Ij if ,tten V E TA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote year x. Entered u Mcond-iku — at Chicago. Illinois, under ---January SI, 1110, at th« poat-offiea th« Act of l'on*r«»» of March S. 117*. chicago, ill., četrtek 2. avgusta (august) 1917 $tev.-~number 11 važne določ- Nemci v Ameriki za rcglstri-rancc. IN SKBIVACB ICIEAJ0 KOT VO "Jlnf BEGUNE. k* ne zahtevajo opro -s0 podvrženi voja -Ud službi. Legion, d. C. - HoKwlri- ki*««' odzovejo vabilu Ikssiiiij« bodo smatrali /.a (ru. »ko se lic /glasijo v diieh, ko so prejeli pova-T»ko naznanja vrhovni 1 Crowder, kar pomeni, da orni zakon izveden do pike. jtrovaiR'i, ki so se oženili registracijo ali po nji, niso i vojaške službe, ako ne do-(> jc soproga odvisna d h i od njih zaslužka. ""^anov neimškc narodnosti obsoja , k dokaže, da se jc registri-. oženil po 20. juliju samo ra-d« i»e odtegne vojaški slu-| on in njegova žena pod -i luni. druga določba pravi, ce riranec služi v anibubine-koru Rdečega križa, da s i iji prost vojaške .Službe, ne naborne komisijie so isbveatilo, da sc jim ui trčiti glave radi registrirancev, j ne odzovejo vabilu k nabo -[ ker bo zvezna vlada za skri-i in dezerterji. Vsak registri-ki »e ne odzove vabihi, bo kot vojaški begun. B. Waren, major-avdi-Lki pomaga pri vrhovnem inar-iCrwderju pri izveden ju na-ukona, pravi nabornim »ra: "Ne delajte si skrbi i stož, ki se nc odzovejo vsše-bilu. Ce sc ne /.glasijo v l dneii, jili vpišite kot spo-u vojaško službo iu sinu -I jik bom« za vojake. ne odzovejo vojaškemu , bodo vpisani kot dezer - itriranci, ki se ne odzovejo ne bodo vpisani le v or-»inpak izgube tudi pravico ivi za oprostitev od voja-ftftt. imei, ki nc vprašajo za o -ev od vojaške službe, mo -Jknibowi in s nžiti v armadi, majorja Warrona so od ibe izvzeti le nemški poda i kot podaniki sovražne dr naj si zapomnijo, de hifiie države v vojni le •/. ajo in d« Avstrija, Bolgari ju ■"wja niso sovražne države "i*1 držav, d« ne bodo ho [*potre»Mia vprašanja na u " Prosvete", j^očbe nabornega zakoiu iwno mztolmačene in če ■vgistrtrsncev kaj ne raz-J®1) vl>ra*a ZH pojasnila pri »borni komisiji. " do sedaj še ni sprejei Mc.. in ('hamberlainove t'ede inozeiucev. Todn »fnsMnnjeii obema predlo »iu reši v pNr dneh. proti prusjas tvu- VEČINA' INTELIGENTNIH NEMCEV SE STRINJA Z GIBANJEM. Bogatim Nemcem ni gibanja všeč, zaljubljeni so v kajaerisam in prusjaštvo. Chicago, HI. — V Chicagu in New Yorku je pričelo gibanje med ameriškimi Nemci proti pruski militaristični kasti. Vodja gibanja je advokat Otto C. Butz v Chicagu. Organizacija ima namen zdramiti vse Američane nem&kc narodnosti, ki so potomci nem -Skih revolucionarjev izza 1. 1348, ki so prrbežali po revoluciji v A-meriko. \ Buta pravi, da mnogo Ameri- prusjaštvo jn da se večina njih ne strinja z uvtokracijo v stari do -niovini. Butz sc jc izjavil: "Naš namen jc pomagati ljudstvu v atari domovini, da se otrese jarma avto-kracije in strahovlade in da pomagamo k liberaliziranju nemške vlade. Pomagati hočemo moralno in fi nan cije 1 no onim elementom v nemškem ljudstvu, ki so se 4«ta i:i leta zastonj borili za liberalizira -nje nemške vladne forme. Upamo, da pomagamo nem&kemu Ijud,-stvu, da izvede z uspehom preporod Nemčije s svojim delom in ne z vsiljenjeni nove vladne formo skozi zunanje sile. Ne apeliramo samo na Nemce in njih potomce, ki ao zapustili staro domovino radi bizniš ne sme prodati opojnih pi ječ? . ■ O tem vprašanju imajo zdaj ^»d Su^p^^DEZER |bWHti tukajšnji agentje justičnega C | ki —« i ""i STAVKA V RIO JANEIRU JE KONČIANA. Rio Janeiro, Braiilije. — Htav- ka 50,000 delavcev, ki je trajala več dni in a katero so delavei pro testirali proti naraščajoči dragi nji in proti odklonitvi povišanja mezde, je končala. V splošnem sodijo, ds pride do sporazuma med delavci in deloda jalci glede mezde. PO DNEVU SPREVODNIK, PO NOČI TAT. Ohicago, 111. — Neki nevoščljiv sosed je baje namigni policiji, da ae polna jedilna alirainba in izre dno čedna obleka ne ujemata plačo Arthur J. Henaena, cestno železniškega sprevodnika, stsnu i oče ga na «725 H. Green Ht. Policija je uvedla preisksvo iu sretirala Jicnaena in njegovo ao-proog Agnes. Policija trdi, ds jc Hensen priznal več vlomov, prt katerih je imel še dva tovariša Dobili so pri njem blsgs za *5,000. številne žrtve. 02 NAD NI0LO V PHILADEL PHIJI IN CLEVELANDU. S FALSIFIKAOUO HOČE RAZ BREMENITI KAJZERJA. Francija je sahtevala le priananja pravic do Alxaoije in Lorena, Chicago, 111. — V torok je zopet neznosna vročina tirjala mnoge irtve v Združenih državah. V (>hi-eagu je splezalo živo srebro v tovornem na IM stopinj nad ničlo. 13knrlo je 21 oseb radi vročine in m^ogo jih je omedlelo. Pa tudi v < rugih mestih je vročina zahtevn-a mnoge žrtve. Mrtvi valad vročina: Olevelaml ...................14 Now York ..................12 r'hiladelphjja ................ 8 >troit ...................... 8 Milwaukee .................. 6 ei**cy City.................. 3 Baltimore ................... 8 Quincy, 111................... 2 Dei Monies ................. 2 Champaign, 111............... 1 V New Yorku je omedlelo 188 oseb zavoljo vročine, dvanajst je bilo pa mrtvih. Toplomer je kn/ul 98 stopinj ob petih popoldne. Ani-nil a n<" u i vozovi so poklicani v 225 slučajih do osmih zvečer. V Philaddlphiji je kazal toplo-mar 102 atopinji nad ničlo. V pon-deljek in torek je omedlelo do t/i sto oseb valed vročine. Tudi v Clevelandu je kazal to • pkmier 102 stopinji nad ničlo iu >eklen*ka vročina je zahtevala največ žrtev za meatom Chicago. JVramenski biro je aieer oblju • tU, (da vročina -odneha v torek popoldne. Toda hladni val je o-stri v MSnnesoti in se je šele proti večeru prWJel počasi premikati roti jugu, da zadene Illinois dižrtjp drfitve šefe vtrrrtn p0|M dne aH proti večeru. IVremenaki biro iz Waahingtonu ni poročal tako razveaelj. ampak pravi, da ostane visoka tempera • tura skozi več dni, mogoče eelo do prihodnjega tedna. Temperatura bo padla le v nekaterih krajih, prek katerih ae nI razlil vol vro. čine. Ti kraji se nahajajo v seve. rozapadu in ob Pacifiku. Pariz, 1. avg, — Minisrski pred-sednNc Ribot je včeraj v zbornici imenoval nemškega Kuncelarja lažnika iu fulsifikatorja . Zadnji je izjavrl pred nekaj dnevi, da i> ma iicm&ku vlada črno ua belem dokaze o skrivni pogodbi med Francijo in biviilu ruskim carjem za anekaije. "Ker pravi kaneelar Mlchaella o skrivni pogodbi med Fruncijo iu Rusijo, jc absolutna laž", je dejal Ribot. "Vsa resnica je, da stn ruski car iu tedanji nas poslanik Doinerguc iztuejala noto Ida 1914, vsclVujočo dogovor, da Rusija pri-pozna Franciji pravice do Alzuci. jo in Lorena. Francija ne mara teritorija ua levem bregu Reue, niti ga ni nikdar marala, kantclur Mbdiaclis jc 1'alsificiral listine r namenom, da dvigne težko breme odgovornosti s kajzerjevih ram, ki ga žc težko uoei." HINDENBURG JE SKLENIL U NICITI RUSKO REPUBLIKO. depart men te. Vprašanje je naatalo, ker voja Holaud - ki v uniformi niso dobili |rfva in ------ HO se oblekli v kopalno obleko, da desarterjem j so ^ ugasili žejo. »nio!, ** " wr' Halunarji pravijo, da ne more-»•Jll '*1in'io j« vojakov v kopalni obleki ločiti od eivilistov. 