v Ženevi, kjer se bo 6. januarja seslal svet Društva narodov; v sredi: dr. Curtius, voditelj nemške delegacije v Haagu; na desni: haaški |>arlament, kjer bo zborovala druga haaška konierenca Frederick M. Sackett, novi ameriški poslanik v Berlinu Ves čas svoje vlade troši boljševizem velik del svojih sil za boj proti veri. Tako je slep, da si upa iztrebiti božje kraljestvo na zemlji in neomejeno zavladati tudi dušam. Prav za letošnji božič (pravoslavni božič je 7. jan.) so pripravili veliko splošno ofenzivo z bobnečim ognjeni na ruska verska preda-nja, na mesto katerih hočejo osrečiti ruski narod z najplitkejšim, najobupnejšim brez-boštvom. Seveda so pa svoj pravi namen, ki bi tako gol in odvraten nikogar ne vlekel, primerno oblekli. Nadeli so mu socialistični plašč, češ: Boj proti veri je boj za socialne pridobitve, za socialistično državo, ki jo verski krogi sovražijo in neprestano rovarijo za povratek monarhije in carja. Boj proti praznovanju božiča je tudi boj za nove življenske pogoje novega človeka, l>oj za nepretrgan delovni teden, boj za delavnost, treznost in ob- vladanje samega sebe, dočim so božič in vsi ostali krščanski prazniki vir prepirov, pretepov, pijančevanja in lenobe ter jih je treba že zato kot nesocijalne pobijati. (Kakor da bi bilo v Rusiji že kdaj več pijančevanja, zločinov in nravne propalosti kakor pod boljše-viškim žezlom!) Naravnost peklensko sovraštvo diha iz boljševiškega protibožičnega bojnega načrta. Na božični dan bodo delavske brigade in mladostni brezbožniki po hišah pobirali ikone — sv. podobe in nabirali podpise za izstop iz cerkve, za zatvoritev cerkvenih poslopij in odstranitev zvonov. Proletarsko planinsko društvo bo o božiču priredilo smučarske izlete na deželo, kjer bodo izpreobračali kmete v brezboštvo in jim delili brezbožne spise. Mladostni brezbožniki bodo po deželi prirejali predstave in predavanja in skušali vplivati posebno na mladino. Po vseh muzejih in v planetariju se bodo množice poučevale v brezbožnem smislu. Predstavljali se bodo pov-sodi brezbožni filmi in vršila brezbožna predavanja, ki jih je prevzela pisateljska Zveza. Med odmori bodo nastopali umetniki, na katere bodo pazili posebni vohuni, ali se bodo z vnemo ali pa le neradi vdeleževali boljše-viške brezbožne akcije. Pevci in glasbeniki bodo podajali posvetno glasbo. Vse to je poluslužbeni protiverski program. Boja proti božiču se pa vdeležujejo neposredno tudi oblasti. Tako je izdala najvišja kmetijska zbornica ostro prepoved proti sekanju in prodaji božičnih dreves. Policija ima nalog, da zabeleži vsakogar, ki bi pripeljal na trg božična drevesca in mossovjet (moskovski mestni svet) je zagrozil prodajalcem FregîevI slovenske knjige v 1.1929 i Knjiga, če je nravno plemenita in se tudi sicer odlikuje po kvaliteti, ni samo merilo na-rodne kulture., ampak pomeni iudi m vsakega posante nega človeka, ki n: če živeti izk'jučno zunanjega, v neduhovne skrbi in dobrine usmerjenega ž-tvljerja, neobhodno potrebno j duhovno-v gejno vodstvo. Zato moramo glo- j boko obžalovati, da se je človek današnjega ; časa lepi knjigi odtujil, ali pa vsaj ne ljubi . takih, ki vsebinsko in oblik vno odgovarjajo zahtevam resnične kulture. Res je sicer, da je sodobni težki gospodarski položaj marsikomu, ki bi sicer po svojih nrj>oliših močeh rad podpiral razve j slovenske 'knjige in besede, to onemogočil, ali pa vsaj otežkočil. Ne пк rento pa tudi tajili, ako si nočemo prikrivati resnice, da je tu in tam v nas morda pa le malo preveč ravnodušnosti in nekoliko premalo gorečnosti za nekaj, kar je najbolj naše, za nekaj, kar je naše najvišje: za našo slovensko besedo. In vendarle bi se morali zavedati: z njo živimo, г njo umrjemo! Zato pa bodi geslo nas vseh : Ljubimo slovensko k n j i -g o ! Pcdpira^mo jo duhovno, to je, da jo ljubimo in čitamo, in materijalno, to je, da j'j kupujemo in razširjamo. Toda — morebiti pa ne veste, kaj imrnio, morebiti pa ste v zadregi, kaj naj bi kupili, kaj naj bi čitnli? Naj vant pomaga sledeči kratki pregled književnih dogodkov v preteklem letu. Izmed književnih družb je najprej Slovenska Matica prinesla kot svoje redne publikacije nadaljevanje Iz. Cankarja: Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi (III. zvezek) in pa Fr. Kidriča: Zgodovino slovenskega slovstva (1. snopič), poleg tega pa še dve leposlovni knjigi prvi