Erfolgreicher Angriff gegen feindliches Gelelt vor der N^rdafrikanischen Küste Deutsche Kampf- nnd Torpedoflugzeuge versenkten zwei Zerstörer, vier Frachter mit 29.000 BRT, sowie einen grossen Tanker — Deutsche nnd ungarische Truppen dringen zwischen Karpathen mtd dem oberen Dnje str weiter vor Ans dem Flihrerhauptquartler, 21. AprlL DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:- Im Kampfraum von Sewastopol, am unteren Dnjestr und nördlcih Jassy griffen die Sowjets gestern vergeblich an. Zwischen den Karpathen nnd den oberen Dnjestr drangen deutsche und ungarische Truppen gegen hartnäckigen feindlichen Widerstand weiter vor. Die Stadt Ottynia wurde nach harten Kampf von ungarischen Verbanden genommen. Südwestlich Narwa kämpfen sich unsere Trappen, von Schiachfliegern wirkungsvoll unterstützt, unter Abwehr heftiger feindlicher Gegenangriffe weiter vorwärts. Aus Italien werden ausser erfolgreichen eigenen Stosstruppunternehmungen, bei denen der Feind hohe blutige Verluste erlitt, keine besonderen Ereignisse gemeldet. Verbände deutscher Kampf- und Sehlacht-ftagzeuge griffen bed Tage feindliche Stützpunkte im Kaum von Lanciano an der Ad-riatisehen Küste und in der vergangenen Nacht Ziele im Landekopf von Nettuno mit guter Wirkung an, tTber dem italienischen Raum wurden gestern 12 feindliche Flugzeuge abgeschossen-Deutsche Kampf- und Torpedoflugzeuge führten in der vergangenen Nacht einen schweren Angriff gegen ein feindliches Nachschubgeleit vor der Nordafrikanischen Küste. Sie versenkten im Seegebiet von Algier zwei Zerstörer, vier Frachter mit 29 Tausend BRT, sowie einen grossen Tanker. Dreizehn Handelsschiffe mit 103.000 BRT, zwei grosse Truppentransporter nnd drei Zerstörer erhielten schwere Treffer. Feindliche Bomberverbände griffen am Tage und in der Nacht 23ele in den besetzten Westgebieten an. In der vergangenen Nacht führten britische Flugzeuge einen Terrorangriff gegen das Stadtgebiet von Köln. Es entstanden besonders in den Wohnvierteln erhebliche Gebäudeschäden nnd Verluste unter der Bevölkerung. Angriffe einzelner britischer Flugzeuge richteten sich gegen das Gebiet der Reichshauptstadt. Bei schwierigen Abwehrbedingungen wurden 12 feindlichen Flugzeuge abgeschossen. Starke deutsche Kampfgeschwader bombardierten in der vergangener Nacht die Hafenstadt Hull an der englischen Ostküste. In den Zielräumen, besonders im Hafengebiet, wurden mehrere grosse Flächenbrände und starke Zerstörungen beobachtet. jtmaßfco vztrajanje knmijésb in pcfSfcB posadke ter ptodor nemSöh dM-s5j severno od öemavje v smeri proti gl t im iiemgkim bojnšrn Crtam, sta dolgo Saša vezala pomembne sovražnikove afte ter rta s tem bistveno pripomogla, da BO Nemej TTfcrtHH svoje obrambne črte In fedir Jw> piričeH protiukrepe proti sovjetskemu zapadnemu krilu, ki je težilo k Lvovu tet Loblinu. Osvoboditev teh treh botfrrfh ptn, k} so jim pomagale tudi nemške čete z zapada, predstavlja vojaško dejanje, ki se lahko vredno primerja z dogodki prt čerkasih v februarju. V obeh primerih bo se namišljeni obkol jevahK uspehi, o katerih je sovražnik mlsKl, da jih ima že t žepu in ki jih je že na vsa usta napovedoval, v zadnjem trenutku zaradi preudarnega načrta nemškega vodstva ter velikega bojnega duha nemškega vojaka izpre-menilj v sovjetski poraz in v pomembno zmago nemškega orožja. Bistvenega pomena, čeprav ne za ves položaj, pa so končno tudi sovjetski koncentrični napadi na junaško nemško posadko na Krimu ter na njene rumunske zaveznike. Sovražnik je vršil ofenzivo s tako velikimi silami, da je nemško vodstvo sklenilo izprazniti večji del ploskega ta zato za obrambo neugodnega ozemlja ter je zbralo svoje sile na jugu polotofta, kjer nudi, gorato ozemlje okrog bivše se-vastopoljske utrdbe boljše možnosti za obrambo. Tu so najtežje borbe s številčno tn materijalno mnogo močnejšim sovražnikom. V .srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se v zadnjih 14 dneh izjalovili vsi, z močnejšimi silami izvršeni poskusi boljševikov, da bi prebili nemške črte. Tako južnovzhodno od Mogileva, kakor j-nžnovzhodno od Ostrova in južno od Ksk«i>a so izvojevale nemške čete popoine Berlin, 21. apr. S posebne strani poro- | čajo: Velika sovjetska zimska ofenziva, M je trajala neprestano 4 mesece, se je sedaj tako rekcč končala, tako časovno, kakor strateško. Vsega tega ne more izpremeni-ti dejstvo, da na Krimu še trajajo ogor-ene obrambne borbe in da v zadnjih dneh ovražnlk ob spodnjem Dnjestru ter med dnjestrom in srednjim Seretom zopet moč-io, čeprav brezuspešno napada. Na osta-em južnem bodjšču vsa tja do Kovlia, torej v središču in na zapadnem boku sovjetskega vdornega področja, se je v bojih --dniega časa kazala vedno bolj naraščaja "nemška pobuda, ki so jo kronali številu: in pomembni uspehi, čeprav so imeli le krajevni značaj. V splošnem sta nastopila pomembno kon sondiranje in razbremenitev položaja, deloma kc posledica vedno uspešnejših -crr.šMh protiukrepov, deloma pa tudj za-ker je sovjetska ofenziva zaradi močne trvavitve svojih napadalnih oddelkov ter ns'Tbovalnih zvez, ki so se postopno zelo -»daljšale tn ki vodijo po zelo razrušenih a uničenih poteh, izgubila toliko udarne moči, da iti nemška obramba svojega pritiska lahfco le izravnala, temveč je z -sspešniml isstnimi protinapad že lahko nomemfcno odločala o razvoju celotnega •»iožsja. Sovjetska ofenziva se je torej stavila, nikakor pa ne izgleda, da M nasprotnik ta prisilni odmor uporabil iz-JTpolaitev in preureditev svojih oddelkov ■or za priprave novfh napadov večjega •--sega, dočim se na drugi strani nemško ■odstvo bavi z važnimi premestitvami svo-% &»t ter z Izvedbo novih protiukrepov es primer pričakovanega ožrvetja boijSe-"JSkega navala. Vojaškemu razvoja v radrrRh <$ve$i ted-«Bt so vtSsmle pečat Zlasti trj zadeve: TfKtvBem ßtaMBzaetja nesnSkega južnega Tfla, M se je po načrtni iavedIM rrmfkal-pokretor med spodnjim Bogom Sa TÄjeatro^tai izftvorn utrdilo na novih po-^rrjsQörah na zapadnem bregu te Felce, r!«r ;so oofcsil od tedaj naprej vsi suvraS-rršknvi napori, masen tvori» manjStti jwtfl-rsostžj, popotooma bres uspeha. Nasfelle ao imeli na. razvoj to na BtaB-- *ejšo nemško storpino in Jö AuSafi fcoBft. obrambne uspehe ter so zadale močnejšemu sovražniku velike krvne izgube. V Italiji tudi v tem času nI prišlo do pomembnih bojev, toda zaradi ojačenega izvidniškega in naskakovalnega sovražnikovega delovanja ter njegovih krajevnih napadov se mora sklepati, da bo verjetno kmalu oživelo njegovo napadalno delovanje. 