4,004 MILlOARJEV V COLORA DU DOBI ZLATE PO $10. Denver, Oolo. — Ugislsturs je aklenils, da dobi vaak miliar dr. iave Colorado, katerih je 4,004, zlat za deaet dolarjev, ko prentopi milica dne 5. ejrgusta v zvesiu. službo I Chicago, DI. — Charles Bitcher, alias Martin Powell, alias Harry Wilson, alias Homer Karl Trainer, alias Missouri Mliin, alias Doe Wsllace, dobro poznan med bra tovščino vlomilcev in tatov, je po begnil i t poboljševalnice. Pod imenom George Warton je bil obsojen v poboljševalni«! dne 4. januarja. Po prestani kazni je imel odpotovati v spremstvu zveznega manšaUa v Durrant, la., kjer je vlomil v pošto dne 14. oktobra 1915. [Butcher j« bil aretiran že v vaškem večjem smeriškern mestu. Pobegnil je že iz petih kaznilnic, Leta 1912 ao ga aretirali v Detroi-tu. Pri njem so dobili za $5,000 kanadskega denarje, ki jc plina-jal od bančnega ropa v West min-stru. Banka js bila tskrst oro. pans za $472,000 Butcherja so Iz-ročili oblastim v Vaticmmrju, B. <\, ki ao ga izjiustile radi pomaiij k I ji vili dokazov. Butcher in neki Albert Addison, ki se nahaja zdaj v zafioru radi o ropanja weatnwnsterake baakc, in Ubarles Desn, allss Hoffman, ki ga sedaj i Me jo oblasti radi otopi njs i»o mf Nemci označili kot višek top niških o,>eracij, ksr jih je doživela sedanja vojna popolnoma zmlele prvo črto aakopov, pogin * dile drugo in hudo raztrgale tretjo črto. Prvi naval je dosegel daljavo dveh milj pri Hteenstracte, kjer ao operirali Francozi, in dve uiilj in pol pri Blxschoote, ki ao ga o-kirpirali Angleži. Zadnji ao osvoji, li tudi La Basse vilic in prodrli 1 miljo daleč ob odprti cesti, kl vodi iz Ypresa, Ncinoi ao izgubili svo-4c tri linije brca odpora in z o -gromtilmi Izgubami; še le opoldne ao se zavedli iu IsvrAili prvi protinapad v okolišu La Basseville, ki je pa Itfl donela odbit in AuglQŽi mo kouzolidlrnli vae osvojene po -zlcije. Nemški generalni Štab je sinoči omenil eno unjvcčjrh bitk vojne — s par vrsticami, rekoč, ds so savezuikl dobili lo eno grant-un Jame v dofauslvueiu pes*nemške fronte. Velika bitka se ns ravno nada • ljuje. Po zadnjih vesteh t boji > Dalja na 3. atr. 1. kol * ZADNJE VESTI. Butte, Mont. 1. avgusta. — Tukaj ao neznani morilo! ' 1*vršili najstrahopetnejši in brutalnejli umor, kar jih posna zgodovina da lavskaga gibanja. Ponoči io udrll v prenočišča maskirani morilol, vseli ii njega Frank Utile, pohab ljenoa, člana ekaakutive I. W. W. in agitatorja in fa obesili bliao ialesnioe zunaj mosta. Morilol so ga posadili na avtomobil ln m« niso dali niti časa, da se obleče. Pod njegovim truplom je bil listek in na njem so bila napisana ha-sede: "Prvo in sadnje svarilo. DrugI vsemite na snanja. Stratorji." Delavstvo sa sgraAa nad »traho petnimi moriloi, ki so v spanju napadli pohabljenega človeka, da so lahko neovirano isvriili umor. IV shirajte Hl Amsterdam, I. avg. - Junker ako časopisje v Nemčiji »e jezi vrfed brzojavke iz Aviee, ki Je ja vila, ds je vodja nem*klh kleri kalcev dr. Krzberger rekel v (.'uri-bu, ds bi se ofieljelno pogajanje za mir pričelo takoj, sooio če bi ou govoril par ur z Lloyd Geor gern ali Balfourjem. "Vossiehe Zeitung" piše, da zu nsnji svet ne sme inlaidi, ds go vor i Krzberger v imenu viaiie, sli da naznanja prihod tozadevne vladinc upolltike. Krzberger govo ri na svojo pest in zato so njegova beoedc brez |Mrmena. Kporazurn za mir z Anglijo je zdaj nemogoč, ker bi to pomenilo, da se je Nem člja udal* sugleškemu dMctstor-stvu. "Klcincs Joiirnsl" zaiiteva, ds Krzberger prAliče svoje besede VREME l>su*\4 ih» vročine nekoliko od-jan jal a; lahki npadnl in severo zapolni vetrovi. Holnčnl Vzhod o»i 4 43 a. soinčni zshod (At 3:09 p. m. Bergen,' Norveško, 1, avgusta, Norveški parnik "0avUM js ml torpedlmn dvajset milj od Kolin-graa. En pasalir in en mornar sta utonila. London, 1, avguste. — Vojni sten poroča ofieijalno, da so nam Iki protinapadi na nova britska poeioijs pri U Basses Villa in se-verno od prekops Ypres Ooeiines končali se Nemce bras uspeha. Nemški napad bolj severno od Ypres Ronlers je potlečilo britske topništvo. Pri vAereJSnjam napedn so Angle* osvojili trideset štirjaskth milj osemlje UJHntkl šs niso pre Šteti, vendar Jih bo do 5000 Nem et so imeli strašna Isgtt* Angle Iko topništvo je strelski jarek se strelskim Jarkom spremenilo v kupa prsti, ftelesobetonske utrdba je pe adrobilo v koae, Washington, D 0., 1 avgusti Hardwtokov »premambnl predlog k pr^ObicIJl je bil odklonjen r 02 proti štirim glasovom Podpt rail so ga senatorji Brouseard, Mardwick, Herding in Reed * Ci FtHBTHTI prosveta planilo slovenske narodne podporne jednote Izhaja dnorno ru« nodolj U praxnlkor LASTNINA SLOVENSKE NAEOPNE PODPORNE JKPMOTE Cmm oflMor po dogovor«. RokopM m no vračojo. Ntfofoino: Zediajeae države (laven Chieego) ia Ceaeda M ao 11.60 ao pol loto la 7Še c* tli mesece; Chicago ia loosaaMtve HM na $t.SS aa pol lato, fl.lt so trt mesece. ___ ai« TROSVETA" * So. Lowodolo At——, Chlcogo. AM*. "THE ENLMfrfTENMENT" Oi|M of tfco Slovook NaOauJ Boaaoflt dally except 8onA> pnd Holidays. NotUool Boooflt Society. Advertiatng rates on ___i United Btatee (except Chiesgo) foreign eoantries, |d.f0 per year. M poo Address! TROSVETA A foUo. LwoJolo 4030 ie oo v«a ao ooUri llo«.' .