del Reymon-tovih »Kmetov« (v prevodu J. Glonarja) in izvirno delo Fr. Bevka, roman »V zablodah«. S tem je spet navezala na svojo tradicijo, zgoditi bi se bilo moralo lo že preje. Dostojen književni dar, nanten'en najširšim narodnim plastem, nam je poklonila Mohorjeva družba. In sicer je treba omeniti med rednimi knjigami nadaljevanje Malove: Zgodovine slov. naroda, SI. Sa v in šk a »Grče« in J. Zore a »Domačijo ob Temenici« (Slov. večernic 82. zv.), mod knjigami za doplačilo 'pa vsaj A. Ušeničnikovo »Krjigo o ?iv-1 jen ju v (2. izdaja). Posebej je treba spregovoriti o »Mohorjevi knjižirci«, kjer sta v ponatisu iz Mladike« izšla Ig. Jalna »Ovčar Marko« in Iv. Preglja Peter Markovič«, dve sicer ne revolucionarni, a vendar pomembnejši deli v novejši literarni produkciji, razen te?a dva prevoda: »Kralj Alkohol« (J. Loudcn) in »Palček (Riha-Bradač). Kvantitativno veliko manj je dala Vodnikova družba. In sicer drugi del Lahove »V borbi za Jugoslavijo«, a njeno leposlovno produkcijo tvorita SI. S a v i n š k a povest »Zgrešeni cilji« in J. Kozaka »Lectov grud«, beta je veliko boljša mimo prve knjige, čeprav ne doseza dosedanjih K. ustvaritev, značiino je za to delo v snovnem pogledu enostranske naturalistično obeležje, v oblikovnem samega sebe prehitevajoči, filmskosunkoviti slog. Če omenimo ob strani Mohorjeve in Vodnikove še treljo, letos ustanovljeno Cankarjevo družbo moramo reči, da je njen nivo najnižji zlasti Koledar se vsebinsko pogreza v plitvoati, a tudi beletristično delo A. Cerkvenika »Daj nant danes naš vsakdanji kruh« je tako po svoji etični knkor literarni vrednosti treba staviti še nižje od zloglasne »Pravice kladiva«. Žal nam je tistih plasti našega naroda, katerim se nudi taka »kultura«. Kakor je bilo že omenjeno, so naše književne založbe predvsem — poleg prevodov — izdajale spise naših klasikov, umrlih in še živečih. Nova založba je letos izdala 9. zvezek Iv, Cankarja zbranih spisov (z uvodom in opombami Iz. Cankarja), in prav sedaj za novo leto 7. zvezek F. S. Finžgarjn. Izšel je letos tudi 3. zvezek Iv. Tavčarja, kateremu v najkrajšem času sledi 2. zevzek (spise urejuje in spremlja z uvodi in opombami Iv. Prijatelj). Jugoslovanska knjigama je nadaljevala z izdajo Zbranih spisov Iv. Preglja in je v teku lela izdala dva zvezka (tretji in četrti). Poleg teli i-daj je šteli med najtehtnejše uspehe preteklega leta razne prevode iz tujih li'eratur, zato naj bodo omenjeni že tu. Najprej »Kmetje«. A prvo mesto zavzemajo vsekakor »Bratje Karamazov i« v dveh zvezkih (prev. VI. Levstik), ki jih je odlično izdala založba Svel (Obradovič). V isti založbi je izšla »Mladost v džungli« (prev. ,1. Vidmar, opremil B. Jakac). Dobili smo letos tudi Distojevskega »Selo Stepančikovo« (pre-vel VI. Levstik), a Jugoslovanska knjigarna je izdala C. Doyle-a »Izgubljeni svet,.. Novoustanovljena založba :>Mrdra ptica« je izdala v čedni opremi močno delo Knuta Ha m s un a »Blagoslov zemlje. Goriška Mohorjeva dtužba pa S i e u k i e w i c z e v »Quo vadiš« v prevodu dr. Glonarja. Najsodobnejše naše leposlovje so tudi v preteklem letu prinašale skeraj i, ključno le revije, to so: Dom in Svet, Liubljanski Zvon, Mladika in Družina. Tisti, ki želi spremljati rast našega duha. jih ne sme prezreti. Izmed njih, žal samo MlncVka nkrbi za ponatise, druge d se mcrftjo avtorji večinoma odreči izdaje v obliH knjige. Euina leloSn.iu dramska edicija jo Al. Kraigerja »Živa«. Največ so založili Bevka, a ne pri nas, marveč v Trstu. Izdal je celo vrsto knjig: »Črni bratje in sestre« (III. del Znamenj na nebu), »Tuje dete«, ».Muka gospe Vere« (ponatis iz DS), .-»Krivda«, »Umirajoči bog Triglav«. Roman >V zablodah« smo že omenili. Zbirko novel je izdal tudi M. Š u u d e r 1. izšlo je razen tega nekaj povesti raznih malopontembnih avtorjev. Ne omenjamo jih, kajti v večji meri bi to zaslužili setrudniki naših zgoraj omenjenih revij. Prav tako so izšle letos razne pesniške zbirke n. pr. »Kitica mojih« (R. Maister), »Čas — kovač« (J. Gla;er), Pesmi« (A. B o š t e 1 e, »Odsevi« (Iv. Albrecht) i. dr., enako v prevodu: Ileine (Benkovič), Listič iz angleške lirike (Grisa). Toda reči moramo, da je i podobo naše lirike v preteklem letu treba iskati v revijah. In končno je treba omeniti kot pomembne in značilne književne dogodke minulega leta še nekaj zbornikov in zbirk. Tako n. pr. razkošno