75 smžidkovih oklepnikov uničenih Berlin, 20. apr. Severno od Jasija je uničila neka bojna skupina oklopno-gre-nacUrske divizije »Grossdeutschland« v enem tedimi 75 sovjetskih oklopnikov. Severnozapadno od Jasija so razbili oklopni grenadirji te divizije, podprti z oklopn'kt, napadalne kline več sovjetskih divizij. Pri tem so zgolj v prV*h treh dneh napadov zaplenili 51 topov in protioklopnth topov, 84 minometal in strojnic ter velike količine protioklopnib. pušk, avtomatskih revolverjev in ročnega strelskega orožja. Poleg tega so uničili ali zaplenili 145 vozil in dovedli okoli 400 ujetnikov, sovjetske krvne izgube pa so bile še parkrat večje. Nov šef madžarskega generalnega štaba Budimpešta, 20. apr. Državni upravitelj je imenoval za šefa madžarskega generalnega štaba poveljnika 2. armadnega zbora Viteza Edlena Jcrtiamna von Vöresa. Dosedanji šef generalnega štaba generalna polkovnik Vitez Franc Szombarthelyi je bil na lastno prošnjo razrešen svojih dosedanjih dolžnosti. Me Landwehr während des Uspešen napad na sovražnikovo spremljavo pred severno afriško obalo Nemška bojna fai torpedna letala so potopila Z rustica, 4 tovorne parnfiloe z 29M tonami in 1 petro&ejsko ladjo — Nemške in madžarske dete prodiralo med Karpati in Führerjev glavni «tftn, 2L aprila. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na bojišda pri Sevasfcopolju, ob spodnjem Dnjestra in severno od Jasija ao sovjetske čete včeraj zaman napadle. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so nemške |n madžarske čete kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu napredovale dalje. Po hudih bojih so madžarski oddelki zavzeli mesto Ottynljo. Južnozapadno od Narve so naše čete, ki so jih uspešno podpirali bojnf letalci in ki so odbile silovite sovražnikove protinapade, prodirale dalje naprej. Iz Italije razen uspešnih lastnih naska-kovalnih podjetij, pri katerih je utrpel sovražnik visoke krvne izgube, ne javljajo o nikakih posebnih dogodkih. Oddelki nemških bojnih letal so podnevi napadli sovražnikova oporišča na področju ob Lanciano ob jadranski obali, v pretekli noči pa z dobrim uspehom cilje na nettunskem predmostju. Nad italijanskim področjem smo včeraj sestrelili 12 sovražnikovih letaL Nemška bojna in torpedna letala so v pretekli noči izvršila težak napad na sovražnikovo oskrbovalno spremljavo pred severnoafriško obalo. Na morju pred Al* žarom so potopila dva rušilca, štiri tovorne ladje z 29.000 tonami ter vefflko petrolejko ladjo. Težke zadetke je dobilo 13 tovornih ladij s 103.000 tonami, dve veliki prevozni ladji za čete ta trije rušilcL Sovražnikovi bombniški oddelki so podnevi jn ponoči napadali cilje na zasedenih za-padnih ozemljih. V pretekli no« so izvršila britanska letala terorističen napad na področje mesta Kol na. Zlasti v stanovanjskih predelih je nastala pomembna škoda na poslopjih in je prebivalstvo imelo izgube. Napadi posameznih britanskih letal so bili naperjeni na področje prestolnice. Kljub težavnim obrambnim pogojem smo zbili 12 sovražnikovih letaL Močne jate nemških bojnih letal so v pretekli noči bombardirale obalno mesto Hull ob angleški vzhodnj obali. Na ciljih, zlasti v luki, so opazifi letalci velike požare celih površin in močna razdejanja. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 21. apr. Vojno poročilo hon-vedskega generalnega štaba z dne 20. aprila javlja: Naši ofldopn&ški strelci, ki prodirajo mei Delatinom in Stanislavovom, so se po zavzetju Nadvorne združili s severno od De-laitina barečimi se planinskimi lovci ter s četami, ki so prodirale v smeri oo Stam-säavova. Sunek naših. oiklopniških. strelcev so uspešno podpirali nemški naska kovalni topovi, čete, ki so napadale iz Stanisi a vo-v&, pa oddelka nemških strmoglavcev. V nadaljnjih bojih smo uničili 6 težkih sovjetskih oklopnikov, razbili več boljševiškin bojnih skupin ter zavzeti mnogo krajev. HumunSko vojno poročilo Bukarešta, 21. apr. Vrhovno poveljništvo romunske vojske objavlja: Vsi sovjetski napadi na sevastoljsko pred- mostje ao se ponovno izjalovili. Sovražnik je snel velike izgube, med drugim 59 letaL Ob spodnjem Dnjestru, v srednji Besarabiji ln v Moldavi ji ni büo nikakih posebnih dogodkov. Južnozapadno od PaSkanija so naše čete iztrgale sovražniku neko gozdno ceemlje. Finsko vojno poročilo Helsinki, 20. apr. Današnje vojno poročilo pravi: Z bojišč ne javljajo ničesar po. sebnega. Bop na italijanskem bojišču Rim, 20. apr. Na južnoitalijanskem bojišču je bilo 18. t. m. živahno obojestransko izvidniško in naskakovalne delovanje. Na jadranskem obalnem ozemlju je sovražnik po močni topniški pripravi s četo svojih. vojakov napadel neko nemško oporišče, vendar so ga Nemci s strnjenim ognjem vsega orožja in v bojih iz bližine odbili z velikimi krvnimi izgubami. Tudi s predmostja javljajo o zelo živahnem topniškem ognju in številnih spopadih. Neki nemški oddelek je severnozapadno od Borga Piave z »Goljatom* pognal v zrak neko hišo, v kateri je bil sovražnik. Sovražnik je odgovoril z močnim topniškim ognjem in je v zaščiti umetne megle zasledoval nemški odelek, ki se je po končani nalogi vračal zopet nazaj. Začasen zavezniški vdor so Nemci očistili s takojšnjim protisunkom. Neki nadaljnji močno topniško podprt sovražnikov sunek kakih 150 mož ob obalnem odseku Cerreto Alto so nemške prednje straže odbile. Sovražnik je imel velike izgube. Nemško topništvo je uspešno obstreljevala sovražnikova premikanja ter mestno in pristaniško področje v Anzi ju m Nettuno. Zadelo je predvsem skladišča geriva in vojnega materijala, ki so dalje časa gorela. Teroristični letalski napadi v pariški okolici Pariz, 20. apr. Kakor javljajo francoski listi, je angloameriški strahovalni napa! na francosko ozemlje v noči na 19. aprila aatoteval na področju Pariza in njegove bližnje okolice ter v Rouenu in okolici številne smrtne žrtve med prebivalstvom. Na področju Pariza so doslej našteli 740 mrtvih, v Rouenu in okolici pa 1.200. Računajo, da je nad 1.000 ranjenih. Pariški listi, ki so poslali posebne poročevalce v Rouen, javljajo o upostošenjih, ki so jih povzročili Angloameričani v stanovanjskih okrajih Rouena. Med drugi m je büa težko zadeta tudi znamenita katedrala. Pariz, 21. apr. Pariški Psti prinašajo dolge članke in mnogo slik o napadu an-gloameriških letal na pariško področje v noči na sredo. »Cri du Peuple« piše: »Stotine trupel smo že izkopali. Klometre daleč vidiš razvaline, porušene hiše, cerkve, bolnišnice, javna poslopja itd. Cele skupine stanovanjskih hiš so se podrle. Naj se »osvobojevalc: « zavedajo, da srd proti Angležem, ki je zasidran v najglobljem temelju francoskega rodu, stalno raste.