__ C ASI SE SPREMINJAJO. je v njih mctfi da vs^jo naval ^^' ^^n ^^e^a ^ AlDCrlŠkC čet, ki so drle skozi vrzel v fronti, ki so jo od- bm po££oina Ioženi y 0Jr i le vse, kar avstrijskih čet prle izdajniške čete. Seveda je to izdajstvo povzročilo, da so Rusi izgubil* nekaj važnih pozicij in so se morali daleč umakniti nazaj. Ce bi ruske čete vzdržale v ofenzivi, bi bile mogoče že zdaj zelo slabe šance za kajzerizem. Ali pozabiti ne smemo, če bi še sedaj imeli prvo besedo v Rusiji carice, Rasputini, Protopopovi injjtuermerji, bi bil za kajzerja položaj zelo ugoden, ker bi skleniK z njim mir. Nemški cesar bi vrgel svojo silo na zapadno fronto, da uresniči svoje sanje po vesoljnem cesarstvu. Ne dvomimo v moč nove in revolucionarne Rusije, ampak rajše ne pozabimo, kaj bi se bilo že zgodilo, če bi ruski car še ukazoval v Rusiji. šče, bili popolnoma ločeni ii or ganizacije, pri kateri so bili p pet, deoet let tveoti člani in redno plačevali mesečne prispevke, bi bila največja krivica in največ- OSTRA KAZEN Žalostne so bile razmere za rudarje v Kentuckyju in Alabami. Se pred par leti se je zdelo vsakemu, ki je poznal razmere v teh državah* da je nemogoče organizirati rudarjev. Z železno pestjo so premogovniški baroni tiščali rudarje k tlom, brutalno so preganjali rudarje, ki so imeli pogum agitirati za organizacijp. V Alabami so delali celo kaznenci v rudnikih, ki bi seveda morala na ukaz stavkokaziti če bi se rudarji drznili s stavko zlomiti moč gospodarjev. Oljni kralj Rockefeller je nekoč dejal, da bo koncem leta 1916 uničena zadnja strokovna organizacija v Združenih državah. Rockefeller je pač mislil takrgjt, da vse Združeni države spremeni v Alabamo in Kentucky. Sin je besede očeta dosledno izvajal v Coloradu in brutalno je bil strt štrajk rudarjev v okolišu Trinidada. Prerokovanje Rockefellerja se ni izpolnilo, ker je nemogoče, da teče voda v hrib, četudi so najemniki njegovega sina pri Ludlovu nastopili tako brutalno proti rudarjem, da zgodovina delavskih bojev skoraj ne pozna tako sirovih nastopov od strani podjetnikov proti delavstvu. Vesti, ki sedaj prihajajo iz Kentuckyja in Alabame, dokazujejo, da so bile preroške besede Rockefellerja prazne sanje multimiljonarja, ki stremi za tem, da se ponižno podvrže vse ameriško delavstvo svojim izkoriščevalcem. Rudarji v Kentuckyju in Alabami so se zbudili in danes ne vprašajo več, kaj je Rockefellerju in njihovim izkoriščevalcem všeč. Rudarji ne beračijo milosti okoli premogovniških baronov, ampak prihajajo iz defenzive v ofenzivo in kmalu bodo tudi zahtevali. Štirideset tisoč rudarjev je danes organiziranih v Kentuckyju in Alabami. Združili so se v rudarski organi zaciji U. M. W. of A. in pripravljeni so zahtevati pravice, ki so jih njim premogovniški baroni toliko let odrekali. Rudniški baroni v Kentuckyju sedaj igrajo še slepo miš in ni sem jim zdelo vredno odgovoriti na zahtevo organizacije po skupni konferenci. Gospodje se obnašajo, kakor da ne vedo, da so se rudarji organizirali in da zahtevajo z njimi govoriti o svojem položaju in zahtevah. Kako sodijo njih tovariši v Alabami o stvari, se še ne ,ve, toda sodeč po dogodkih v preteklosti je lahko vganiti njih sodbo. Ce gospodje mislijo, da rudarji popuste od svoje zahteve, sc motijo, kajti če se rudarji organizirajo in kot organizacija predlože svoje zahteve, potem se tudi zavedajo, da so močni. In kdor se zaveda, da je močan, ne pade na kolena in prosi, ampak zahteva, dokler ne doseže svojega cilja. Rudarji ne izzivajo, toda pripravljeni so pobrati rokavico, ki jim jo premogovniški baroni vržejo pred noge. Časi se spreminjajo in gospodje premogovniški baroni naj si zapomnijo, da postajajo močni tisti, ki so bili nekoč šibki - • Chicago, Di. — V 'Prosveti'" itev. 179 sem čital nekak protest združenih društev v državi Kans. glede inicijativnega predloga, katerega je dal gl. upravni odbor S. N. P. J. na splošno glaaovanje ozir. v razpravo. Ne bom se podrobneje spuščal v "proteat," ker ima veakdo pravico protestirati, ako je umeatno. Ker ima pa Članatvo ravnotako pravico razpravljati o tem, radi tega hočem nekaj atvari pojasniti "Združenim društvom S. N. P. J. v državi Kansas," česar bi ne storil, ko bi ne videl dveh podpisov članov, o katerih sodimo, da imata vsaj nekaj vpogleda v organizacijo, ker sta bila sama v odboru tamošnje podporne organizacije. Prvo, kar sem opazil je, da odločno -protestirajo proti vsem trem predlogorp, ki imajo 'priti na splošno glasovanje kot inicija-tivni predlogi od strani gl. odbora. Torej vže naprej protestirajo, iz česar se sklepa, da odločno zahtevajo ,da teh predlogov nc sme dati gl. odbor na splošno glaaovanje. S terft proteatlrajo proti pravilom in aicer člen IX, točka i, stran 22, kjer ;;e doslovno glasi, da zadeva izredne važnosti, ki nastanejo ali pridejo s časom, moro jo iti na referendum ali splošno glaaovanje v nujnih potrebah breq inicijative društva če tako sklene gl. odbor. In ako prijie kakšen inicijativni predlog od atrani gl. odbora S. N. P. J. na aplošno glaaovanje, ali ao mogočo a tem prikrajšane pravice član- pi za rast organizacijo in njene obveznosti. Ne vidijo, da se člani vedno bolj starajo in da hna organizacija vedno več obveznosti napram članatvu. To je tieto gospodarstvo, kakoršno zahtevajo protestu, katero je Že marsikatero organizacijo pripeljalo na rob propada. To je tisto gospodar stvo, kakorŠnega ai žele, valed katerega je bilo že mnogo članov oškodovanih. Nimajo niti pojmo, da se člani vedno bolj atarajo in da se vedno bolj bliža čaa, ko bo organizacija morala plačati vao posmrtnino za umrlim članom Ali mogoče mislijo, da ima orga nizacija že za vaškega člana naloženo popolno posmrtnino na ban ki in da je dotiJni asesment, katerega plačuje V3ak član, neka; j popolnoma odveč, ali kaj. Pravijo Čemu kopičiti kapital na kup, ka teri ne bo nobenemu koristil. Ali mislijo, da js S. N. P. J. kakšna privatna družba T katera gleda le na -svoj dobiček, ozir. na dobiček nekaterih delničarjev T Ali ni vse lastnina članov t Ne vem kateri kapital mislijo, da se tako kopi či? Menda ne čitojo poročil g tajnika, koliko se vsak mesec u plača bolniške podpore, koliko posmrtnine, koliko operacijakih stroškov. Ne čitajo izjave aktu arja, kateri pregleda vsako Mo stanje poamrtninskegu in rezerv nega sklada. Po ;adnji izjavi zve znega aktuarja jO organizacija ravno solventna, t. j. da ima do volj denarja na podlagi starosti članstva za normalne razmere. Ti vidijo samo dohodke organizacijo, ozirajo se pa prav nič no iz-datke In obveznosti organizacije Ako bi gl. odbor tako gospodaril [kot ti zahtevajo, bi organizacija San Antonio, Tex. " y*" ------^ - . t»če je obsodilo Otto I ,!t ja sramota za druge člane. Vsi ti, I prost aka pri zveznem U iV kateri bodo