opremljeno (zalržba. Svet) in slabo prirejeno (ur. Fr. Albrecht) pesniško antologijo »Naša beseda«, kjer pa vsaj najdeš zbrane zanimive poetske fragmente O. Zupančiča. Za eno najlepših letcŠnj'h književnih iz-danj sploh pa moramo smatrati »Jakopičev zbornik«, ki ga je izdal Ljubljinski Zvon za mojstrovo petdesetletnico. Enako je važen kulturen do'-um en t spominski Zbornik ob desetletnici Univerze kralja Aleksandra L, ki je tudi znanstveno pomemben. Med znanstvenimi publikaeiiami je treba omeniti še Ste le to v »Cel'ski strop« in »Sodni okraj Kamnik«, dalje V umi kov »Uvod v glasbo« CNova založba; izpopolnjen ponatis iz DS.) V zalnžbi J u fff slovanske knjigarne je izšel II. in III. del Šiikljctovih »Spominov«. — Ista marliiva in požrtvovalna zalržba je izdala tudi F. Erjavca Zgodovino katoliškega giban Gorici; Odmevi, urejuje Peterlin-Petruška v Ljubljani, Modra ptica, urejuje Janez Žagar v Ljubljani in »Naš dom« (mladinska revija); za 1. 1 <,30. pa se nam obetajo še cele tri nove! Zveza l'a' torjev je začela 1. 1929. izdajati »Slovenski tisk«, ki se bavi z grafično tehniko. Zdravniki so začeli izdajati »Zdravniški vestnik«, kojega letnik 1929 je urejal dr. Der-ganc. Naša. kn^ča v tujih 'ez:Hh Največ prevajajo slovenskih lepih del Italijani, kar je nadvse značilno. Znani U r b a n i je prevel letos C a n k a r j e v e »Tujce« v zbirki »Genio slavo«, Wolfgango G i us ti je prevel Cankarjev »II racconto di Simon Sirotnik« v Piccola biblioteca slava«, Bartolomeo Ce ld i pa »II ré di Betaj-nova« v »Societâ editrice internazionale>. Italijani so dobili tudi Tavčarja in sicër je neumorni Umberto Urbani prevel A'iso-š''o kroniko« pod naslovom »Strcghc e demoni« v »Libreria Internationale Treves«. Urbani jevi prevodi so prvovrstni. Treba je omeniti, da imajo Italijani po svojih revijah tudi največ literarno-kritičnili razprav o naših pisateljih; največ o Cankarju, poleni o Prešernu, Zupančiču in Gradniku. Velik kulturen dogodek je, da so tudi Nemci začeli Cankarja prevajati. Gospa J i r -k u je prevedla dozdaj »Hlapca Jerneja (Der Knecht Jernej un d sein Rodit) ter s-Iiišo Marije Pomočnice (Das Haus zur barmherzigen Mutter Gottes) ter nekaj drugih novel. Oba zvezka sta izšla v Niethammer-Vèrlagu n'a Dunaju. »Hlapec Jernej pa je izšel lani tudi v romunskem prevodu (Vartolomei argatulj v založbi »Adeverula«. Sploh nam je šele tuji svet odkril vso lepoto Hlapca Jerneja, uvrstiv-ši ga med mojstrovine svetovnega slovstva. Založba Šola iu Šimaček v Pragi je izd "la F i n ž ga r j e v roman Pod svobodnim soln-cem«, ki ga je prevedel Rudolf Linhart. Tudi nekatere druge Finžgarjeve stvari, med njimi »Dekla Ančka-c in pa nekaj malega od Preglia je izšlo v češkem jeziku. V nemščini je v zale žbi Mathia Griine-wald v Mainzu izšlo krasno opremljeno znamenito delo dr. Frana Grive« ie hI. Sla-vcnapostel Cyrillus und Methodius«. v Izgledi Švice v lahki attetiki na prihodnji ohmpradi v Los Angeles« Na podlagi razvoja in uspehov i lahki atletiki v letu 1929 si moremo prav luliko predočiti vlogo, ki jo bo Švica igrala v lahki atletiki na prihodnjih olimpijskih igrah. Preteklo leto lu-liku atletika \ šviet ni doživela nikake velike senzacije. Dvoboj z Avstrijo se je res končal z uspehom za malo šviico, zato pa so toliko bolj gotova Švicarji izgubili, ko so se pomerili v luhki atletiki z Nemčijo, ln končno je Švica stopila tudi v ozadje, ko so si pregledali svoje lahkoatletske sile Italija, Francije in Švica v skupnem meetingu. Pregled najboljših rezultatov, ki so jih Švicarji dosegli v letu 1929, nam bo še več povedal: 100 ш II sek.; 200 m 22.4 sck.; 400 tn 50.1 seli.; 800 ni 1:59.8 min.; 1500 m 4:08.2 min.; 5000 m 15:48.0 min.; 110 m lese 15.5 sek.: skok v višino 1.80 m: skok v daljavo 7.11 in; skok s palico "'.70 m; kopje 59.23 m; krogla 13.38 m; disk 41.06 m. jMttk Vidimo, du dosežene rezultate uikii^^^^p moremo primerjati z. v minulem letuЛшШИ^-mi svetovnimi uspehi, švicarska ЈиШНЦотШа je že preživela svoje najlepše'J^epratTi-sikdo se bo spominjal še, kako slavu^ftnove je poslala Švica na olimpijado "leta 1924. Imbnch. Schlirer in Martin so tedaj proslavili Švico, /.u kratko dobo vsaj so ti možje postavili celo svetovne rekorde, tako Imbach v teku na 400 m, potem še danes v najboljšem spominu Martin, ki je le za prsno širino prišel kot drugi na cilj C NOGOMET Berlin—Munchcn I : 6! Prireditev prvega reda je zbudila Monakovčane, ki so prihiteli na igrišče, da vidijo svojo reprezentanco v boju z berlinskim moštvom. 