« »Matin« govori o velikem zločinu britanskih piratov, ki so brez" vsakih strateštrih ciljev vrgli bombe kar na prebivalstvo. Britanci bortbardSraft ronensko katedralo Pari®, 21. apr. V noči na 10. april so izvršili Britanci terorističen napad na Ronen. Gangsterski letalci so kakor običajno vrgli bombe kar tja v dan na mesto ter so zadeH tudi katedralo Naše Gospe, simbol Normandije, ki so jo težko poškodovali. Laliko bi rekli, da je pač ironija usode ln istočasno značilno za kosmato britansko vest, da Angleži uničujejo tudi spomenike in pomembna dela svojih biväh zaveznikov. Julija 1. 1940, ko je mesto ležalo v bojni črti Nemcev in Francozov, je nemška vojska rešila katedralo uničenja, Die Bevölkerung in Erwartung des Vorbeimarsches Občinstvo v pričakovanju domobranskega sprevoda HilMfana, nèote TL aprila m» Leto XXIV., St 92 jaanMnoi ijrtUfrm. feoa!» Telefon k. 51-22. 31-23. U-24 iaaeraitta oddelek i Ljubljana. Piiortnijf aH» a » - Tetefoo fe. 51-23, 31-26 Podružnica Novo mesto: Liublianaka onta 42 tzkiiufnc zastopano a oglase ta katije io inozemstvo) UPJ 8. A-, MILANO _ Računi : za Ljubljansko pokrajino pd pota» čekovnem moda fc. 17.749, za ostale ktaje Italije Servizio Coati, Con. Post. No 11-3118 doOkn J» rm del mesta, M je ležal okrog tega mojstrskega dela stavbene umetnoril zgorel do taL _ Britanski teroristični napad M le poškodoval katedrale, temveč je težko zadel ta-di ostale ponosne priče preteklosti. Prebivalstvo je zaradi britanska, dejanj globo*» ogoxfiexto. Terorističen napad na belgijsko mesto Bruselj, 21. aper. Sevesrnoameričaod bo Ia-vedli v sredo zvečer strahovalni napad proti mestu Malines, kjer je sedež belgijskega nadškofa Mesto je bilo napadeno v več valovih ki so stanovanjske okraje in kulturno zgradbe težko bombardirali. Med prebivalstvom je bilo mnogo ubitih in ranjenih. UradalAtvo: f JaMJnim — Puccini jeva ottca AL 9» Nafta *. 31-22, 31-23, 31-34. RofcopM se aa vračajo. Veliki trenutki Prvič je po mnogih letih raplapobOa v Ljubljani slovenska trobojmea, prvič so p* dolgem času v jutranjem pomladanskem vetriču zavihraJe tri barve, bela, modra ta rdeča, barve, Id so vsakem» Slo-vemca nadvse drage, ki mu pomenijo življenje, spomin na preteklost m up na bodočnost, t Prva sila Evrope je s tem tudi formalno priznala slovenstvo in lepo dokazata, da ideja nove Evrope postaja dejstvo, rejnto-nost, s katero se mora sprijazniti vsak evropski narod, ki hoče v bodočnosti živeti svoje življenje. Ta simboHčni akt, M samo potrjuje to življenje, ki ga slovenski narod v svojem jedru že nekaj časa žJtvt, nas navdaja z veseljem in z upravičenim upanjem v bodočnost, ki st jo narod ž»® čim lepšo jn za katero že nekaj časa plačuje visoko ceno v borM s komunisti. Oni bolni trenutki, nedavnostit, ko je naša zastava pomen? ia greh ta sm« bili prisiljeni jo sežiga» ta uničevati, če je nismo hoteli oddati, so za vedno za nami. Osmi september je vrnil našim svetinjam ponovno čast m spoštovanje, kJ je bilo tem večje, čim bolj smo se sami žrtvovan, Čim ooij smo trpen. To naše žrtvovanje in trpljenje, ki je izhajalo iz življenjske borbe naSega naroda, je dvignilo ugled naših svetinj in jnm js dalo ono mesto v svetu in ceno, ki jim po vsej pravici pristoja. Marsikatero oko se je zasoteilo, ko Jft videlo plapolati našo trobojnioo, in obrasi, polni radosti, osvetljeni od sonoa, ki je kot po čudežu baš tistih nekaj trenutkov pretrgalo temne deževne oblake, so ustvarili razpoloženje, ki je včasih vladalo le v dnevih na jveč jih slovenski h praznikov. Ob zvokSi naše narodne htome se js dvigala slovenska zastava poleg nem&ke državne rastave na poslopju vladne pala-I če. Svečani so bili ti trenutki. Pogled m I množice v nemem pozdravu mirno stoje-! čih ljudi, slovenske narodne noše, naš ' prezident, najvišji predstavniki nenaäüeg» Reicha pri nas, častna oddelka nemške vojske in slovenskih domobrancev, vse trn Je naredilo neizbrisen vtis. še en važen dogodek se je izvršil istega dne. To je bila slovesna zaprisegla domobranske vojske. Slovenski vojak je ptiso-gel pri Bogu, da se bo zvesto ta hrabrs bojeval za boljšo bodočnost svojega naroda ta njega dostojno mesto v novi Evropi, kot zvest tovariš nemškega vojaka. Bojeval se bo proti boljševizmu ta vsem njegovim zaveznikom, dobro vedoč, da ne more biti nikoli prijatelj njegovega smrtnega sovražnika obenem njegov prijatelj. To je popolnoma naravna in logična misel, ki jo je naš preprosti človek razumel enostavno, brez vsakih ovinkov in raztegljfrfh razlag. Doumeti ln razumeti mora to dejstvo tudi poslednji tateHgent, saj je popolnoma logično: ne nore biti naš prijatelj oid, ki je obenem prijatelj našega najhujšega sovražnika. Slovesna prisega slovenskih mož in fantov pomeni en korak dalje v organizaciji našega domobranstva, kajti baš prisega je oni temeljni kamen». Id drži vsako vojsko in hI ustvarja v duševnostt vsakega vojaka kult zvestobe. Brez tega knlta ne more wj ne owopnno, ne jjuueziH, se manj pa prostovoljnega žrtvovanja za visoke ideale. Prisega Slovenskega domobranca ta formalno priznanje slovenske» zastave s strani nemškega rajha, to sta dva momenta, ki pomenita za naš narod nastopanje novega časa in IvwWa izhodiščno točko k častni, lepi la srečni naši bodočnosti. Napad na suverenost nevtralnih (Ubi? Berlin, 17. apr. Odkar je severnoameriški »manji minister Cordell Hull v svojem zadnjem radijskem govoru neprikrito grozH nevtralcem zaradi njihovih gospodarskih odnosov z osnimi silami, posebno z Nemčijo, je v teku diplomatska akcija Anglije in Zedinjenih držav, da bi prisilili nevtralne države k prekinitvi gospodarskih stikov z osnimi državami Angleške in severnoameriške note spremljajo običajni izsüje-vaini manever, ki se posebno očttujeja, kakor je razvidno iz odmevov v nevtralnem tisku, po izzivalnem tonu, s katerim naj bi bila nevtralne države prisiljene k prelomu pogodb in ki ae dopušča nikakega dvoma, aje v madžarskem tis^u. Novi madžarski državni podtajnik za tisk Ko-kurvary-Borcsa je odredil najostrejše ukrepe za očiščenje madžarskega tiska in literature. Vse liste, ki so izhajali pod židovskim vplivom, je ustavil in ista usoda je zadela tudi obzornike, ki so nanje vplivali nearijsM krogi. Tako je zapadlo cenzurira prepovedi nešteto tedenskih flustri-rsmiii magazinov, ki pa so bili v resnici samo glasila od Amerike plačane propagande. Knjige židovskih pisateljev bodo v bodoče sploh prepovedane. • Otroci ne smejo piti žganja. V Damm-hetmu na Nemškem so nekemu petletnemu dečku dali piti žličico žganja. Otrok, ki je žganje okusil, je ob nepazljivosti martere segel po steklenici ter lz nje paritrat krepko potegnil. Posledica tega dejanja je Mia, da je deček umrl zaradi zastruplje-nja z alkoholom. Iz Ljubljane n— Nova grobova. Za vedno je zapustila svojce ga. Leopoldina Muc, rojena Potu-čefe, vdova Sedej. Skrbno soprogo in dobro mater je več let mučila huda bolezen, M JI j® zdaj podlegla Pokojntoo bodo na njeni zadnji poti spretnih v soboto ob pol 15-iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V splošni bolnišnici v Ljubljani je včeraj »mrl znani in ugiadnl tesal ■mctiMrijalec iz Loškega potoka goep. Stan Bos, oče g. ing. Josipa Rusa, hon. pro*, v Ljubljani. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! d— Spet imamo lepe »ondne «neve. Po wem «neki spremembi v začetku tedna, s fcflfceare smo dobili za polja hi vrtove tudi peepotreben dež, sa Je v noči na petek adbo spet popolnoma ztoMLo. V zraku je prevladaj sever, tako da smo z gotovostjo pričakovali zboljšaziie vremena. In res je isftersij zjutraj nad pokrajino ležala gosta saegis, zrtanflka lepega sončnega dne. Dolgo suni hotela dvigniti, malo pred 11. pa P Jb sonce 1» razpršilo in nas spet objelo V innMfo 23. tn. bo igrala ^Jtvno žensko % AumiglAxarjefi »Štabi vesti* prvič fflk KaSS-Ko§*rj©*a Do sedaj je b3a Saniča opernega zboia is Je nastopata kot taka tudi v manjših sotistfö-^ putijflh v opereti: »Ples v Operi« (Lahi), »Netopir« (Melanija). »Princeska *n zmaj« (mail]), »Melodije srca« fMarijana). Tudi v Dnsmi je nastopila nekoi'kokrat, tako ko*: McgKca- K rasofc ca v Goiijevi mlatSnski igri »BetrCkove poslednje sanje« in kot kuharček t princeski m pastirčku«. Preden je postaia članica gledaSSfa. je cfe-k&oroia retorični tečaj pri ra-vnatelju GDe-hcvca m je bila učenka prof. Šesta na konser-•sstori ju, kjer se je učila tudi solopetja (2 teti) ta partala kasneje gpjenka ge. Pavle Lovšetove (1 idili). Nastopala je na raznih dHetantskfti odrih (Ljudski. Rokodelski, Frančiškanski) ter bla vsa leta. odkar obstoji ljubljanski Radio, članice radijske igralske družine. Nastopila je tmfi v »Gledališču mladih« kjer je igrala v »Lepi Vidi« vlogo Milene. mimo, samo za nekaj stopinj se je ohladilo v primeri s prejšnjimi dnevi. «— Zdravnice in zdravniki, kl im dodeljeni zdravstvenim rajonskim postajam protiletalske zaščite, vabi vodstvo te aa-ščite, naj pridejo vsi zanesljivo na svoje postaje v nedeljo 23. t. m. ob IL uri zaradi važnih službenih obvestil in navodil. u— Bolničarje-(ice) in Bamartjane(-fce), ki so dodeljeni posameznim zdravstvenim rajonskim postajam protiletalske zaščite, vabimo, naj vsi zanesljivo pridejo na svoje postaje v nedeljo 23. t m. ob 11. uri zaradi službenih obvestil in navodil. Osebje rajona v Sp. š>'škl naj pride v Centralno ambulanco drž. železnic. u— pomočnice za hišno prvo p®moč, ki so že napravile teoretični tečaj, vabi vodstvo zdravstvene zaščite, naj se udeleže tudi praktičnih vaj za prvo pomoč. 25» prihodnji teden c-bjavljaano sledeči razpored: za udeleženke Detega tečaja v ponedeljek 24. t. m.; za udeleženke šestega tečaja v torek 25. t m.; za udeleženke sedmega tečaja v sredo 26. t. m. in za udeleženke osmega tečaja v četrtek 27. t m., vsakokrat ob 17.30 v sejni dvorani mestnega magistrata. Gospe in gospodične pomočnice vabimo, naj se tudi teh tečajev udeleže v polnem številu. u— PrOfe<5©rice ljubljanskih srednjih in sorodnih šol (razen Držav, klas., 1, 3. in 4. moš. real. gimn. se udeležijo predavanja v beli dvorani Uniona danes v sobot» 22 aprila ob 16-30. u— Ljublj&n&Ke služkinje. V nedeljo 23. aprila ob 17. pridite vse v dvorano Delavske zbornice, kjer bo za vas protlkomu-nistično predavanje. u— Učite se strojepisja! N»vi eno-, dvo-jn trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 24., 25. in 26. aprila. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: »Trgovsko mil išče »Chri-»tofov učni zavod«, Domobranska 15. a— Nesreče. Zadnje dni so v ljubljansko bolnišnico sprejeli spet več ponesrečencev iz mesta in bližnje okolice. Desno koleno si je poškodoval pri padcu 91etni dijak Pavel Mlakar. Tri leta starejši Avgust Ceh, sin železničarja, je padel in si zlomij desnico. S steklom se je porezala po desnici 241etna zasebnica Mihaela Dem-šarjeva. Z raketo se je opekel po obrazu 201etnl delavec Vladimir Smerkolj. 81etna hčerka posestnika Amalija Jagrova z Rudnika si je na slamoreznici poškodovala prste na desnici. Pri cepljenju drv je odletelo poleno v desno oko 221etni gospodinjski pomočnici Olgi Hočevarjev!. V vseh javnih lokalih (gostinskih, trgovskih, obrtnih) in vseh javnih uradih in zavodih morajo biti vidno nameščeni napisi In puščice, ki kažejo kje je najbližje zaklo- Z Gorenjskega _ na bojišču. Dne 19. decembra lan-leta je padel 32 letni Hugo Raban, doma z Vrbskega jezera. — Dne 26. januarja t. L je našel smrt na vzhodnem bojišča krdelni podvodja dr. Anton Stöhr iz St. Vida ob Glini. — Dne 24. marca je umrl ▼ nekem vojnem lazaretu 18 letni vojak Karel Knolč iz Beljaka. — Prav tako sta padla na vzhodnem bojišču policijami stražmojster Jožef Antoni č, star 27 tet, na morju pa je našel smrt njegov 21-letnl brat Prane Antonič iz Celovca. — Smrt je doletela desetarja pri nekem letalskem krdelu Tomaža Grašiča. Zopetna otvoritev hotela Sankhvtrt v Ce-pven. 2inani celovški hotel Sandwirt je Ml dne 20. aprila zopet odprt ter Izročen javnemu prometu. Ta celovški hotel ima najboljšo tradicijo ter predstavlja pod režimom narodnega socializma gostišče za dane Stranke v Celovcu. Svoj čas se je ustavil v tem celovškem hotelu tudi Führer Adolf Hitler. Neagoda na vožnji % vP-kom. 36 letna Marija Kolarjeva se je vračala z večernim vlakom s štajerskega domov ter je hotela izstopiti na neki postaji blizu železne kaplje, še preden se je vlak ustavil, je odprla vrata, pri tem pa jo je sunek zanesel iz vagona, da je padla na železniški nasip, kjer je obležala s hudimi poškodbami. Prepeljali so jo v bolnišnico v št. Vidu ob Glini. Smrtna nesreča s kolesom. 