sedaj v armadi, ni•> zboru na *cdem let ječ* inTa šlProstovoljno, in ako so šli, jim dela, ker je grdo govoril sedsj no bo trebo iti. Ako so sedniku, ameriški zastav I malo prej, je samo razloček, je grozit, da pobegne Sel da so nekoliko prej pri armadi, če ga pošljejo v Francije Drugače bi pa sedaj morali iti | . - Ako bi aedaj te izključili ozir. odrekli vaako posmrtnino, bi bilo popolnoma kapitalistično. V tem I Derry, Pa. — Popoldne * ae mora nekaj ukreniti jn se po j šel na Boyerjev dom neki tuj* >olnoma atrinjam z dopisnik >m je dejal njegovi soprogi, fo A. Vider iz Ely, Minn. (Ta od- prijatelj njenega moža, ki ga stavek ae no tiče prejšnjega, da povabil na obisk. Zdravnikova ne bodo "združena društva" na proga mu je na to dejala, dt pično razumela). vstopi, sede v sprejem no'aol^ Nadalje pravijo, da so vedno počaka ,na večerjo, h k iteri pr pripravljeni otoriti vse v prid in tudi njen aoprog. Cez nekaj f torist članov in Članic. Ja vra jo žel tuje^ v kuhinjo, češ, da ga, kaj so pripravljeni storiti v PJ čašo \ode in tain Ji ust prid in korist? Da se kapitol raz- *drovniko*.o soprogo in *be deU med članstvo? Kadar bi bU> Zdravnik je bil v ordiuvi, pa treba plačati posmrtnino, pJ»obi in obvezoval nekemu k pisati, da naj počakajo toliko fa- roko, ko -la počila stre'a. Hitel aa, da ae nabere potrebna sveta? v kuhinj •» in tam naSci sopro Ali naj oe posnvrtnina vsakega mrtvo, tujca pa umirajočega, člana zniža za polovico in še nato Kosne>3 so dognali, da je naj člani čakajo mesece! Jec neki ^ R- Goodwin h Pit Vsak razsoden član mora pri- borgha, kateremu sc je zciea znati, da se mora v ta namen po ter ni imel vzroka za umor. birati primeren asesmentj za ta, nmmvtii iBem.« sklad nekaj centov mesečno, ka- ARETIRAN tere veakdo ložje utrpi, kakor p«|. .0mahaVNeb- ~.TukaJ M " lere VNHWUU iuzjc uujn, JJ« . .. „ - potem plačati naklade, katere ni- rcv' G«or«e Wifliim Kn. ;0 nikdar manjše kot 25c. Toliko K1"'. . Lu.u - storja, ki ostane interniran glede Kapitara — sovražen državljan. Pastorje Kar ae pa tiče plače gl. tejn.Ua, J svojim fa se pa ne izpuščam v razpravo.I ^ * ^ ^ Zahtevati ima vsakdo pravico in ^ jn * odločitev je pa v rokah rasoodnihl trelnQ orožje članov, kateri poznajo bolj na-« tanjko razmere kot pa jaz. P tem morajo vpoštevati vse okoli ščine in ne samo nekatere.| Kar pa razpravljajo glede "Proavete." ne vem na m ICIII piiniujouuv l""' dt bo VP(tno bodo ta polom, ki ga je povzročilo izdajstvo, tudi izjed-|klodalo izvonredni asesment in naČile I**0 kljub temu vodni primohJ» • ....,♦»» n -ji • »i kljaj v blagajni? Ozirajo ae ns Vesti, ki prihajajo ir e besede in apeli na pamet ne delajo revolucije. Iz vedno raste in kapitsl kopiči, ki v.eh krajev Ru.lje dobhr. Kerenskij bn»j.vk., ki g. ^^^iTSfi ZS vzbodbujajo, naj vztraja in ohrani novo Rusijo. V Pe- ku m kM# T jMnl hlH Kkrtjl|6' trogradu so čete spraznile precej gnezdov, v katerih so neananje o podporni organizoelll oamo *e družili carjevi privrženci s fanatiki posebne vrste, ki ln njenih obvetnoafth Vidijo le $180. .i domtkljajo, eiove*kadn,iba i^minj. i«ven S konov, ki jo vladajo kot vladajo naravni zakoni v vsemi-1 ollr r5fJ 1#tn denirJa v ^ ru. Tudi na fronti so čete, ki so zveste novi Rusiji, stori-j gaj no. Toda popoinomo oo po sto- žejo vedno deficit v mesečnem poročilu ali računu glede bolniške podpore. Kapital, kateri se kopi či in nabira, bo koristil vsem član atvu in tudi tem, kateri protesti rajo. Nadalje pravijo, da vsak kapital izkorišča delavce, pa naj bo kakorsenkoli že. Jaz dosedaj še nisem vedel, da kapital izkor^ča. Mislil sem, da kapitalistični sistem, kakoršen je v sedanjih ča-aih, izkorišča delavatvo, ne pa ka pital, in to privatni kapital in ne kapital kakšne organizacije. Ka pital je potreben v sedanji človeški družbi kajti brez njega se ne more nič napraviti. Ako hoče člo vek živeti, mora imeti kapital. A ko hoče človek postaviti hišo, mora imeti kapital, da kupi zemljo in potrebno gradivo. Organizaci. ja brez kapitala no more obatoja ti in ne more vršiti svoje dolžnosti naprapi svojim članom. Tak vzgled imajo pred očmi. Kako si sploh morejo misliti or gamzacijo brez kapitala, to sem jaz radoveden. Ako so zmožni voditi organizacijo brez kdfritala, katera bi kljub temu izvrševala avoje dolžnosti napram svojim članom, mislim namreč podporno organizacijo, naj so kor oglasijo in zatrdno aem prepričan, da jih bo članstvo sprejelo z odprtimi rokami. J Izjavili so se, da se naj neka^ posmrtnine izplača za člane, kl bodo podli v vojni. Torej noj ■» nekaj izplača. Koliko? 5c, $50, $2tK), $1000, oil koliko! Vzemimo aorazmerno #100. Na bojišču na, pade 1000 članov S N. P. J., ako po malem računamo, če se le nekoliko vdeleže kake večje bitke. Izplotano posmrtnino bi znošala 1300,000. Kje je kapital, iz katerega bi se to poemrtnlna izplača la brez škode druge članstva, 1:o tero ostane domo. Ali vzemimo polovico teh številk .znala $180.000 Kje je kapitol, o kote-rem tako kričite? j Vsak pameten Hovek rszvldi, do oe moto v to nomen pobirati poseben aseement in sieer po po- TRIJE UTONILI V POPLAV Lander, Wyo. — Reka Popo le je prestopila bregove in po - i vila ves trgovski distrikt v in« rruBvcic. »o tc... ..» kak*en Lander. Voda jc prihrumela način trdijb, da je najdražji Hst?|ewkrat agodaj zjutraj in je m Kolikor jaz poznam slovenskih po dnevu, dnevnikov, je samo eden in sicer ,Več milj železniške pro*e je bivše "glasilo Avolro-Nemčije-Lodplnte m promet na želez Turčije," kateri stane celo Je .ustavljen. v državi Wvoni ravno toliko, kot "Prosveta" in M nara8ie skoraj vsč reke, ke torej ni cenejše. In kolikor sem | v g0rah taja zelo hitro, čul, seveda prepričan nisem in ra- y Gašperju je voda stopila di tega tudi ne trdim, da so mu pzthfinderjev jez in poplavila avstrijski konzuli, ko so morali nižine. Prebivalci so morali " pobrati svoja šila in kopita iz stHi domove in bežati na Združenih držav, pustili precej- gVet. Sen opomin za prejšnjo zvesto de- y Saratogi so valovi narasle lovanje in so se mu še priporočili de piatte požrli Robert Davjf ža nadaljno tal^o zvesto službo, krajnega komisarja za okraj' Seveda se razume, da to ni bilo bon, njegovega netjaka in brez nič. Kar je pa drugih slov. | land Grossa iz Dayjeve farme. ltotov, oo pa večina že vsi poviša- j --- li naročnino. Chikaški angleški 18 LADIJ, NALOŽENIH veliki dyvniki so povišali za sto