30.000 gledalcev je navdušila visoka zmaga Miincliena, katerega igralci so pokazali krasno in uspešno skupno igro. /e prva polovica je potekla v znamenju premoči Miinclienn, kajti končala je v razmerju 0 . 3 v korist nionakovske reprezentance. Igro je vodil v splošno zudovoljnost dunajski sodnik Miecz. Pivo kolo prvakov Južne Nemčije. V Južni Nemčiji so prvenstvene tekme v posameznih okrožjih končane in pričelo se je seda j tekmovanje okrožnih prvakov za prvenstvo Južne Nemčije. Ta okrožja pa «o zelo velika, saj so že to prave dežele. Prva tekma že je prinesla presenečenje. Hessenski prvak Worm.itia Worins in renski prvak SV VVuldhof sta si stala pred 5000 gledalci nasproti. Pričakovana zmaga Wuldhofu je izostala in z 2 : 1 je slavila svojo prvo zmago Worinatîa Worins. Sodnik je imel težko staMšče, kajti igra je bila silno živa in oba kluba sta imelo v publiki sililo navdušene, skoraj zagrizene pristaše, ki so sodniku delali precej preglavice. — Organizacija vsega tekmovanja za naslov prvaka Južne Nemčije je prav lepo izpeljana. Prvaki okrožij tekmujejo med seboj za prvo in drugo mesto. Tretje mesto pa dobi zmagovalec iz boja drugo in tretje plasiranih klubov v posameznih okrožjih. V južni Nemčiji je 8 velikih okrožij, torej 8 okrožnih prvakov. Tekmovanje drugo in tretje plasiranih klubov vseli okrožij Skupno med seboj, pa jc nekaka tolažba za bol jše klube v posameznih okrožjih, ki • niso imeli sreče, da bi osvojili okrožno prveu-I stvo. Ti se torej bore med seboj in prvi znia-I govalec dobi tretje mesto prvenstvene tabele cele Južne Nemčije. Prvo in drugo mesto pa zasedeta prvi in drugi zmagovalec iz tekmovanja okrožnih prvakov. Ti trije, na tak način dobljeni klubi bodo potem zastopali Južno Nemčijo prt tekmah za nemško državno prvenstvo. Zato ima vsako večje nemško mesto priliko videti mnogo prav lepili in interesa nt il il) tekem, ki privedejo na igrišča vedno lepo število publike. Berlinska Tennis-Bornssia je v znanstve-I ni tekmi z VVeissensee dosegla le neodločen rezultat z 2 : 2 in s tem izenačila število točk s svojim konkurentom Minervo. Prvenstvo po-staja zanimivejše. Celovška Ausfriu je na svojem gostovanju v Veroni naletela na sramoten poraz. V tekmi z F. C. Verona je Austria zgubila z 9 : 1. S (i : 0 je zmagala Anglija v tekmi z Wa-leso-in 1'rvi polčas 2 : 0 Anglija je s tem dosegla že 32. zmago nad Walesom. Budimpeštanskn Hungaria je zgubila v Neaplju napram F. C. Napoli s 3 : 4. Nadalje je bil premagan ogrski klub Bastya v Prstu od U. S. Triestina s 5 : I. Francoske /nipge. Club Stade Français je v Parizu premagal \. S. Iloma s 5 : l! V Plu-liitzu pit je gostoval pariški klub C. S. Français proti V. F. L. Zvvickau in zmagal nad svojim nemškim nasprotnikom s 7 : 4. Cgri premagali nemškega prvaka. V Fiirtlui je gostovala Hungaria napram nemškemu drž. prvaku S. V. Fiii thu in ga premaga a z 2:0. Oba gola sla padla v prvem polčasu. Ogri so bili v sijajni formi in le i'borni vratar Nemcev je rešil drž. prvaka še pred večjo blamažo. Tekmo je gledalo nad 10 tisoč športnikov. Znano je, da je bi'a Hungaria pred kratkim v Niiinbergu premagana, toda tedaj se njena igra ni mogla niti malo prmerjati z igro, ki so jo sedaj nudili Ogri v tekmi napram nemškemu prvaku. îzurieno prodajalko pridno, pošleno,boljšo moč, veščo slovenskega in nemškega jezika v starosti od 25-35 let se sprejme га špecerijsko trgovino v Ljubljani Ponudbe- pod šifro »IZURJENA 333« na upr. Slov. v teku na 800 m. Borba Lowe in Martin v tek« na 800 m je bila najlepša in najzanimivejša točka na tedanjih olimpijskih igrah. In slednjič še Sehfirer, ki je v teku na 1500 in prišel takoj zu Nurniiicni kot drugi na cilj. Vemo vsi, da je bil tedaj lNurini zvezda sveta in da je bi' Schtirerjev uspeh velik, kajti držal se je tik Nunn/iju. Vse to je minulo in danes je Švica prazna. Martina ni več v Švici, leta so pretekla od takrat in «umestnikov ni. Švica nima kakih posebnih izgledov za bodoče olimpijske igre. Pomisliti moramo, du je vežbanje in to nrirljivo. predpogoj /.u dosego kakih večjih uspehov. To pa traja vedno več let. lu ker danes Švica nima nikakega pravega materijala. ki bi vsaj malo dopuščal nado na kak večji