25 letna dni-narica Olga Mašnikova je sedla na kolo nekega kolesarja ter se nekaj časa vozila z njim. Nenadoma pa se je kolo zaradi prevelike obtežitve prevrnilo, oba kolesarja sta se zvrnila in Mašnikova je dobila pri tran hude poškodbe, da je umrla kmalu potem ko so jo prepeljali v bolnišnico. S štajerskega Napredek kmetijstva v ju. V okolici Ptuja so pred kratkim čili javni uporabi dve novi shramb m. poljedelske stroje. Ob tej priliki so lmeH krajevni činitelji primerne nagovore, s kar teriml so podčrtavak važnost teh ustanov za razvoj kmetijstva v današnjem času. Sto dve leti stara Stajerka. v Rimskih toplicah je obhajala 15. t. m. Helena Sker-jančeva stodrugo obletnico svojega rojstva. Ob tej priliki je dkeijančevo obiskala ženska skupina iz Celja, ki se je pripeljala v Rimske toplice čestita* starki k visokemu jubileja. Čestitanja se je udeležil tudi okrožni vodja, ki je poslal k šker-jančevi uradnega vodja Paidascha, da je izrazil slavljenki želje za dolgo življenje. Otroci iz Rimskih Topile so v stanovanju Helene škerjančeve prepevali pesmi ter jo obsipali s cvetjem. Jubilantka se je narodšla. v Laškem ter je bila nad 50 let poročena s čevljarskim mojstrom škerjancem. Eden izmed njenih sinov je padel v prvi svetovni vojni. Odlikovanje. Z železnim križcem 2. razreda sta bila odlikovana grenadirja Stanislav Sanič in France Sanič i« ptujskega okrožja Drevo ga je smečkato. 54 letni drvar Alojz Kapun iz Poljčan je postal žrtev svojega poklica. Drevo, katerega je hotel podreti, se je zrušilo nanj ter mu zmečkalo glavo. V mariborski bolnišnici mu niso več mogli pomagati in je kmalu izdihnil. Nesreče in nezg°de. 36 letnega konjskega hlapca Alojza Komstanjevca je konj s takšno silo brcnil v levo nogo, da mu jo je zmečkal in zdrobil kost. — 25 letni ključavničar Stanislav Arti se je pri delu v obratu ponesrečil in je dobil poškodbe na glavi in na raznih delih života. Oba ponesrečenca se zdravita ▼ mariborski bolnišnici. Obsodba zaradi prepovedanega prekoračenja drž&vne meje. Letos meseca januarja se je pretihotapil iz madžarskega državnega ozemlja v Nemčijo Viljem Raj-bar iz Radgone. V nahrbtniku je prinesel s seboj večjo množino svinjine, poldrugi kg masti tn osem Mtrov žganja. Možakarja, ki je blago pretihotapil čez nedovoljen prehod, so zasačili finančni organi ter so ga prijeli in ovadili sodišču v Gradcu. Bil je obsojen na dva meseca ječe in 400 mark globe. h Trsta Postopek upravne oblasti v primerih navijanja cen. Te dni je bila objavljena odredba Vrhovnega komisarja operacijskega področja Jadransko primorje, ki se nanaša na upravni postopek v primerih navijanja cen v pokrajinah Trst, Furlanija, Go-r:ca, Istra in Kvarner. V sm slu odredbe morejo prefektl v navedenih primerih določiti glebe po upravni oblasti. Odredba ne predvideva najvišje meje, do katere se lahko naloži globa. Zaplenitev blaga» ki je predmet kršitve določb, se lahko odredi brez ozira na pravice. Tudi se iahko odredi začasna ali trajna zapora obrata; lahko Pa se tudi obratovanje omeji. Končno se lahko odvzame obrtna pravica ali pa razglasi delni ali popolni sekvester nad tvrdko z imenovanjem upravnega komisarja. V primerih manjšega prestopka se kršitelju lahko izroči pismeno svarilo. Tečaj z« načelnike in podnačelntke po siopij. Te dni se je pričel v Trstu teoretičen tečaj, namenjen načelnikom m podna-čelnlkom posameznih poslopij ter drugim osebam, ki so pritegnjene k protiletalski zaščiti. N°va umetnostna r««stava. Poleg öer-nigojeve razstave, o čemer smo že poročali, je bila te dni otvorjena v prostorh tržaške umetnostne galerije razstava slik Kar. la Mazzolenija. Ljudsko gibanje ▼ Trato. Dne 16. in 17. aprila Je bilo v Trstu 9 rojstev, 24 smrtnih primerov in 7 porok, dne 18. aprila pa 7 rojstev, 14 smrtnih primerov in 12 porok. Smrtna kosa. Dne 16. in 17. aprila so med drugim umrli v Trstu 681etna Uršula Hrovatin-God^na, 721etna Katarina Grašič, 801etni Karol Pertot, 601etni Guido Lutn, 871etna Frančiška Klun vdova Bin, 601et-na Marija Peršič, 33letna Slavija Počkar, 881etna Virgin i ja Bulat, 761etni Kaiol Ro-ii, Livi ja Furlan in 451etni Mihael Simeon. Hhnen. Te dni so se poročili v Trstu mizar RemiglJ Gabrieli in gospodinja Ana Udovičič, kemični asistent Peter šturman in gospodinja Emilija Kraljič, kmetovalec Valentin Savič in gospodinja Danila Ko-bec, uradnik A. Nicolini in gospodinja Miranda Potolin. Livlj OmImu » lSBetzn JnUj ki stanujeta na Kontov«! ju, sta šla na sprehod vzdolž grijanske morske obale. Tam sta našla ob morju dve ročni bombi. Dečka sta al Ja nekaj časa ogledovala, nato pa ju je Gerlani vtaknil v žep. Pri eni je bil odstranil varovalko. To je bilo za dečka usodno. Ročna bomba mu je eksplodirala v žepu. Pri tem je Gerlani ju odtrgalo obe nogi, ki sta odleteli nad 3 m daleč. Stoka je dobil usodne poškodbe po obeh nogah. Nesrečni Gerlani je bil pri priči mrtev, štoko so prepeljali v tržaško bolnišnico. Zakonci med seboj. V RevolfceDovi did 23 je bil oo| dan razburljiv dogodek. Med zakoncema Lanzüotti je nastal prepir, pri katerem je mož prizadjal svoji l&letni ženi Rini poškodbe po glavi in obrazu. F0meere6emci. 851etna gospodinja Marija Skerlj je padla v svojem stanovanju in si poškodovala desno nogo. — 321etni delavec Jožef Bubudri iz Skednja je padel v obratu »Dva« z neke višine In obležal s poškodbami po glavi, — Avto Je povozil ob ulici Cavana 751etno B. Burlovo, ki una poškodbe na levi nogi. — Na krovu neke ladje so se ponesrečili 431etni elektrlčar Roman Petronio, ki ima opekline po obrazu, 321etni mehanik Adam Ruzier, ki ima zlomljeno levo nogo, m 351etni Roman Ook is Petronijeve ulice, ki ima opekline po obrazu in obeh nogah. — 391etnä delavec Roman Tedeschi iz Skednja je bil ranjen pri delu v Istrski ulici. Zaradi eksplozije ročne bombe, ki je bila položena na bližnjem zidu, ima poškodbe po vsem telesu, zlasti po obeh nogah. — Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici, kamor sta se zatekla tudi 221etm mehanik Vinko öer-melj, ki so mu med delom v Prezl je vi delavnici v Paganinijevi ulici 6 ranili železni drobci desno oko, ter lOletni Marij Furlan, ki se je opekel z vrelo kavo. Uspešna borba proti črni bOrzL Po dolgotrajni preiskavi se je posrečilo policijskim organom izslediti skupino tržaških, istrskih in reških trgovcev, ki so se pečali s skrivno prodajo tkanin po pretirani ceni in brez odvzema predpisanih odrezkov oblačilne nakaznice. Gre za nad 10.000 m blaga. Vsi so bili ovadeni pristojnemu sodišču. h Gorice Kazdeljevanje semenskega Krompirja. Pokrajinski pokrajinski inšpektorat v Gorici obvešča kmefto(valce) da so prispeli prvi štirje vagoni semenskega krompirja iz Nemčija Krompir so spravili v skladišče agrarnega konzorcija v Gorici, Krminu, Gradiški ob Soči in Rotnansu, kjer ga kmetovalci lahko dobijo proti predložitvi zadevnih potrdil občinskih uradov. Prijava murvinih nasadov. Prefekt goriške pokrajine je odredil, da mora vsakdo, ki ima murvine nasade in ki ne goji svilo-prejk, prijaviti pristojni občini količina pridelka murv. Razen tega mora utemeljiti opustitev gojitve sviloprejk, Do 20. maja so kmetovalci obvezani prijaviti imenovanemu uradu pridelek murv. Nesrečna smrt zaradi zastrupitve. 