TOM, ČAKA, DA ODEIKl odstotkov. Veakdo tudi dobro ve, » JO NA MOBJE. da ae je papir podražil če pred Baltimore, Md. - Osem kratkim za 60 odstotkov. Toda, nevtraflnMi ladij, ki so naloži kor ao vai razlogi, radi katerih W 000 ton žita, so ae morala-povišati naročnina, na- 15 ladji je Islandskih in m vedeni v zapbniku polletne odbo norveške. Nekatere >o žito rove aeje, ne bom še enkrat tega|ložile žc pred enim meaeeemi navajal. s ^'akale ntt dovoljenje, da Le toliko naj omenim, da boi odriniti na morje, vsak zaveden slovenski delavec, Iz nekega parnika so bo koteri opozno vrednost delavske- vreči 7,000 ton koruze v » ga dnevnika, bo rad plačal dotič- ker sc je pokvarila no povišanje naročnine in ga ne, . n„nT>AVT nABI bo radi tega odpovedal. Vsak ^|mOOOCEOZDE^ veden delavec ve, da mu je p»»-1 fflletolt treben pravi delavski list, kakor . - c vsakdanja hrana. Ko bi se delav- »m McMenaR e z ci zanimali pred dvajsetimi leti J* Ji *<** f M^ ^ toliko za delavake čaaopise, kot podjetju^ a .»> • m se danes, bi bile sedanje razmere jjfjjj^ J« drugačne, kot so. Sicer naj }f. Prepeljali ho g* v ^ članatvo odloči po avoji .draVniki upajo, J- » nosti. Jaz za avojo osebo sem st " . 41vIipflje Vrbgl»v*'i ki aeatoji iz triato revatuskiU no ! ka" v s;.....' . I » r,lli t»f« a« jih je »,. luoraoakor, dobil povelje, da pro da ba^tt. it t J tf'"'i t .f4* tu dre dve huiji oovraiuih zakupov L, dan da ie " hI u w f Je"J,e' Mcnl neraau,«. na „«l«ki fronti. Bataljon p.' j, »O pustili iivljenje Ttiwulrl i tn lini in i „ i. JL..I.. V- . za-j \ernerju te kaznilnice. Kljub te- smrtna kazen odprav gotovo, da bi bili dotič ao okusili njegovo kru T .... . .....---- . ^ iwavt-u-K za -\emcijo v za- verneriu t. prodrl sti n linija in nato je prosil vezniških državah pod pretvezo, mu du je pomoči da vzdrži okupirane pozi- da ga vozi v Rusijo. Ker je načrt 11 jena ni l cije toda v četan ruskih pešcev v izpodletel, ac je Nemčija za izgu- ui kiteri « ozadju je namesto pojoči začela btjeni denar v Parizu odškodila ' streljati na pomorščake, ki so bili seveda med dvema ognjema. Nem« ci so atreljaili od spredaj, bratje Rusi pa od zadaj v njihove hrbte. Samo štirideset pomorščakov je o-stalo živih. Berlin čez London, 1. avg. — Oeneralni štab poroča: Naše čete ao v močnem napadu udrle v rua ke pozicije blizo Vianica. So vre žnik je bil prisiljen izprazniti li ni jo Čereinoš in se umaknili proti vzhodu. Napredovali smo tudi gozdnih Karpatih, ob južnem Se retu in na obeh straneh Moldavo ter Sučave; tam so 'Rusi ostavili svoje pozicije v okolišu Meate Ca nesce. V okoilišu ,gore Bereckez na moldavski fronti je sovražnik Včeraj napadel petkrat brez uspe-lia. Dalje proti jugu ae je moral u-malkniti eden naših polkov vsled sovražne premoči. — Na fronti > ztoČni Galiciji in Bukovini so na čete izvojevhle nove uspehe. Prekoračite reko Zbroč na več kfajih kljub srditemu odporu Rusov. Rumunska fronta. Jaai čez London, 1. avg. — V goratem okolišp med rekama Ka-sino in Putno je sovražnik poskusil z več protinapadi, toda povsod je bil odbit. Bitka za posest gore M]agura Casilunih se nadaljuje. Petrograd, 1. avg. — Sovražni napadi ob cesti lz Kimpolumga in severno od Putne so brli odbiti. Južr>o od omenjene ceste smo o-stavili nekaj pozicij. Deset vrst severno od Soveje so rumunske čete okupirale utrjene sovražne pozicije na desnem br^gu reke Putne. Razno iz inozemstva. Nemčija bo plačala vojne stroška Bolgarska in Turška. Curich, Švica, 1. avg. — Semkaj je prišla vest, da je ^emčija obvestila bolgarsko in turško vlado, da bo ona plaičala vojne izdatke za o-be državi v lettf 1917—18. Iz tega sledi, da ata Bolgarska in Turčija na robu finančnega propada. Pjwi pt niso v ofenzivi aa-r žiriji, temveč so^aktivni ** »voji fronti. Včeraj so čete napadle na 1500 ' wroki fr(lIiti severno od z aolrriiii uspehom. Nemški PMj* bil odbit. 167 Nam. ^ bilo ujetih. ti!" 7: Londo». 1- avgusta. javlja v sinoč: ±*roellu. ^ ne je angleška silovitem napadu •J.^traneh Vprosa morala J7 z gojitvijo kraternc r^J^n,Kki defenzivni zo-v P"Korju Chcmin-dcs-■ w '"'"'ike čete okupirale iy >a ujele 1500 Lijanhung zopet predsednik kitajska republike. Peking, 1. avg. — Provrzoričen predsednik Fengkvočang je danes izjavil, da odloži predsedniitvo in nasledil ga bo prešnji predaednik Lijanhung. Pristaši Tujančijuva organizirajo aejiaratno južno repu-bliko a Kantonom kot glavnim matom. Dr. Sunjasten sodeluje pri tem gibanju. Angleške izgube v juliju: 71,832. London, 1. avg. — Angleške izgube v mesecu juliju na vaeti bojnih frontah znašajo,2503 častnikov in 59.320 mož; rfkupaj 71.832. '«ito Cen, »u ruski fronti. - Pri Uusi- Iiieji so sovražne SmZ t rck° ZbW il> I, : ?' zakopoV, C ; »'»ionetr« ■ s " Jokaj >Kij, vrženi nazaj r»i španska je internirala nemško submarlnko. ' Madrid, 1. avgusta. — Apantrka vlada je ukazala internirati nemško aubmarinko U-23, ki je prišla v pristanišče Corunne v poškodovanem stsnju. Poveljnik strbms-rinke noče izdati, kaj je povzročilo škodo. Kuba je Uročila Ameriki nemška ladje. Washington, D. C. 1. avg. — Kuba je izročile Združenim držs-vsrn pet nemšleih parnikov, ki jih je zasegla v svojih pristsniščih, ko je nepovedsls vojno tfemčijl. Psrnfke bodo poprsvjll in jih vpo-slili za plovbo. Nemčija jt zasegla švedski deuar. Stock h (/I m, 1. s v g. —Uprava tn-sovražnika,1 kajenje "Handclabanke" zahteva tpiu ."Pri Puklijlnaju od ministra zunanjih zadev, da fcto I \jego-l vloži pri nemški vladi protest pro- hflkiti P , ' prmanovke ti sekvestrirsnja svote $1,500,000, . so ki jo je imela "Handelsbanka" v fctin j izpraznile raznHi nemških bankah. % S, mH k J" ',"l*Cm' VT0* Pri tem protestu je prišlo ua aepr,.M_ "rirn 1,0 »nnoge dan, da je aVemčija izgirMla vHiko gn- svoto denarja Isnako leto, ki ga ' 4>otia. je izrihiteli ns pouioč in akoravno ao )ili premagani vsled tegs, ker so imeli stražniki pufike, je bil vendar rešen. Borudulin so je zelo )al Sazanova, k:ijti on je bil duša cele organizacije političnih kaznjencev in mu je pripisoval ve!il< upliv. Radi tega ga je zaprl v po aebno ječo. Velikokrat se je nr'-godilo, da ao nekateri streljuli \ njegovo ječo, toda izdal ni Tftibc-nega pojasnila. Kmalo po napadu na Sazanova, je bil Borodulin prestavljen v Ruaijo, kjer ga jc pn usmrtil nihilist Pakov. Leta 1910 je bil imenovan go-vernerjem v kaznilnici Gorni Ze-rentui Bvisotaki. Ta je bil radi nekaterih pregreškov aretiran v Vladi vostoku. Takoj ko jc nastopil službo, je začel polagoma odpravljati rtf!!