uspeli, je s tem vloga Švice zu Los Angeles že doigruna. Ne smemo pa reči. da Švica morda nima mladih, idealno navdušenih športnikov, ki bi bili sposobni za tako vzvišene naloge, lega ne manjka tam, toda. tako sami tožijo, manjka jim visokih šol za telesno kulturo. V tem oziru je »otovo Amerika, Nemčija veliko več napruvi-a. In še nekaj je. kar opravičuje Švico. V Švici je narod že preveč zaposlen z drugim športom. Znano je n. pr. samo, kako izv rstni so Švicarji kot telovadci in kako slavni kot dobri strelci. To vse pa ne dopušča, da bi Švica dvignila tudi lahko atletiko na mednarodno višino K'la'ci v Evropi! Spomladi I 1930. nameravajo kitajski nogomeiaïi napraviti potovanje skozi Evropo in ob tej priliki predstaviti v večjih mestih, kakor Berlin, tiunaj, kitajski nogomet. Uipest v Egiptu. Zmagovalec v boju za srednjeevropski pokal je v Kairo nastopil proti reprezentanci Egipta in zmagal z 2:1 (1:1). Ançj'eski razçjled.' Zadnje prvenstvene tekme so zelo izpremenile vrstni red v labeli prvon stva. Iznenatlil je predvsem pora/, do sedaj vode-ïega Manchester City, ki je moral vsled tega prepustili vodstvo Shcfficld We;lnesday-u. Manchester City je izgubil tekmo z 2-:4 napram Buruley-u. : Novi vodeči klub Sheffleld Wedneslay ima sedaj j prav toliko točk kol Manchester City, vendar ima I pa boljše razmerje golov. S tem je prišel na vo-! dihi ) mesto londonski prvak lige. V škotski ligi pa ! je Glasgow Rangers vendar zasedel prvo niesio in pregnal s leni trdi Aberdeen na drugo mesto. HOCKEY 20 letnica nemške hockey zveze. 31. decembra je praznovala Nemčija 20 letnico obstoja nemške hockev zveze. L. 1909. je bilo 10 hockey klubov, danes ima Nemčija 500 klubov s 30.000 : igralcev hockeya. Skîep mednarorlneeja turnirja v Barceloni. ! Za tretje mesto sta se borili še Španija in Belgija. Tekma je končala neodločeno z 1:1. Za pelo mesle I pa sla si stali nasproti Francija in Švica. Tudi t« \ tekina je prinesla neodlečen rezultat 0:0. Končna razvrstitev turnirja je sledeča: Nemčija. Ileland-ska, Španija in Belgija. Francija in Švica, na zad njem mestu je ostala Nemška Avstrija LAHKA ATLETIKA. Japonska proti ltuliii. Letos sc bo v Tokio vršila meddržtivuu lahkoutletsku tekina med Italijo in Japonsko. Ljubljansko gledališče Drnmn: Začetek ob 20 zvečer. Petek, 3. januarja: BREZ LJUBEZNI. Rec! h Sobota, 4. januarja: DON CARLOS. Red C. Nedelja, 5. januarja ob 16: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri zni žnnih cenah. Izven. — Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, (Ï. januarja ob 15: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri zni žanih cenah. Izven. — Ob 20: VELIKA ABECEDA. Ljudska predstava pri znižanih ccnah. Izven. Torek, 7. januarja: Zaprto. Oliera: Začetek ob pol 20 zvečer. Četrtek, 2. januarja: Zaprto. Petek, 3. januarja: CAR Ш TESAR Red E. Sobota, 4. januarja: BENEŠKA NOČ. Red D. Nedelja, 5. јчшпгја ob 15: TOSCA. Ljudska predstava ori znižanih eenab. Izven — Ob pol 20' &VANDA DUDAK. Ljudska predstava pr. znižanih cenah. Izven Ponedeljek, (i. januarja ob 15: CARMEN. Ljudska predstava pri znižanih cenili. Izven. — Ob pol 20: TIČAR. onereta. Izven. Torek, 7. januarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Petek. 3. januarja: Zaprto. Sobota, 4. januarja ob 20: ORLOV Ab A. Kuponi I'TUJSKO OLFOALTSCE. Petek. 3. januarja ob 20: KROG S KREDO. Gostovanje Mariborčanov. nrtfc « iz Nemšhe S'ezife desne DruZba I» Založite se pravočasno • Prvovrstna kakovost in krasen sortioient ..PIBIJR Dunajska ccsta Tšielon Siru. ?32S 4P m m чш> Srečno in veselo novo lelo želim vsem svojim cenj. odjemalcem FRANC REZAR, mesar šolski drevored Srečno novo lelo želi vsem odjemalcem v Beogradu In se /a-hvpljuje, za zaupanje v minulem lelu, zatio-tavljaioč ie bolišo postrežbo v novem lelu. Mesarsko klobnsičarskn obrl ŽIVKOVIČ IN PAUNOVIĆ, Beograd Aidova moka Din 4 — m* Polenta, zdrob...... « 3'— л Koruzna člnkv. mok« . . « 2'75 r: Pšenična jednotna moka . « 3'20 £ jj- Raxpotiliam viako mnoiino od 2Л k^ naprej. ^ Pavel *»e»dl«>% umetni mlin ^ B. Javornik, Gorenjsko, -2 3' za izdelavo ajdovih in koruznih MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica Г50 Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSI oglaa - Л Din. Oglaal nad devet »retic se računajo više. Za odgovor snamkol — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Službe iićejo Prodajalka izučena v trgovini z meš. blagom, boljša samostojna moč, želi službe kjerkoli v mestu ali na deželi. Nastop takoj ali pozneje. - Naslov se izve v oglasnem odd »Slov.