ynstoS9 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XIV. LJUBLJANA, APRIL 1973 ŠTEVILKA 4 Trezen sklep v TOZD Pl SVET TOZD Pl JE OD USTANOVITVE ZDRUŽENEGA PODJETJA NA SVOJEM SESTANKU 3. 4. 1973 PRVIČ RAZPRAVLJAL O VIŠINI VREDNOSTI TOČKE NA OSNOVI SVOJIH POSLOVNIH REZULTATOV. OB ZELO TEHTNO PODANI RAZLAGI DOSEŽENEGA REZULTATA SO SODELOVALI V RAZPRAVI VSI ČLANI SVETA, ZAVEDAJOČ SE TUDI TEŽAV, KI JIH NI MALO. RES JE, DA SMO V SVOJEM POSLOVANJU DOSEGLI BOLJŠE REZULTATE KOT DRUGE TOZD, KAR DOKAZUJEJO TUDI KOLIČINSKI REZULTATI, VENDAR NE MOREMO MIMO TEGA, DA SO TUDI DRUGE TOZD IZPOLNILE SVOJE PLANSKE NALOGE IN IMAJO DOBIČEK, KI JIM OMOGOČA MINIMALNO IZPLAČLLO VREDNOSTI TOČKE. V mesecu marcu je kumulativni uspeh osnova za izplačilo OD. Obračun uspeha je narejen po TOZD in za celotno podjetje. Ta uspeh je za našo enoto 13,55 %, Tl 2,52, IVET 6,22, skupne službe 0,90 in za celotno podjetje 4,46 “A. To je glede na nedovršeno proizvodnjo in stroške končnega stanja nedovršene proizvodnje še kar uspešno. Po pravilniku o delitvi OD ima pravico do povišanja vrednosti točke samo TOZD-PI, to pa zaradi tega, ker pravilnik pravi, da enota, ki ima zgoraj ome-nieni % manjši od 3 %, ne sme 'otutt višje vrednosti točke od .ans e9a leta tj. 4,28 din. Čeprav J6 enota IVET izpolnila pogoje za Povišanje vrednosti točke, ji od- stotek ne dovoljuje izplačila OD na ravni preteklega meseca. Glede na to, da se nahajamo v obdobju poskusnih obračunov, leti se bodo morali še nenehno izpopolnjevati, je potrebna pri določanju vrednosti točke precejšnja previdnost. Prihajamo v obdobje, ko v združenem podjetju Litostroj ne bodo vse TOZD imele enake vrednosti točke, zato se bomo morali navaditi tudi na neenake OD. Člani sveta TOZD-PI so s polno mero politične odgovornosti sprejeli sklep, da se izplača na osnovi obračuna za mesec februar OD za mesec marec v vrednosti točke 4,50 din. U ?°. nas obls'ta** predstavniki gospodarske zbornice SR Srbije, jj. s,avniki sekretariata za gospodarstvo in občinske skupščine iz nir ' Prav tuRo Pa tudi predstavniki slovenske gospodarske zbor-dinl i ^ en*Rl župan. Dipl. inž. Marko Kržišnik in pomočnik direktorja žani ,r Darinko Kolbl sta gostom pokazala podjetje. Posebej so se •mali za proizvodnjo dieselskih motorjev, ki jih Litostroj dobavlja ladjedelnici TITO iz Beograda. Razpravljali so o potrditvi vrednosti točke, in poudarili, da bomo v planski operativi TOZD morali usmeriti vsa prizadevanja v dobro programirano delo. Na podlagi tega bomo v obratih posvetili vso pozornost izpolnjevanju plansko predvidenih postavk v mesečnih planih in se zavzemali za njihovo izpolnjevanje. Omenili so, da so v prvem samostojnem obračunu ustvarili nekaj sredstev za rezervo. Člani sveta TOZD-PI so se zavzeli, da teh sredstev »ne pojedo«, temveč da se pripravijo za obdobje težav, ko bodo s temi sredstvi lahko krili tudi sklade. Ta sredstva bi v pozitivnem poslovanju namenili predvsem za nabavo nove prepotrebne opreme, za stanovanjsko izgradnjo in za drugo. V kolikor bi bilo naše poslovanje ali v drugi TOZD negativno v daljšem obdobju, bi bilo potrebno izdelati sanacijski načrt. Med drugim so poudarili, da bodo družbeno-politične organizacije TODZ-PI morale več prispevati k reševanju določene problematike. Te organizacije bi morale biti tudi pubudniki pravilne obveščenosti vseh članov po oddelkih. Posebno v sedanjem času, ko se začenja obdobje delegatskega odnosa, so člani TOZD tisti, ki so dolžni razlagati