-(o med političnimi in kriminalnimi obsojenci. Rsdi tegs so politični kaznjenci odgovorili z gladovnim štrajkom. Governer Je ukazal te pretepati. Kaznoval jih je no-dalje s tem, da so morsli leEsti na golih tleh brez vss'ff posfelinc oprsve, dobili niso nobene gorkej irane več tednov, n« kr.jig niso smeli sprehajati, dobili niso dovoljenja, da bl odpr,*f*!l in ali1 sprejeli kako pismo, ne kake hrano ali obleke po po«M. Pretepali! so Jih pa vsak dan. Nekatere je ukazal zapreti v tatnnico in aicer tako ozko, da ni bilo mogoče vleči, tla so bila posuta z dušljivlr« apnenlm pra-iom. Rsdi tega ao bili kaznjenci zelo žejni, toda iilno dobili vode.i kolikor so jo eahtevali. amfwk /.<• j malo. Velikokrat se je dogodi „, da sa atraŽnlki nalašč nekoliko škropili ta apnenl prati, da j« bila v celici večja vročina V rial-hujšem mrazu jiin niso dali nosek Pobegnili ao v vse kraje in ao raz-trošeni. Nekateri ao vbežall na Kitajsko, v Neverno Ameriko. Ju-Žno Ameriko, Afriko, aploh v vse kraje, kjer le upajo, da bodo na vfcrnem. Vai ao pa gotovi, da Jih bo enkrat zadela vsoda. Na zabavnem večeru. Oče (ainu) No, Janko, ali ti nI-sem rekel, du paziš na čašo gospoda župana iu da jo takoj napol-niš, ko je prtfzilat Janko: Ali oče, saj ne pomaga nič, ko jo natočim je takoj so-pet prazna. Zasluga. Žena (srdito možu): Ti mi o>i-tsš, da lenarim. Vea dan samo ješ in piješ, delaš pa nič. Ali al ti kaj pripomogel k našemu blagostanju. Vae kar imamo, aem jaz — podedovala. Slavonska Narodna UelaasTUeta I, IfH OLAVNl 8TAK: •08T- 17. jsslja 1907 t Ari. niteata. UMI GAGO, ILLINOIS. UL BO. LAWN DALI ATB, UPEAVKI ODBORI TreJsedalkt John Vogrifl, bos 190, U Balle, DL L Podpeadeadnkki J. BratkorM, B. F. D. 4. bes h« Girard, Km IL Podpredaadaikt Jotaf Kuhelj, 9409 Bwlag sv*, Bo, TaJ^Ai Jok* Varderbar, 9700 Bo. Lasrsdelo Ave, Blagajsik: Astoa J. Torbo v os, P. O. Boa 1, Olooro, tU. Zaplsaikar: Joha Molek, 4009 W. Blat St., Chicago, IlL MASBOBMI OOBBKi Jolo AmbroiiA, S51 boi« Gaaoaebar«, Pa. Paal Bergar, 741—let BL, U Sells, KU. F. 8. Toucher, «74 Ahsay Ava.. Boekaprtng. POBOTXI OOBBKi Astoa Hraot, 911—90th Ave., New Datath, Mlaa. Jo«o Rodil«k, box 489, Baatthtoa, Pa. Badolf PlotorAok, 499 bes, RridgorlUo, Pa. Jakeb MlklavMŠ, L. Beat I, WlUoek, Pa. M. Petrovlok. 14910 Bale Ave, OoUlawood, O. UBBOMIK "PBOBTBVBMl JeAe " Ul. Tiionn bmuvmiMi r. J. Kova, M. D., 090« BL Olalr Ave, Olovolaad. OMa, VO DBNABNB IADBVB Df BTVABI, U 99 SUeJe flt aprsvas«a odbora la 8. N. P. J, saj ee poIBJaJe aa saslevi JOKM TBBOBBBAB, 9907—89 Bo. Lai PBITOtBB OLBDB OBMBBAXJTBOA POBLOVANlA 99 »oftljeje aa aa MOŽJE! Pilite Ae dano« sa vrednostna nojaii-nlla kako podvojiti vafte moči-življenje in moiko upoHobnoaL Hitra pomo^. Naalov je: Jovito Laboratory South Hill Bronch, Pittsburgh. Po. POZOR1 Vsem Slovencem in Hrvatom La Salle, IU. in okolici ao toplo priporočam, za nabavo NOVI! OBLEKE ali 8UKNJE. Postreže-boste najboljše pri meni. Či-uii. likam in popravljeni atarc obleke. Cene zmernd? postrežba točna, delo in blago prvo vrsto. Slovenski krojač. JOHN ERMENC, Narodni Dom - La Salle, IU. (Aug. 1*—31) t sU Av*, slovi JOftB AWPBftflTft Bes 991, BADBVB PBBPIBLJXTB TBBBDTB, kl sla JIM atanoa, n poSUJajo aa aaaSevi AKTOM KBABT, III — TBI DOPIH, ss aaslovi UBBOKZAVTO "PBOBTBTB TBB UPBATMIAKB BTTAKZ, OPKATKZftTTO "PBOBTBTB", T »nea^slsasl s tajništvo« S. M« t« 9H "Proevets" as rabite laea oradaikov, den ako leUU, da bo vaaka etvar hitro ■sje glavnega opravsega edbeca ss vtBje v Bseoen. BsBatafc ob sal t frva ta trata la- ss temjaje Aft, Obloago, lUloois PRIPOROČAM SK rojakom sa obilen obisk ROBERT W. LAYER ARCHITECT lil H. La lalli SI., CJriuii, kl J« izdelal načrt sa gl. urad S. N. P. J. M priporoča Slo-vencem ta isdelovanja • atavblnaklh načrtov. • Tel. PraakUa M01 TEL. NA DOMU AUSTIN 99009 Dr. Koler •LOVBNSKI »RAVNIK IS« P«aa At* Pittsbargk, Pa. vaem moje kavarna in reeUTraolJo Dobra postrežba s vsakovrstnimi jedili. Mojo geslo ji " Lačna nasititi". Pridite in gotovo boste zadovoljni s mojo postrežbo. Prepričajte se to jo naj glavna ja. Martin lom, 6084 St. Olalr Ati, Cleveland, Ohio. KADITE TILLMAN OIOAKK. Uniiko ^■f^t tbjlnu Oigun............10« S. N. P. J. Cigara........10« Tillman Cigar Oo. _AURORA. MINN. NAPRKDEK. Prosvota pilo aa blagostanje ljudstva. Ako se 9trlnjU a njeni-ml idejami, podpiraj trgovoa, kl oglašajo t Proovoti. V zalogi i-mam roe sa vsakdanje potreblčl. ns po smorai coni. ANTON EOKNIK Harmtnii, Pa. (l ) ULJUDNO SI PKIPOKOClAM vsem Slovencem, da me podpirate in pridete* k meni kupovsti " grooeri jake" potrebščino In avele meso. V zalogi imam vsega dovolj in Vam lehlfo dobro h to£no postrežem. Podpirajte nas, k I oglašamo v "Prosveti". K. BERLINER D« Pu«, IU. (avg. 17) Jfllllllllll«lllllll|||||||||||||||||||m 1 Lohse-jevo milo iz lilijinoea mleka ] 2 , kl ga jo isnajdel / « i s ki ga je isnajdol Gustav Lohit v Borllnu Dvorni saloftnik Njegovega Vollčautva ossarja ln kralja, Njenega V9U6an9tva oesarioe in kraliio«, o. i. kr. auatrijoko-- - ogerski saloinlk To toiletno milo prvo te vtste, je sestavljeno Is najplnuie-nitejših maš/ib evetljice lilijo, ki vaebuje poleg milega Iu pri> jetnega duha tudi razna druga zdravilna svojatva. Lohse-jevo milo iz lilijlnega mleka je neobhodno potrebno nt za še tako razvajeno in nežno obličje in lepoto kožo. Pri rodni vporabi tega mila ae odpravi rudečlco lu vao drugo nesnago na koži, ter iHHieli isti zelo priljubljeni nežni in prozorni dih, ki je glavna podlaga lepoti, To milo je, oalad njegove popolna itavtraliioati neprecenljive vreduiaiti ss ohranitev nežne polti, ki s<* ua ta način obdrži do jmzue atarosti. Nedosegljive vrednosti je to milo zs otroke. Zahtevajte iskljufino 1« Lohse jevo milo if Uiijlnaga mlska. ATLANTIC SUPPLY CO. 37 Holm«« Ave., Departamont P., YOUNGSTOWN, OHIO. To milo a«* vdobi v vaski leksriii| If zahtevajte ga. ■ ■ 5 ■ i ■ : NORTH SIDE STATE BANK HOC*. STTUJVGS. tuyo. IMA KAPITALA HlMBIVt tlHJH.90 sloven^, Ml »»an— 4mm wOtm prifutfm V OO« e* m|oIC|IS «m«S riae«|«mo « Ilililsi sBessdl sa besi« via««. SO« h A. KOHSSaVATIVNA im NAftapNa in9tit0ciia. Mika Brunao jo prejel $165.09 w M tednik M. Apiarlta jo prejo! $\20M t dr oh lodnfc, bo ata delala aa PENN-MARY COAL COMPANY V HEILWOOD, PENNA. Vi luSId*. le aMluiit« in naofot. U rtč, Imt rudmk i« w« ia Um i« do»olj »oa. Nor. hO., »JUu» it.vilo SIot.ho* Matu. m emkw in tok. V.m aa M. wUlo, da M« Som. koi r Mri domovini. «, „', „,:.....