« pod štev. 14.705. Kuharica za vsa hišna dela se sprejme proti dobri oskrbi in plači' takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kuharica 1000«. I \luibodobe Kuharica starejša, vešča vsestranskega gospodinjstva, se išče za župnišče. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru. Majer za kravji hlev z 2 ali 3 delavnimi silami, dobri molzec in čuvaj blaga, se sprejme pri graščini Tur-niš, pošta Ptuj, Slovenija. Mlad praktikant absolvent trgov, akademije ali srednje šole, se išče za veliko podjetje. Reflektira se samo na prvovrstno, inteligentno in marljivo moč. - Oferte pod »Sigurna bodočnost« št. 14.724 upravi »Slov.« Krepkega vajenca ki ima veselje za mizarsko obrt, takoj sprejmem. Janez Logar, mizar, Železniki 92, Gorenjsko. Dva mizar, vajenca poštena in marljiva, takoj sprejmem. Stanko Grčar, splošno mizarstvo, Ljubljana, Domobranska c. 1. Pisarniško moč samostojno, zanesljivo z znanjem nemščine sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih službovanj in plačilnimi zahtevki in prilogo slike, na upravo »Slov.« pod »Mesto na deželi« štev. 14.521. Žensko srednjih let, pametno in pošteno, za pospravljanje sob, čiščenje v hiši sploh, v letoviščarskem kraju, sprejmem takoj. Dobro je, če se razume tudi na kuhanje in šivanje. Plača po dogovoru. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod -Stalna služba« št. 120, Samostojna kuharica poštena in zanesljiva, sc sprejme takoj. Kie, pove uprava »Slov.« štev. 144. Kuharico dobro, samostojno, zdravo in snažno sorejmem. Oseb 15. Ponudbe z navedbo dosedanjih službo, vanj, plače in s prilogo slike na upravo »Slov.« pod »Trgovina v mestu na deželi« št. 14.714. Soba lepo opremljena, zračna, z električno razsvetljavo, se odda. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 145, 1ГГП Gospodično Eržen, kuharico, prosimo, naj se oglasi v soboto ob devetih v našem uredništvu. Javna dražba najdenih predmetov je danes na glavnem kolodvoru. Stanovanja Mebl. mesečna soba v sredini mesta se odda mirnemu solidnemu gospodu takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 137. Terezija GOLEČ naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok žalostno vest, da je njen soprog, oče in stari oče, 30SIP GOLEČ bivši gostilničar pri Wilsonu« v Mariboru in pos. v Novi vasi na novega leta dan ob četrt na štiri zjutraj, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb bo danes, v petek, ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Terezija soproga. Januš, Rezika, Marica, Anica, Joško, Franjo, Mirk'o in Maks, otroci — in ostali sorodniki. Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem častitim gospodom duhovnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni stric, gospod Dožef Laznik konzistorijalni svetnik goriške nadškoiije, zlatomašnik in župnik v pokoju dne 1. januarja 1930 ob 4 popoldne, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v 77. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto dne 4. januarja ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Dravljah 13 na domače pokopališče. Prečastitega gospoda priporočamo v pobožno molitev. D r a v 1 j c , dne 1. januarja 1930. JANEZ in ALOJZIJ KUNOVAR, nečaka. HELENA MEDEN roj. KUNOVAR, nečakinja. ^-ačno stanovanje iz sobe, kuhinje .i) pritiklin, se odda takoj mirni stranki brez otrok. Natančneje se izve v upravi Slov. št. 142. Po ti k Šoferska šola L obl kooc Camtrnlli 1 jubtjana Dunajske c. Jt ( lugnavto). — Tel 1'oult in ornktičn» vointt Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakova 4. - Vpisovanja: 10—12, 18—20. Šivilje, nešivilje! Dolgo ni imelo Krojno učilišče, Lmbljana, Stari trg 19, prilike, nuditi šiviljam in nešiviljam novosti v krojih, kakor to pomladno sezono. Navzlic velikemu preokretu mode je dobil lastnik, ki ie član anglo - francoske krojne akademije — najnovejše kroje, brez katerih bo nemogoče prihodnjo sezono izdelovati damsko garderobo in perilo. Sistem kroja je svetovno znan, lahko razumljiv tudi za učenke z dežele. Šiviljam in nešiviljam priporočamo, da se tečaja, pričetek januarja, udeležijo. Revnejšim znižano; ugodni plačilni pogoji. -Rekomandacija