49-letni zidar Evgen Glešič iz Vrtojbe je segel po steklenici. Meniä je, da je v njej vino, pa je bila usodna tekočina. Glešič je pcfAl nekaj pežirkov in se kmalu zatem onesvestil. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl zaradi posledic zastrupitve. Nezgoda z ročno bombo v Prvačtni. 8-letni Ivan Pankrac iz Prvadne Je našel na bližnjem polju ročno bombo, ki se je z njo igral. Bomba je priletela na neki kamen in eksplodirala Deček ima rane po obeh rokah in po obrazu. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. V^ak dan nezgode. 301etni mizar Bruno Trobin si je med delom v mizarski delavnici ranil levico. 58 letni HermenegUd Penin je padel s stola in si poškodoval levico. 50-letni železničar Jožef PeLicon lz Favetti jeve ulice 39 si je pri padcu ranil desno ramo. Levico si je zlomila pri padcu na cesti 64-letna gospodinja Amalija Ipavec iz Manzini je ve ulice 6. — Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. živilske nakaznice izginjajo. Slletoa gospodinja AmaMja Mazorana iz Garzarolli-jeve ulice 2 je šla kupovat kruh v neko pe-karijo. Za trenutek je položila živilsko nakaznico svoje sestre Judite na pult. Medtem ko se je nekaj časa razgovarjaJa z neko znanko, pa je nakaznica izginila. Slični primeri so se v zadnjem času po goriških trgovinah in proiajalnah že večkrat pripetili. Oborožena rofeovnjača sta odnesla 100.000 Hr. Goriška tvrdka Alojz Tacchino izvr- »Carmen« zopet v Operi V (redo se je znova uvrstìk v tekoči repertoar Bizetova priljubljena opera »Carmen«, ki j« kot barvito, živo in temperamentno gjeda-fiäko kompozicijo ni treba predstavljati m pf^ poročati količkaj izkušenemu gledališkemu gosta. 5Sato se je pokazalo za ponovno predstavo »Carmen« lepo zanimanje, ki je Se prav posebno« veljalo dvojici zanimivih gostov, solistoma zagrebškega gledališča Mili Kcgejevi in Ivanu Franchi. Ni mogoče reči da bi imela sedanja »Carmen« tako viš?no. kakor jo je dosegla pred leti v tedanj: posebno srečni zasedbi. Bizetova opera sorfi sploh med tista vedno znova uprizarjana dela, ki so s svojimi predstavami v raznih sezonah ogledalo stanja merilo rasti in npadsnja, oporišče za zgodovino reproduktiv-ne revni v vsakem opernem gledališču. Medtem ileo «no videl: minule dni »Travato« v posebno dobrj formi, je »Carmen« po celotnem učinku, ki pa bi zaslužil podrobnejšo raz-člemfco, nekoliko zaostajala za tem. kar srno od njie pričakovali. Priznana gosta, ki sta prav na deskah ljubljanske Opere doživela svoje prve uspehe in zaključila najvažnejšo fazo svojega razvoja, sta seveda vedno dobrodošla in naša kulturna javnost je s posebnim zadoščenjem pozdravila njune uspehe na reprezentativnem hrvatskem odru. Ga K o g e j e v a je nastopila v na-dovni! vlogi Bizetove opere in pokazala da je teh nekaj let intenzivnega umetniške® dela na odru, ki ima lepo umetnostno tradicijo 'n zahtevno občinstvo, kaj ugodno vplivalo na njeno izpopolnitev Tako smo občutili, da je njen glas pridobil na svoji kulturi, poprijel za nekaj odtenkov močnejšo barvo, postal gibč-nejši in tudi do tehniki petja sposobnejši za veJfo; vloge. Igra ge. Kogejeve se je takisto poglobila. Njena Carmen je v pevskem in igralskem pogledu izrazitejša. Vzlic temu si mogoče reči, da hi ji njen temperament k» druge individualne dispozicije omogočile tolik razpon umetniško-kreativne moči, da bi nas Carmen zagrabila, potegnila s seboj in do kraja prepričala. Zdi se da zares obstoji med pevkami poseben, denimo, carmenski tip ki pa je bolj redek Treba se je le spomniti Thierryjeve v tej vlogi! Poleg ge. Kogejeve je bil ves cas v ospredju pozornosti g. F r a n c 1 kot don José Bil je to njegov prvi nastop po operaciji, ki je nemara po zadnjih odtenkih svoj'h posledic vsaj v resonančnem oziru važnejša, kakor si mislimo; šele pozneje se bo pokazalo ali so te rahle spremembe pozitivne ali negativne za vso skalo pevčeve glasovne zmogljivosti. Spričo dejstva, dia je pevec še v rekonvalescenci, je njegov nastop dovolj ugodno preizkus'1 intenziteto glasu, vendar smo v kvalitetah še pogrešali zadnjo ugodnost, spontano svežost in zagrabljivi učinek Franclovih najboljših partij, v katere štejejo tudi don José ja. Seveda je bilo v njegovem nastopu dokaj lepih momentov, ki so z igralske kakor tudi s pevske strani stopnjevali učinek; tako predvsem v zadnjem dejanju, ko se don José poslednjič in obupno bori za ljubezen lahkožive ciganke. Zadnje dejanje je bilo tudi kot celota po učinku najmočnejše. Izmed ostalih vlog je treba posebej omeniti že znano in priznano Micaelo ge. Ribičeve in zlasti še V. Janka, ki je dosegel velik uspeh kot Escamelo, v vlogi, s katero ie alter-niral že takrat, ko smo imeli v pokojnem Primožiču nepozabnega torera. g Janko je bil aplavdiran na odprtem odru Ga. Kcgejeva. Franci :n drugi so bili nagrajeni tudi s šopki Orkester, ki & je vodil dr. Danilo § v a r a in ki je bil v zadnjem času nekoliko pomnožen, je s svoje strani prispeval kar moči veliko k učinku Bizetove, danes že tako popularne glasbe in njegove kvalitete niso nikjer zgrešile učinka. Posebej je treba omenit-; tudi baletne nastope 9 španskimi plesi v koreografskj pripravi inž. Golovina in uspešno sodelovanje zbora. »Planinski vestnik« je izšel Prilagojen utesnjenemu obsegu, kakor ga narekujejo prilike in neprilike petega vojnega leta, nadaljuje »Planinski vestnik« tudi v letu 1944. svoje poslanstvo slpin:stičnega glasila in nadaljuje ga s prikupnim vzgonotn in kvalitetnimi sredstvi. Pravkar je izšla na 64 straneh obilno in okusno ilustrirana 1.—6. številka letošnjega letnika. Vsebina tega zvezka bo ljubiteljem planinstva v veselje in izpodbudo! Na prvem mestu je pri občen daljšo članek Borisa Režka »Grintavec % jugovzhoda«. Pisec, izkušen alpinist in plezalec, opisuje podrobno plezalne ture na ta vrh Grintavške skupne in se poßebej bavi z zimskimi vzponi, ki pač zahtevajo največ spretnosti, energije in tudfi ljubezni do alpinističnih naporov. Med svoje opise in s omine vpleta Režek zanimive refleksije, kakor na primer na str. 9.: »Vsaka pot na isto goro je svojsko doživetje pokrajine in v tem je veJiki čar zimskega popotovanja po gorah, ko se zdi človek odmaknjen v daljno neobljudeno deželo kjer mu nobeni sledovi ne pričajo o drugih ljudeh. Z vsakim korakom se bliža lastnemu doživetju tega sveta. Ena teh vedno se spreminjajočih podob pokrajine mu ostane zajeta v spominu n nihče drug ne ve zanjo, ko le on sam. — Morda geneza alpinizma ni zgolj slučajno v Zahodnih Alpah. Večna spremenljivost pokrajine, ko si gorovja v dobi človeškega življenja z gibanjem ledenikov, menjavo meča v, sonca in neurij nadevajo zmerom druga obličja, je morala vabiti potomce velikih iskalcev v zgodovini. Prihajali so » svojega zameglenega otočja in so odkrili v teh gorah živo bit Ob statičnost skalnega ogorja — kakor so Dolomiti — pionirji alpinizma mso občutili taistega mika in je njihov delež na oekrivanju teh gora le majhen. Čista plezalna tura v drugič ne daje bistveno različnih pogojev Prečenje ledeniške-ga sveta ;n njegovih vrhov pa je vsakokrat drugačno, vselej je novo v spreminjanju ledov-ja in snega.