-J. ...... a. j, lutnpnik » dulMI rrUiU pripr.ri).oi m ikovodja! — Zmagamo! — Doli z Wadho el Amerijem. — Smrt Hrvatom! Vsi ti vzkliki ao bili tako gromki, da so se ališoli celo iz atolpa. Abubekr jih je začel miriti — Nikar, bratje, tako glasno IzraŽevati svo-je prepričanje in svojo radoat, zakaj lahko na« »ovrag sliši prej, nego bi to bilo potrebno iu bi ae pripravil. Takoj nato se je odredilo potrebno, da se dvigne vojaka. • s • Niti dve uri niata minuli, iu že so stale čete druga za drugo v lepem redu ua velikem dvori-šču berberake vojašnice. Svetli in oatri meči. jekleni, močni ščiti, pušice in loki iz elastičnega ls sa, kopja, dolge sulice in aablje dainaščenke, vse to jc bilo v lepem redu. Veliki množini vojske so ščitile glave železne čelade in oklepi ao bili iz koža ln železnih luakin. Na rokah in nogah so imeli železne plošče. Bili ao to močni, plečsti ljudje. Prve afrikanake čete so bili strelci, ki niao bueli nikakega težkega orožja, in so bili predatr*že konjenice. Ko je bilo vae pripravljeno, je že solnce tonilo. Videti je bilo, da ae bo glavni del bitke zvršil ponoči. Saracenom in Maurom to ni bilo po volji, zakaj oni ao ae ogibali nočntti bitk in spopadov. Konji ao nemirno hrzali in poskakovali. Ber-beri so komaj čakali, da gredo v boj. Naposled ae je dalo znamenje za odhod. V največjem redu so krenile afriške čete iz svoje vojašnice proti alkazarju. Videti je bilo, kakor bi šli na kako parado. Zahajajoče aolnee je razsvetljevalo a svojim bleskom svetlo orožje in zagorela lica berberake vojake. Prvi ao bili afriški strelci, smeli, ko-ščsti, na pol goli, ki so umeli tekati istotako urno, kakor konjenica, ki jim je aledila. Za konjico ao šli z lahnim korakom pešči e dolgimi milieami in ščiti ki ao jim zakrivali celo telo. Bobni in trombe zadonc po kordovakejn mestu. Meščani planejo ven, da vidijo, kaj ae fodi. ., Prodajalci in trgovci, koder je korakala vojska so, poznsvsjoč razmere, jeli spravljati avojo robo. ki so jo imeli na tržišču. Bojszljiveji ao zspsbnili vrsts zsksj, daai je »gledalo, kakor bi šla vojska na parado, vendar je mnogim ostalo dobro v spominu, da je večkrst iz tske parade na-atalo klanje. Na čelu divjih Z*netov je dospel Abubekr Že blizu alka-zarjs, ksr ae pojavi pred njim poslanik Wadhe el Amerija. Pozdravi po vojaškem običaja, zatrobi v svoj rog iu vpraša, kje je poveljnik. Ko ao gs odvedli k Hešsm ben Solimanu, re* če poslanik: — Wadha el Ameri me pošilja a vprašanjem, kaj pomeni to, da ste prišli v tolikem številu iz vojašnic in napolnili vso Kordovo s truščem. Ali nc veste, da je kalif prepovedal, da v ta del mesta ne sme nobena četa, razun hrvatske telesne straže. Vase postopanje snsči neposlušnost. Svetli moj gospodar, Wsdhe el Ameri vss pozdravlja in vam sporoča, ds s« vrnete takoj v svoje vojašui-ce, ker bi bil dmgače svetli kslif prisiljen proti vuiii rabiti silo. — Zdrobi mu glsvo — vzklikne Aibuhker brstu. A ts je že odgovarjal poslaniku Wadbineiuu. — Povej avojemu gospodarju, da ne sprejmem od njegs nobenih ukazov. Niti od njega, niti od ouega, kl si je nadal ime kalif* in nitus pravice do te vssti. Po vaj svojemu goapodarju, da sc moje čete ne povrnejo v vojašnice tsko dolgo, dokler nc dobimo glava Isii-kalkfa ki njegovega nasilnega hadžiba, Wsdhe el Amerija. Po njuni krvi hrepenim in s mano vse moje čete. Zakleli smo ae, da hočemo voditi boj do zmsge in ds ua borno mirovali, dokler žive. Povej avojemu gospodsrju fm to, ds se nsdjarao, ds gs Se nocoj zapremo v lato ječo, v katero smo zsprll njegovega saupnl-ka krščanskega grofa. — Smrt usurpatoru, am rt iadajici Wadhi el A meri ju — je upil Abubekr in ustne ao mn podrhtavale od srda. Za hip je vpHa vaa berliersks vojska t — Ml hočemo glava isdajice. — Smrt iadajieU Wadha, kateremu je bilo sporočeno nevarno gibanje »ovratnika, ni čakal na vmštev svojega poslanika, ker je alutH, kak odgovor mu prine-•e. Dal js takoj utrditi Alkasar in ae postavil u a Čelo svojih Hrvatov. Hotel je, da oatane kalif v utrjenem alkazar-pu, ali Mohamed ae ni dal pregovoriti, nego sa ml ločil boriti sa a svojimi četami. V ne je čakalo napelo, kako se ssčne boj. Ko »e je vrnil poalsnik in ao ališali odgovor Itertorov, j»m je vzplsurtela kri valed fnjeva in niao boleli čakati navala sovražnika. Kemaj a« jih povcjjniki zadrževali llkrstl nsatsn tišina, kskor pred vttisrjeut, a tisto xabobne bobni in csorijo 1 rombe ln ra trenutek v »smem mestu Kordovi, v uajiivahnejŠAur delu meats, pred palačo Alkasar, pred prestolom kslifa, as ja asčel boj Hrvatov in berberov. H početks ni bil boj divji, nego je bil aauio apopsd posameznih oddlekov. Meščanstvo ae ni nsmersvsle mešati v to bitko. Bilo je očividno, ds ae ni navdusevslo niti zs Hrvste niti zs berbere. Zsto je gledslo povsem ravnodušno, kako ae sovraiuiks paujcts. Ko so začele psdsti prve pušice in kopje zsdirsti v uieao vojakov, ao gledali mdščsnje a svojih štren, kakor kako igro, kakršne ao srednjeveški vitezi radi prirejali. Solnce je že zatonilo ki večerna zarja je ea-rdbno žarela nad mestom, ko ae je začel pravi m »t rašhi boj. Strašen krik ae je jel razlegati po mestu, krik besneče vojake in stok ranjencev. Sedaj tudi meščanje niao mogli mirno gledati prelivanja krvi. Bojaccljivejši so odšli v sobe, se skrili v kleti ali tajna skrivališča, nekateri so po tajnih hodnikih bežali iz Kordove, nesoč s seboj največje dragocenosti in denar. % > Drugi hrabrejfti ao oatali na strehafo in naročili slugam, naj jim prineao drva in kamenje in drugo orožje ter pripravijo v kotlih vrele vode. Sprevideli so, da to ni navadno, neznatno pobijanje kalifovih in berberakih čet, nego se danes v tem boju odločuje usoda naroda. fZbesnelost ae je vedno bolj polašcala obeh vojsk. > Zbesueli Zeneti so nsvalili uprav tja, kjer je sredi svojih čet dajal povelja Wadha el Ameri. Ali njegove čete so ostale kakor skala in niti zganile se niao. To je berbere ra-zdražilo še bolj in vrgli so ae z vso silo na Hrvate. Nastalo je strašno klanje. Kri je tekla curkoma po pranu kalifskega mesta in po raeaekanih delih človeških trupel, ao gazili divji bojevniki. In zgodilo ae je, da je neki berber a svojim kopjem pobil uglednega meščana kordovskega, ki se je mirno vračal domov iz džamije, ne