služb. — F. Potočnik, član anglo-francoske krojne akademije, diplomir. v Franciji. Poizvedbe Zatekla se je na Silvestrov večer mlada volčja psica. Najditelj se naproša za naslov pri upravi »Slovenca« ter dobi nagrado. ïàitiHek Zaslužek dnevno 100 do 200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa, za delo v svoiem kraju, bodisi v mestu ali na deželi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim ljudem, moškim kakor ženskam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov v Maribor: L Mažir, Maribor, Plinarniška ulica l/I. kupimo 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za ložni zavod d d Osiiek. Desatična ul 27. Oglje in drva vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6. Železen štedilnik (Tischherd), kupim. Kos, Tržaška c., Stan in dom. obrt Premog in drva dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A Jerančič, Karlovška cesta 8. - Telefon 3457. Posestvo njive, travniki, gozd, sadni vrt, z vsem gospodarskim poslopjem, v najboljšem stanju, se radi stalnega bivanja gospodarja v Ameriki proda v Dol. Straži 8 pri Novem mestu. Več se izve pri Janezu Šenica. posestniku, Dol. Straža pri Novem mestu. Moške štofe in razno zimsko blago kupite najceneje pri Ivan iKrošel Kette-Murnova c. I št. 15 in Zaloška c. št. 8. Železen štedilnik prodam. - Kos, Tržaška cesta, Stan in dom. Prodamo Trgovsko opravo Register blagajno in razen inventar ugodno proda Šterk, hotel »Belle-vue«, Ljubljana. Puhasto perje Kilogram po 58 Dir raz-pošiliam po povzetiu nai mani 5 kfi Potem čist belo goste kg po 130 Dir io čist bel< pub kfl po » Din L Biozorlć /afiteb llica 82 Seno v balah ter lepa jabolka prodaja »Gospodarska zveza« v Ljubljani. mm Enocevni radioaparat se poceni proda. Ljublja-I na, Mala čolnarska 15. Enocevni radioaparat z dvema slušalkama, anteno in ant. stikalom prodam za 500 Din. Majstro-va 10. Dva pletilna stroja dobro ohranjena, se pro-dasta. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. J38. I Zimska suknja po nizki ceni naprodaj. ■ Naslov v upravi št. 129. ! Šivalni stroj »Singer«, zaprt, se proda. Naslov v upravi št. 147. Stružnico za les, konjiček, posteljica in vretenik, železni, proda Mihael Duhovnik, Medvode. VINO štajersko, dolenjsko in dalmatinsko po najnižjih cenah priporoča Vinska klet 1. MENCINGER Sv. Petra cesta št. 43 Ljubljana ИГ- Odprto do polnočil Čez ulico 10% popusta! Ia kranjske klobase in Ia ljubljansko kislo zelje pravkar došlo. VID MURKO, sprecerija in delikatesa. Maribor, Meljska cesta 24 гашшгш Uroš« il Ki n in limono kuiltp nn 'renoir nr> V VOI H. LJUBI JANA ve'ptpi'nv'np *lfn In Tinke., Kp4|Ji»vn ppMta 24 Luksuzno PECIVO specijelno za praznike — peče parna pekarna tudi po naročilu. Seli m i d Maribor, Jurčičeva 6 Razprodaialci dobe po-oust Razpošiliam povsod Dnevnik Oslorenec' na i bolje informirani list! <---1 ( Itrlfo HOK t Dunajska 46 Tel. 28-20 iliriid drve oafce TREÏ0RN varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših rgovinah naše kraljevine Kupujte samo » TREI0RN « galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. Radio-aparat t r i c e v n i, z zvočnikom »Kapš«, anodno baterijo in akumulatorjem, prodam za 1000 Din. . Naslov v upravi »Slov.« štev. 155. Razno Mož s plešo izgleda star. Neguj lase, dokler jih imaš! »Ines« je edino naravno sredstvo za rast las, proti prhl'aju, osivelosti in lisam. Lonček 38 Din. — Razpošilja po povzetju: Zastopstvo . »Ines«, Ljubljana, Mero- j sodna ulica 1/1 — 24. Zahva'a Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Turka izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilnem številu spoštovanje, naklonjenost in vdanost, kakor tudi neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni primariju g. dr. Robidi, čč. sestram in strežajem, ki so vsi z vso požrtvovalnostjo lajšali bolečine dragemu pokojniku ter mu neutrudljivo stregli do njegovega poslednjega zdihljaja. — Vsakemu posebej tisočeri: Bog plačaj! — Nadalje se toplo zahvaljujemo rodbinam Erjavec in Kolwintz za krasno cvetje in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega na njegovi poslednji poti. Bog plačaj! Maše zadušnice se bodo brale 4. in 16. ianuarja ob sedmih zjutraj v stolni cerkvi. Ljubljana, dne 2. januarja 1930. Žalujoča soproga s hčerko ter ostalo sorodstvo. ji-gii^ ! W - V np SSSČd « « ti So Л s ► o , d -o o J3 - «c rt «o » -- ob C uZigC 3f" „ ОцЈ Je 05 I«ËRll JU* -□ so "»aH - - „N<2 d-* N Slu » o ,s< >2, .v, lïï^as S ts.