« — Med ilustracijami je tudi po- snetek Grinta v čeve skupine z vrisanimi neple-zalnimi pristopi in plezalnim: smermi. Evgen L o v S i n priobčuje iz še neobjavljene knjige »Planinske študije In doživetja« sestavek »Presajene planike«. Tu so zbrani izsledki piščevega raziskavanja planinskega delovanja dveh bratov Dežmanov, k. sta bila oba bohinjska kaplana in za tiste čase ( rvo desetletje 19. stoletja) nenavadno vneta za planinstvo. Jakob Dežman je noslal svojemu profesorju Valentinu Vodniku v Ljubljano pismo, ki je prvi planinski članek v našem, modernem smislu in ki ga Lovšin objavlja v prevodu. Delovanje obeh bratov njuno pogumno m vztrajno zanimanje za plan:ne je pisec dodobra raziskal in tako pripravil novo gradivo za zgodovino naše alpinistike. Bogdan Jordan je prispeval strokovnja-ško spisani članek »Bivak«, v katerem razpravlja, kako naj se planinec zavaruje pred nevarnostmi v gorah, zlasti, kako naj prenočuje v prosti gorski naravi, če mora ali hoče ostati čez noč na prostem Članek je opremljen z ilustracijami (risbe Y^da Jordana), ki nazorno izpopolnjujejo koristno, za vsakega bodočega alpinista zanimivo besedila Pavel Kunaver je prevedel iz F. S. Smy-tha članek «Nilgiri parbat,, nenavadno zanimivo pripovedovanje o vzponu na 6976 m visoko goro Nilgiri Parbat v himalajskem gorovju. Uroš Zupančič je pisec sestavka »Dvakrat v zasneženi Križki steni«; ▼ njem oboja spomine na alpinsko pot spomladi leta 1940. Univ prof. Boris Z arni k je zastopan z matematično - prrodoslovnlm člankom »Kako se z enim pogledom prepričamo o ukrivljenosti zemeljske površine« članek se naslanja na planinsko doživetje Jn okolje, zato utegne zanimati tudi alpinistične opazovalca Viktor P i r n a t vodi bralca v članku »Med Krimom, Kolpo in Rumom« po Dolenjski in živahno opisuje ta dei naàe pokrajine — ta- — m « avignejo, mojo menta. 28tetni tvrdBdn niw Sčenec Jurij Ambrogio, je hQ pravkar pdh pcav4 plačilne serenarne, ko rta se |j uJuisM« oborožena neznanca in ustrahovala AjiiIM gta ter vse navzočne, ki so morali dvignitt roke. Ambrogio jima je moral izročiti odooll 300 zalepk v katetrih so bffle delavske piade v skupnem znesku nad 100.000 Ur. Oborožena rokovnjača sta zatem tagtaiia ta ni bflo za njima nobenega sledu. Na sraö® nista opazila na bližnji mizi drugih zalepk, v katerih je bilo okoli 50.000 Mr. tvrdka je prijavila zadevo poiidjL Beietnica KOLEDAR: Sobota, 22. aprila: Soter, papež, Ga& mučenec. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Akrobat Scbö-ö-5-n. Kino Sloga: Na rokah te bom nosIL Kine Union: Srečen človek. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg t. Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Mr. mayer, Sv. Petra c. 78. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA: Sobota, 22. aprila, ob 18: Ognjenik. mlera. Red Prvi. Nedelja, 23. aprila, ob 15: Slaba v&t. trn-ven. Nastop Mile Kačlč-Koširjeve. Cena od 24 lir navzdol. Ob 18: Ognjenik. Izven. Cene od 24 * navzdoL • Prva uprizoritev Fuldove itirfdejandt veseloigre »Ognjenike na uašom odia» Ludvig Fulda je znan nemSki dramatik, čigar igra »Ognjenih spada med pogoja igrana dela Je povsem zabavnega nuKlt-ja In obravnava spor dveh zakoncev ▼ različnih variantah. — Osebe: Edvard Honings, arhitekt — Nakerst, Sabina, njegova žena — Vida Juvanova, sodni svetnik Blom — Jože Kovič, Vera Verena — O»« brijelčlčeva, Kruse, stavbni vodja — Bra-Zlgrar, Krescenclja, Sablnlna do jO Ja — Rakarjeva, Betka tn Tona, služenji Pugljeva in Mazovčeva. Režiser: J. OPERA: Sobota, 22. aprila, ob 18: Don Sobota Nedelja, 23. aprila, ob 18: L« Izven. Gostovanje sopranistke Zlata Gjungjenčeve. Cene od 40 lir navzdoL • W. A. Mozart: »Don Juans. Opera T dveh dejanjih (8 slikah). Napisal Lorena» da Ponte. Osebe: Don Juan — Popov, La-porello, njegov sluga — Bet etto k. g., Dana Ana — Heybalova, Comthur, njen oče — Lupša, Dona Elvira — Mlejnikova, Don Ottavio — LipuSček, Zerlina, kmetsko dekle — Patikova, Masetto, njen ženin — Dolničar. Dirigen: A. Neffat. ReÄser ta koreograf: inž. P. Golovln. Scenograf: inž. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Oddajniska skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 22. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemžčtnl. — 7J» —9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30— 7.40 poročila v slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. — 9.10—9.20: Koračnica, napoveda sporeda (nem. In slov.), koračnica — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Pozdravi iz domovine; Radijski orkester in Komorni zbor, vodi D. M. šljanec. — 17.00— 17.15: Poročila v nemščini in SlovenSčita. — 17.15—18.00: Drobni napevi. — 18.45— 19.00: 15 minut za gospodinje; Juvan Marijan: Kaj nam moreta gozd tn travnik Se nuditi za gospodinjstvo. — 19.00—19.30: Fantje na vasi pojo. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20.00: Športni pregled. — 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. — 20.15— 22.00: Slovenska slikanica. — 22.00—22.10? Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: pesem radostna doni. kega. kakršen je bil. Žal da so zdaj it sikje razvaline tam, kjer je büo še pred i leti prijazno, idilično zatišje m vladalo patriarhalno življenje, fc se je zdelo neznansko daleč od vseßa. kar je gibalo zunanji svet. »Bogata je zakladnica dolenjske zemlje,« končuje p"aoe, »zato je vredna vse pozornosti, c Žal da je ta zakladnica doživela tako »pozornost«, da bodo za njo ostale razvaline in berači ja Anton S e 1 i š k a r je prispeval iz svoje ne-natisnjene knjige »Crt:ce z naših goril« praae »Planinski mozaik«. Posebno zanimiv je članek kanonika Josipa V o 1 c a »PlaniSki gospod«. So to spomini na župnika, popotnika in planinca Jos. L a v t »-ž a r j a Sestavek nam nenavadno živo in z raznim: anekdotami prikazuje originalno osebnost moža, ki je umri lani star več ko devetdeset let. potem ko je obredel dobršen kos sveta in spisal -vrsto potopisnih knjig, znanit zlasti Mohorjanom v času, ko je bila družba na viäcu. Vsak bralec »Planinskega vestnSsa« bo z užitkom