neposrednemu proizvajalcu sprejeta stališča, prav tako pa na seji posredovati predloge neposrednih proizvajalcev. — Sil — $ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ★ * * ★ * * ★ * * * * * * * * * * * * * cJ)&zdca& Z. ma^u Spet je tu — ves mlad, poln sonca, cvetja in pesmi, ponosen, razigran ob vihrajočih zastavah in veselju, ki vre iz srca: svobodni dobri prvi maj! Ni bil vedno tak. Dolgo je čakal na svoje zmagoslavje, predolgo je misel nanj počivala globoko zakopana v tistih, ki so hrepeneli dočakat dan, ko bo rdeči * nagelj vzcvetel tudi na njihovih prsih. * * * * * * * * * * * ★ ★ ★ ★ ★ Še so, ki niso uzrli njegove zarje, ne čuli njegovega vriska, ne občutili toplote, ki jo izžareva. PRVI MAJ — mladosti žar, ljubezni čar, svobode glas... K nam je prišel. Za nas vse je tu. Tudi zate: Janez, Jože, Lojze, in zate Majda, Anica in Tončka — odprite mu svoja srca na stežaj in zapojte z njim pesem o svobodi, mladosti in dobrih ljudeh; pesem dela, ki se poraja iz veselja do življenja, in spremlja ljubezen do ljudi in zemlje. Zapojmo, prijatelji, zapojmo; naj živi PRVI MAJ — da njegov svit ne bi ugasnil z večerom in pesem ne izzvenela z nočjo — naj vstaja za nas vsako jutro nov in pomlajen, vesel in delaven, svoboden PRVI MAJ * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * Več novih samoupravljavcev Pred dnevi se je sestal politični aktiv TOZD-PI. Delo in naloge so tako obsežne, da bo potrebno še mnogo sestankov. Izdelali bodo program dela družbeno-političnih organizacij, predlagali bodo komisije za posamezna področja dela v svetu TOZD in drugo. Idejo o sestankih vodstva z neposrednimi proizvajalci po oddelkih sp dali prav ti sestanki, saj se je v praksi izkazalo kot zelo ko-koristno in spodbudno še posebej, če so dogovori bili tudi realizirani. Vsake tri mesece se bodo sestali vsi člani TOZD-PI na sestanku, kjer bodo govorili o svojem kvartalnem delu in ocenili svoje delo. Menim, da je bistvo samoupravnih odnosov prav delo po TOZD in v prihodnje bodo posvetili še večjo pozornost temu, da bi okrepili organe upravljanja z novimi delavci. Iz novo priklju- čenih služb in oddelkov bi ustanovili komisije za obravnavo in spremljanje področij dela, kot je: gospodarska problematika, kadrovska problematika, vprašanja nagrajevanja in drugo. Glede na zelo aktualne obravnave, kot je razprava o gospodarskem načrtu, ceniki, obračun po TOZD in veliko število zaposlenih v TOZD, mora vodstvo sveta TOZD in poslovnega odbora pravočasno pripraviti dnevni red tako, da bodo predvsem upoštevali stališča družbeno-političnih organizacij. Sindikalni odbor mora izdelati pregled vseh naših delavcev, ki sodelujejo v raznih organih in komisijah združenega podjetja. Politični aktiv se bo v prihodnje ukvarjal predvsem s problemi naše TOZD in sicer s stanovanjskimi problemi, z integracijo, z informiranostjo, z zasedenostjo kapacitet itd. Položaj Litostroja se je v letošnjem letu na vseh področjih dela izboljšal, tako kot smo si želeli že leta poprej. Dogovore upoštevamo in jih poskušamo realizirati, čutiti je večjo odgovornost predvsem do neposrednih proizvajalcev. Ob prizadevanju vseh zaposlenih bomo upravičenosti teh dogovorov dokazali z boljšimi poslovnimi rezultati. Pregled trimesečnih rezultatov dela V našem podjetju smo o TOZD razpravljali že v 1972. letu in jih dokončno tudi formirali. Strokovne službe so med pripravami osnovnih izhodišč za dokončen prehod na poslovanje podjetja, na osnovi TOZD po že sprejetem sporazumu pripravile tudi osnovne pokazatelje letnega načrta za leto 1973 na novih osnovah. Razbremenitev količinskega na-zacije že poteka po TOZD. Rezultate fizičnega obsega skupne proiz-črta — skupne in blagovne proizvodnje ter blagovne in interne reali-vodnje po proizvodnih grupah in TOZD ter skupne, blagovne proizvodnje, blagovne in interne realizacije za celotno podjetje, vam ponazarjamo v spodnji tabeli. Naziv proizvoda rt. > 2 01 " S 5= SIJ.