—y = * Z Ofl/«* eaO *** W a£ 3 "t- "cp Pierre L' Ermite: Žena z odprtim* očmi Na ozkem hodniku, kjer je ob morju stal, se Fil-bert ni mogel skriti pred njima, niti se narediti, da ju ne vidi... Ali bi govoril? Če bi molčal...? Zares ... čemu govoriti...! Ubogi Filbert! še nikdar se nisi čutil tako majhnega kakor v tem odločilnem trenutku. Ti si pač le preprost človek, kakor vsak drugi kmet na otoku; z ničemer se ne moreš pobahati, razen s svojo veliko ljubeznijo. Ljubezen je lepa reč! Genljiva in bogafa v knjigah mestnih ljudi... V praktičnem življenju pa, na trgu ženitev, ima kaj malo cene. Trezni ljudje jo po-gostoma sumničijo ter ji očitajo, da potvarja resnico. 0 tem se je kmalu Filbert prepričal. Teta Cecilija ga je ugledala v njegovem skromnem kotičku, naslonjenega ob leseno ograjo pomola. Bila je že dovolj razdražena in nevoljna zaradi svoje stiske v avtobusu in se ni mogla ubraniti jezi, ki jo je popadla ob pogledu na tega nepridiprava, ki je stal tam, oh, povsem slučajno, kajti kdo neki bi mu bil povedal? Sicer pa ni izključeno, da je vendarle izvedel. Noirmoutierski fantje so vam strašni, neverjetno predrzni, kadar so zaljubljeni! Filbert je opazil, kako je tela vsa razburjena nekaj dopovedovala svoji nečakinji, ukazovala nemara, da ne srne pogledati na tisto stran ... da ne sme videti njega. Otok je dovolj razsežen, da moreš po njem krožiti, ne da bi ti bilo treba srečati tega zaljubljenca! Zlasti če odhajaš na dolgo potovanje, imaš pravico do miru, imaš pravico, da se izogneš vsemu nevšečnemu. Filbert je uganil. Stal je nepremično v kotu nasproti vhodu v ladjo; videl je potnici previdno vstopiti po lesenih stopnicah. Izročili sta mornarjem svojo ročno prtljago, a na enem izmed kovčegov, ki so jima sledili, je utegnil razbrati: Gospodična Rolanda You pri gosp. Rogerju Maude, ulica Charles-Nodier, Paris-Montmartre. Njegovo oko je nehote prečitalo, požrlo ta naslov, ki se mu je ponudil v kopici kovčegov... Prečital je, ne da bi se zavedal tehtnega pomena ... nenadoma mu je šinila kri v glavo. Rolanda You? pri g. Rogerju Maude? Montmartre? ... Saj to je vendar kolonija iz »Stare Rakovice«? Roger Maude? Saj to je tisti mladenič, ki ga je srečal v avgustu pred vrati »Zavetja«! Tisti, ki je prihajal ves mesec redno vsak dan po vodo na vrt, kakor da je lam doma... tisti, ki ga je bil zapazil v gozdu la Blanche, ko je pela Rolanda: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila ... ... Tisli, o katerem je dejala Rolanda, da je zelo prikupljiv? Torej? Torej? Omamljen od nenadnega, iasnega odkritja nepričakovane ka'asirofe, je Filbert zatisnii z rokama oči, kakor da se boji videti razdejanje svojih sanj, svojih prelepih sanj! Kar je bilo nemogoče, je pos'alo resnično. Prvi gizdalin, ki se je pojavil na otoku, je imel večjo moč nad srcem te ženske nego on. ki mu je z vso vnemo od nekdaj udvarjal. ;0 moj Bog. kako to boli!« Ko se je Filbert spet upal pogledati, je videl mornarje, ki so konfavali poslednje priprave za odhod. Rolanda in njena teta sta sedeli na klopi ter mu kazali hrbet. Ladja se je odmaknila, okrenila, in Rolanda je bila obrnjena. Je-li bil to samo pojav v njegovi razdražen! domišljiji. ali je bila resnica? Filbertu se je zdelo, da je slišal.,. prav zares slišal dva verza iz znane kitice: O Magali, ma tant an ado, Mete la testo au tenestroun. Slišal je, kakor da poje Rolanda po tihem, polglasno ... da poje zanj... Ladja se oddaljuje ... Filbert ji sledi z nepremičnim pogledom. Ali je to spet privid? Zdi se mu, da vidi ročico v beli rokavici, ki se dviga proti nebu v pozdrav ljubljenemu otoku... in kdo ve? ... morda tudi ljubljenemu fantu. Ubogi Filbert! Ali si nor, da se ti zdijo možne lako ljubke in poetične stvari! Poglej dobro njo, ki ti je bila tvoja mala Rolanda... tvoja nevestica v Noirmoutieru, dobro jo poglej, kako ti odhaja izza fromenlinskega ovinka. Poglej jo, kako odhaja, ubogljiva, ob strani svoje oblastno tete, ki je sita svoje zmage... Poglej! kako se kruto varaš! toliko si ji v brigo kakor lam-le oblak, ki izginja na obzorju... Poglej, Filbert! Stisni se vase, premagaj se, da ti ne poči srce. Ta Jugoslovansko tiskarno « LluOllum. Karel ЛеД. JzdHialali. i tau itukutec* Uredniki Franc КхешЈдг