prebral te spomine na razgledanega in vendar z domačim gorskim svetom tesno povezanega planLškegt župnika. Boris Režek je ob obletnici smrti gorskega vodnika Lojzeta ErjavSca položil »vejtaa na grob« v obliki toplo spisanega spomindcegi sanka. Marijan Li povšek je pisec članka »Fotografski spomini«, v katerem piše o fotogta-firanju v gorah in o pomenu takih spominov na nekdanje ture. Dr. A. B r i 1 e j je posvetil daljši nekroiog nedavno umrlemu vzorniku alpinističnih pisateljev. dr Jiffiju Kugyju. Isti pisec prikazuje Tom*a ž i č e \ e knjige. Pavla Kana ver ja »Sprehode po nebu« m re-čudno lepem potovanju (o tem so bili dobili že dovolj poročil, toda Inge se je še dodatno izgubljala v vznesenem opisovanju vseh podrobnosti — tako dobro ji je delo •obujanje spominov, in ko je zdaj pisala očetu, ter mu zatrjevala, kolikanj je srečna, ji tega spomina ni smela kaliti bol ali bridkost. Pisala je, da dela ta mah samostojno, kajti greh bi bilo, če bi povsem zanemarila svoj talent, Mario ji je to že fedo ve kolikokrat rekel, življenje, ki sestoji samo iz praznikov — iz potovanja, razlcošnih hotelov in poslušanja koncer-t)ov — j« si«®1 prekrasno, je lepo, da ni moči povedati kako, a trajno tega ne prenese. Največja ljubezen in najsrečnejši zakon mora trpeti, ako postane žena od samega brezdelja živčna, ženska mora dela- ti, da se dobro počuti, in to more seveda le na dokaj skromnem področju Za zdaj — kajti sanjam, da postane kdaj zares velika in slavna ter se pokaže vredno svojega moža, seveda ni opustila. Ona pač m ustvarjena za to, da bi igrala samo vlogo razvajene lutke, imeti mora spoštovanje do same sebe, ako naj bo srečna. To M bilo laž. vse to ni bilo laž. Ko je preudarjala vsak stavek posebej in tehtala besede, jo je čedalje jasneje obhajala zavest, da je samo ena pot, po kateri more stremeti naprej: ta, da postane velika, da postane slavni- Ako nosiš v sebi bol ki se noče zmanjšati, moraš postati večji od te boli, zrasti moraš nad njo. Nemara da je taka silovita rana prav t'sto. kar potrebuje človek, da zraste, nemara da zadovoljen človek vobče ne more postati velik umetnik. To predramljenje, ta okrepitev njenega častihlepja ni prišla kar čez noč; vsak dan se je čutila zmožno, da osvoji ves svet, naslednji dan je spet vedela, da niti najglasnejša slava nikoli ne bo preglasila v nji tarnajočega hrepenenja po Mariu. Danes se je v duhu videla, kako stoji na odru, vsa sijoča in slavljena od vseh, jutri pa, kako se plazi naprej po sivi poti, ki je ni nikoli konec, stara, grda, zapuščena, mučena od zmerom nove skrbi za vsakdanji kruh. Toča bila je mlada, zdrava, nadarjena. Kratki, sivi dnevi so se daljšali in jasnili, v drevesih se je dvigal sok, in v nji je rasla neukrotna moč, ki je hotela živeti, delovati, ustvarjati. s-Vsak dan si lepša!« ji je nekega dne z očitajočim, užaljenim glasom rekel West-fahl »Za dva mlada človeka, kakor sva midva ni baš lahko biti venomer s teboj, ne da bi se zaljubila vate!« »Kdo vàma pa bran*?« ga je Inge neusmiljeno zavrnila. »Kar zaljubita se vame, morda potem vsaj ne bosta tako svinjsko igrala ! « »Oho!« je siknil Südekum skozi zob«. »To ti je na misli?« »Prav nič mi ni na misli, a škodilo vama ne bi Kar videti vama je, da se pripravljata na zimsko spanje! Proste ure so vama važnejše kakor to bore igranja! Kaj mislita, da ne opažam? Z občinstvom se spogledujeta, pri vsaki tretji mizi imata osebne znance, danes se dasta povabiti od stare koze, jutri bosta sprevajala mlado gos ...« »Svinjsko... koza... gos...« je štel Südekum na prste. »Ali imaš še več takih poljedelskih primer na zalogi?« »O, prosim! Ti se šopiriš za svojim klavirjem kakor petelin na gnojišču, Westfahl se obžira kakor črv v siru... to spa- da mer.da tudi še v poljedelstvo, kaj ? Zares, fanta, tako ne gre več naprej! Ali mislita sedeti tu, dokler se vaju ne naveličajo, in se potem presel'ti v kako pozabljeno gnezdo? Hvala lepa za tako kariero! To bi nam smelo biti samo čedna vaja. začetek, da se povzpnemo še više, a vama dvema je oč tno tako všeč. da si ne žel ta prav ničesar drugega. Mislim, Südekum, da se tista suha trska s papirno trgovino zan:ma zate, kaj meniš, ali se ne bi ra.ši priženil? In zate, Westfahl, bomo tudi še našli kaj pripravnega! Košato vdovo iz žganjarne! Tam boš sedel pri izviru in ne bo ti treba razmišljati, aii bi ga še kozarček ali ne! Jaz vama ne bom branila sreče — toda ovirati se vama ne dam. Ce je tako, vama pač porečem zbogom in uberem sama svojo pot!« Nekaj trenutkov sta molčala — osupla, zamišljena in osramočena Nato je Südekum udaril s kozarcem ob mia»: »Prekleto, prav ima! Na najboljši poti sva, da se zanemariva in zapraviva! Zvečer človek ne pride v posteljo, zjutraj pa ne iz nje! Koliko časa je že, kar smo dopoldne zadnjič igrali sami zase?« »štirinajst dni!« je rekel tovariš, in ko sta se ona dva porogljivo zasmejala, je polagoma primaknil. »Nu. •. recimo, tri tedne ... ah nemara štiri...« »Ali pet, nemara tudi šest!« je Südekum nadaljeval. »Ko pa tako lepo igramo z not! In .Veveričino svatbo» ljudje zmerom rad' poslušajo! Mi lahko pri tem spimo ali mislimo na kaj drugega ali gledamo gostom v karte ali čitamo časnik, ki ga je kdo razgrnil pred nami! Gromska strela. Inge, tako se res nismo zmenili! Prav imaš. stokrat prav! Zdramiti se moramo, ljudje bežji, če ne, bomo sedeli tu do sive starosti. Drevi pojdemo spat, kakor hitro zapremo note, in nihče naj se ne izgovarja, da si mora prej privoščiti veselo ureo ali dve. ali pa, da ne more spati, ker mu še vedno godba brenči po glavi! Jutri vstanemo za rana, potem pa sedemo lepo sami in 9j zaigramo Bacha! Prilegel se nam bo kakor mrzla kopel!« Te dobre sklepe so uresničili, enkrat, dvakrat, ves teden dni. Potem so spet hoteli opešati, toda Inge ni odnehala. Najprej, ko je bila trudna in strta, je bila dala Südekumu, da jo je privlekel semkaj. Zdaj je sama držala vajete v roki — in vrhu tega še bič. »Taka si, kakor paznica na suženjski plantaži!« je Westfahl srdito in nežno godrnjal, kadar ga je nagnala v posteljo ali ga še bolj neusmiljeno spodila iz nje. Nekoč so igrali Beethovenov Trio opus 56. Igrali so ga čisto zase, korenito so ga bili preštudirali in določili vsak odtenek. To ni bilo več neskrbno sviranje tja v en dan, češ da je .za te culukafre vse dobro'. nifcilftlrftrr - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant. — Für »Narodna tiskarna A G.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.c k«* ^^^ tiskarnarfa: Fran Jeran. — Für dai Inseratenteil verantwortlich - Za hneratnl oddelek odgovarja: Ljubouür Volčič