* id !£ ;» e > *: 0 £ _0) ^ c/i o cn O K S £• O Vodne turbine 91,8 15,3 98,3 Črpalke 100,2 25,4 118,7 Žerjavi in reduk. 88,7 46,6 80,4 Oprema za cementarne 14,5 4,5 13,0 Diesel motorji 27,8 6,3 43,0 Talna transportna sred. 156,0 16,3 112,2 Hidravlične stiskalnice 76,3 25,9 115,9 Strojni deli 46,8 12,7 59,2 Orodje 91,9 22,6 69,3 TOZD - FI 82,4 18,7 89,8 Ulitki jek. litine 105,9 24,9 93,9 Ulitki sive litine 101,6 27,1 128,9 Ulitki spec. litine 104,4 27,4 70,2 Zvarjene! 94,3 25,6 93,1 Odkovki 101,1 27,0 73,5 TOZD - Pl 100,5 25,9 95,6 Kisik 111,6 28,0 94,9 TOZD - IVET 111,6 28,0 94,9 Tiskovine 76,7 23,0 57,5 TOZD - ZSE 76,7 23,0 57,5 Skupna proizvodnja 93,2 22,6 93,2 Blagovna proizvodnja 83,8 19,6 88,7 Blagovna realizacija 76,1 17,8 84,7 Interna realizacija 111,0 29,0 100,4 Gibanje proizvodnje je bilo v prvem tromesečju leta 1973 tako, kot ga je bilo po večletnih opazovanjih pričakovati. Od letnega poprečja po navadi zlasti močno odstopata januar in julij. Zaradi slabe proizvodnje v januarju, je v prvem tromesečju skupni proizvodni načrt dosežen le 22,6 %>. Od začrtanih smernic močno odstopajo: oprema za cementarne, diesel motorji, strojni deli, hidravlične stiskalnice in žerjavi. Največje spremembe so po navadi poleg omenjene januarske še marca in decembra v pozitivni smeri ter julija v negativni. To med poprečno najnižjo in naj višjo proizvodnjo v 1972. letu 6,8 "/o. Pri tem pa maksimalna mesečna proizvodnja ne pomeni tudi polnega izrabljanja kapacitet. Odvijanje procesa skupne, blagovne proizvodnje, blagovne in interne realizacije za celotno osnovno proizvodnjo v prvem tromesečju 1973. leta napram načrtu, vidimo na spodaj začrtanem diagramu. Fakturirana realizacija se odvija v skladu z načrtovano. Pri izvozu ni dosežen tromesečni načrt, opažamo pa preseg napram letu nihanje do neke mere nakazuje 1972. Gibanje fakturirane realiza- različno izkoriščanje kapacitet po cije za domači trg in izvoz nam posameznih mesecih, saj je bila pokažejo spodaj navedeni podatki. Izvršitev načrta Izvršitev Odnos L—III. 1973 letnega načrta L—III. 1972 «/o o/o «/o Domači trg 120,4 29,4 133,1 Izvoz 64,3 18,5 223,1 Podjetje 102,5 26,3 144,8 Osebni dohodki so bili izplača- presežen delno zaradi večjega šte- ni v skladu s fukturirano realiza- vila izvršenih nadur. Podatke ima- cijo. V januarju je mesečni načrt mo le za januar in februar. Izplačano nasproti Izplačano nasproti Izplačano mesečnemu načrtu letnemu načrtu nasproti 1972 »/o o/o «/o Januar 106,4 12,1 120,1 Februar 101,8 8,0 115,7 TOZD Fl Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Družbeni načrt SR Slovenije za obdobje 1971—73, predvideva za dosego postavljenih osnovnih ciljev ekonomsko-družbenega razvoja za industrijo poprečno stopnjo rasti 7,8, kar je lanska stopnja presega. Industrijska dejavnost je glede količinske proizvodnje izpolnila zastavljeno nalogo. Ostanejo nam še tri leta za dosego postavljenih proporcij pod pogoji stabilnejše proizvodnje. Delež industrije v skupnem družbenem proizvodu naj bi se