sluteč nevarnost in misleč, da še pravočasno pride domov. Za trenutek se je vest e njegovi si^rti raznesla po vae meatu. Vsi ao g, cenili, kakor pravične-ga in oglednega človeka. — Tako torej, ti berberski psi napadajo nas — se jamejo srditi meščan je. — .lasno je, da ae bo godilo nam ravnotako, ako se je vzdignilo meščanstvo in pomešalo v boj zoper berbere. S streh hiš jame padati na glave berberov kamenje, vrela voda in olje. . * — Pobijte gade I — Pobijte tirane — Uničite zločince — je vpil narod. Narod je m rail telesno stražo 'hrvatsko in ber- bersko, a vsled uboja meščana je vae vsplamtelo in sc postavilo na stran hrvatske telesne straže. Tudi na ulicah je jel narod napadati berbere. Vedno .več in več ljudi se je pojavljalo in razdražene gruče so bile žc pomešane v bitko. • Berberi, za trenutek osupli, da ae je razun redne Wadhine vojske dvignilo nad nje tudi meščanstvo, ao sc za hip umaknili. Ali nato so spo-zuali, da je narod neurejen in da se bori brez redu in vodstva. Dočiiu se je Abubekr boril proti kalifu, je Hešam ben Soiiiuan obrnil svoje čete proti ljudstvu. — Bij, sekaj, pali ~ je bil ukstz. In na to zapoved, kakor bi se zgodil čudež, se vnamejo tri hiše. Tisoč mečev .je udarilo po meščanih in ti akoprav so bili zelo hrabri, vendar niso mogli vzdržati strašni berberski sili. Dim gorečih hiš je obdal vso Kordovo. Ogenj ae je dvigal proti nebu, kakor ognjeni seber. Vpitje, atok, lomljene kopij in mečev, žvižganje strelic, zvok tromb in rogov, prasketanje požarja, vae to je napoljevalo Kordovo s strahom in grozo. Na ulicah so ležala trupla meščanov, vojakov, žen in otrok, ki so popadali, ker so sc pomešali med one, ki so izgubili zavest iu treznost, ter mislili samo na to, kako bi pobili čim več ljudi, kako uničili več človeških življenj, kako prelili več krvi. » , •Noč je (Objela zemljo ali bitka ni jenjala. V svitu gorečih hiš se je videlo Kako;* po dnevu. Ni trebalo prižigati luči, ni trebalo počivati. Kordova je gorela. Kordova se je klala. — Naskok za alkazar — je vzkliknil Abubekr. — Sipljite ogenj v alkazar. Kakor zdivjane so poletele na te beaede berberake čete naprej . — Planite na »hiše meščanov, osvojite si jih iu sipljite iz njih pušice na čete usurpatorja — se je drl atari berber — tri dni se vatu dovoljuje plenitev po Kordovi. Vrela voda se je sipala na glave berberov, kamenje je padalo ua njihove glave, ali berberov to ni odgnalo. Na hiše so prislanjali lestve in se po njih vzpenjali v notranjost, sekali vrata in ko so sc vrata vdala, ao planili v hiš« in aekali statve, nriadce In otroke. Vae, ki ao ae jim postavili in one, ki ao jin čakali, kakor jagnjeta. Ženam ao trgali koprene s lie in pri kateri ao videli ds je stsrs, so jo sunHl a kopjem. Kakor da se bore vrsgovi, ne ljudje, jc puhtela zemlja od krvi. Dosedsj ae je Wadhs nahajal v ofenalvl. Hotel je, ds večji del njegovih čet oatane at r jen in zakrit in ds tako pokolje čimveč berberov, Ko je sapazil, ds sc breber! resno pripravlja, jo ns asm alkazar, spremeni v trenutku avojo taktiko. Zaseda konja, dvigne meč, zamahne in vzklikne a gromkim glasom: — Naprej Hrvatje! Sedsj je čas, da zrav-m am o s aemljo naše aovrsgt. Mi ali oni! To vprašanje rešite a svojimi meči. Ali rešili ga bodete sijajne, ker ste Hrvati! In kakor da ao strašni tmaji nsvalili berbere, tako ao planili Hrvatje. Hovrašnik se jame umifcati. Abubekr j« absenel. (Dalje alsdL) na Iz jugoslovanskih krajev« Kar sc posname iz te vesti- je pa najbolj zuačiluo to. da mari-»oroka okrožna aodnija izdaja objave v nemškem in italijan-akera jeziku, Slovenščina je prepovedana — italijanščina pa ne O tem smo že zadnjič poročali, da oblasti v Trstu ne razuanejo slovenskega jezika. In aedaj pa poročajo, da ae isto godi v Maribo-ru, kjer je pretežna večina Slovencev in kjer ni bilo nobenegs 1 talijana. To je tiats "pravična" Avstrija, za katera ae nekateri avstrijakanti" toliko poteguje jo. Oblaati v Mariboru izdajajo svoje objave v italijanakem jezi-ku in sicer za italijanake begunce Radovedni amo, koliko italijanskih beguncev je na Štajerskem ln sicer v mariborskem sodnem o-kraju? Iz %fckaterih krajev ao ti italijanski begunci t Saj vendar Av8trija nima nobenih italijanskih krajev, od kjer bi dobila i talijanske begunce. Torej aloven-ščina prepovedana v vadi uradih, italijanščina' dovoljena. Saj potem ni čudno, da Italija zahteva te kraje za ae, ker je vae italijansko in nemško. Slovencev itak ni nič, ker se slovenskega jezika ne rabijo. Vaak pameten človek bo sodil> da se v dotičnih krajih- kjer je prebivalstvo enega naroda v pretežni večini rabi v uradih tudi jezik dotiČnega naroda, ako vaaj uradno ne, pa vaaj za občevanje. Seveda v Avatriji ni tega, ker tam pri vladi menda že nobenega pametnega človeka ni več. U vsega tega se razvidi, da hoče avstrijska vlada popolnoma zatreti slovenski živelj in to do korentue. Postopanje avstrijske vlade napram Slovanom ae jasno razvidi tudi iz sledečega članka, kate-rega je prineala "Boeniache Post" 23. maja: "Iz Prage ae poroča: Okrožno sodišče v Chrudi-nu je prepovedalo brošuro "Balkanska rakouska politika" (av-h fro-ogrska balkanska politika), katero je izdala socialiatična narodna stranka, zaradi motenja javnega miru in zaradi zločina razžaljenja veličanstva in članov vladarske hiše." Gotovo je, da ae avatrijaka vlada boji, da bi ljudstvo ne zvedelo roaniee o avstro-o grški politiki na Balkanu. To je tndi razumljivo, da je takoj vse "razžaljenje ve ličanstva", ako se vedno in vedno ne ponavlja "njegovo veličanstvo po božji milosti" in druge bedarije, katere že spadajo v po ganske čase* ko je bil vsak vladar bog, kar je tudi sedaj zopet vpe Ijano v Nemčiji in Avstriji in sploh povsod, kjer imajo še )cro nane norce. Saj je še čudno, da avstrijska vlada pusti izhajati list, katerega izdaja dr. Otto Kraus v Lipskem in aicer pod imenom "Die Sued-slaven". List izhaja seveda nam&kcm jeziku. Dr. Otto Kraus je bil namreč dolgo časa urednik "Agramer Tagblatta" in kakor poroča "Edinost" je odličen ča sntkar in dober poznavalec jugo slovanskih krajev in menda jako ljubi Jugoslovane. Koliko je na tem rcsnice, se ne ve. Verjeti n> treba dosti. Ko bi pisal reanico c Jugoslovanih, bi niti prva številka tega Hsta ne izšla. Da bi prepričal lNenyje, kakšne pravice da morajo dobiti Jugoalovani, do katerih so upravičeni, pa aploh ni vredno misliti. To je rsvno tako, !