povečal za 0,4 %> z večjim poudarkom na predelovalni industriji, čigar delež bi se povečal za 2,4 °/o. V letu 1972 je dosežen tempo rasti v zadnjih 4 letih najnižji. Iz poročil industrijskih podjetij je razvidno, da so v letu 1972 bila podjetja v glavnem zadovoljna z naročili. Oskrba z domačim reprodukcijskim materialom se je tega leta poslabšala. Preskrbljenost z uvoženim reprodukcijskim materialom se prek leta ni bistveno menjala, tudi likvidnost se ni zboljšala. Le 10 %> podjetij je bilo zadovoljno s stanjem plačanih računov. Ne- ■:oo 9» 80 70 60 50 4o 30 20 10 o .1) § 100 ■tj y 8 70 M ” til “ lit » ifs OS u 4o- f" § 100 •ti S 90 y ■*- ; ^ o) 80 's § SIS-w lit $$4 Fi M 4 $ 100 <3 1 o g 70 ^ t-ijo 0] SO | s Isl .^5 -I 1 'E » -ti , S 8 k J o.$ N Opomba : dl letni načrt [23 tromesečni načrt H tromeseČna. izvršitev koliko manj so imela podjetja težave s krediti. V primerjavi s slovensko industrijo ima naše podjetje podobne probleme. Dodali bi lahko še poglavitni problem: pomanjkanje delovne sile — strugarjev, ključavničarjev, varilcev in čistilcev. V kovinski industriji je opaziti tendence upadanja proizvodnje v jugoslovanskem merilu, prav isto opažamo tudi v našem podjetju. Upam, da bodo v bližnji bodočnosti postavljeni določeni pozitivni ukrepi, s katerimi bo tudi naše podjetje lahko odpravilo naj hujše probleme in s povečano stopnjo rasti v proizvodnji prispevalo k slovenski in jugoslovanski rasti proizvodnje. SE Dejavnost aktiva ZMS TZ Litostroj Tudi v mesecu marcu je bila naša mladinska organizacija dokaj aktivna. Po uspeli 26. seji konference aktiva ZMS Litostroj v mesecu februarju ni prišlo do upadanja aktivnosti mladine. Nasprotno, delavnost se je celo stopnjevala, kajti zadali smo sl zelo odgovorno nalogo. Bili smo sklicatelji zbora mladih samoupravljavcev kovinske-elektro industrije in ladjedelništva severozahodnega dela Slovenije. Z organizacijo tega zbora smo dokazali, da mladina nikakor ne želi sedeti križem rok, ampak da hočemo aktivno sodelovati v graditvi naše samoupravne družbe. Ob zaključku zbora so mnogi delegati izrazili mnenje, da bi se mladi samoupravljalci tudi v bodoče sestajali na takih zborih, kajti le-ta se je izkazal za izredno koristnega. Nekaj dni pred tem zborom, 5. 3. 1973, smo sklicali prvo razširjeno sejo predsedstva aktiva ZMS OBISK MLADINE IZ »LIBELE« Da bi se čim bolj spoznali in izmenjali izkušnje, smo v prejšnjem mesecu sprejeli v goste mladince iz tovarne tehtnic »LIBELA« Celje. 60-članska delegacija si je v spremstvu predstavnikov uprave podjetja in članov predsedstva mladinskega aktiva ogledala našo tovarno. Seznanili smo jih z razvojem naše tovarne, proizvodnim programom, delom samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in mladinske organizacije. Novice iz TOZD Pl Člani sindikalnega odbora TOZD Pl so na svojem rednem mesečnem sestanku poudarili, da je ena temeljnih nalog organizacije v tem, da bi krepili v svojih vrstah delovno sposobnost, ter v tem, da bi delavci lahko neposredno odločali o gospodarski politiki podjetja. V svoj odbor so pritegnili nove člane iz priključenih služb in oddelkov, tako da bodo sedaj ustanovili komisije, ki jih čaka veliko dela. Zavzemajo se za to, da bi sindikalna vodstva čim bolj odsevala razpoloženja in mnenja, potrebe in interese delavcev, po drugi plati, da bodo sposobna delavce obveščati, spodbujati njihovo aktivnost in jih mobilizirati za organizirane akcije. V TOZD-PI smo to uspeli doseči prek rednih mesečnih proizvodnih sestankov, na katerih so delavce seznanili o vrsti proizvodnih in družbenih dogajanj v TOZD in združenem podjetju. Kratka, vendar zanimiva razprava je stekla o nagrajevanju proizvodnih delavcev, ki so po sedanjem sistemu nagrajevanja z dolgoletnim delovnim stažem izenačeni z novodošlimi. Zato so predlagali, da bi sistem nagrajevanja izpopolnili, tako da bi delavci imeli različne dohodke. Ta razlika naj bi bila izražena predvsem s stalnostnim dodatkom. Govorili so še o obiskih bolnikov, ki so več kot tri mesece v blniškem staležu, o okrevanju, o sindikalnih rekreacijskih tekmovanjih in o poročilu o nadomestilu škode oškodovancem požara v garderobi jeklolivarne. SIL Litostroj in aktiva mladih komunistov. K sodelovanju smo povabili tov. Karla Korošca — svetovalca generalnega direktorja, ki nam je razložil gospodarski načrt Združenega podjetja Litostroj za leto 1973. Tov. Korošec je poudaril, kako velik je pomen novega cenika za uspešno finančno poslovanje združenega podjetja, posebno pa še za vsako TOZD posebej. Obravnavali smo tudi dodatek št. 1 k samoupravnemu sporazumu, ki vsebuje osnove za sprotno ugotavljanje uspeha TOZD. Omeniti je potrebno, da so se mladinci udeležili sestanka v velikem številu. Udeleženci sestanka so menili, da bi se morali tako večkrat sestati ter na sestankih obravnavati vse važne spremembe, dopolnila in ostale zakonske akte, ki vplivajo na naše poslovanje. Prva redna seja predsedstva aktiva ZMS Litostroj je bila še vedno v znamenju 26. redne seje konference in zbora mladih samo-upravljalcev. Na sejo smo povabili tudi predstavnike samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in uprave podjetja (inž. Volfand, tov. Nemanič, tov. Tomažič, inž. Potočki in tov. Krilič). Obravnavali in analizirali smo sklepe 26. seje konference aktiva ZMS Litostroj. Na podlagi analize sklepov bodo komisije pri predsedstvu takoj izdelale svoje akcijske programe. Na seji so še posebej poudarjali, da moramo aktivno delovanje prenesti v aktive v TOZD, kjer moramo zainteresirati vsakega mladega delavca za samoupravno in politično delo. Vsi predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij so pozitivno ocenili naše delo in nam s tem dali veliko moralno podporo. Na seji smo pri predsedstvu aktiva ZMS Litostroj ustanovili štiri komisije ter sekretariat pri predsedstvu. V delu komisij in sekretariata smo vključili že aktivne mladince ter vse tiste, ki so zainteresirani za delo ZMS. Novo ustanovljeni sedemčlanski sekretariat bo pripravljal seje predsedstva aktiva ZMS Litostroj in koordiniral delo komisij ter aktivov po TOZD. ZELJE SO SKUPNE VSEM Razlike med mladimi in starimi so le v miselnosti V MLADIH JE TISTI OGENJ, KI JE GIBALO VSEGA NAPREDNEGA IN DINAMIČNEGA. TEGA SE ZAVEDAJO POLITIKI, VODITELJI LJUDSTVA, FILOZOFI IN PRAV TO SO V ZADNJEM ČASU PRIČELI SPOZNAVATI TUDI NAŠI GOSPODARSTVENIKI, KI DAJEJO MLADIM PROIZVAJALCEM VEDNO VEC BESEDE PRI UPRAVLJANJU PODJETJA. Da bi izvedeli, v kakšni meri so mladi Litostroj čani seznanjeni z novimi organizacijskimi ukrepi v Litostroju, kako je s položajem mladih v našem podjetju ter končno, kje bodo praznovali prvomajske praznike, smo šestim mladincem zastavili naslednja vprašanja: 1. Kaj menite o novih organizacijskih ukrepih v Litostroju? 2. Vaše mnenje o položaju mladih delavcev v podjetju? 3. Kako nameravate preživeti prvomajske praznike? POLDE ŽNIDARŠIČ strugar v FI 1. Sem član predsedstva ZM v FI in ugotavljam, da nam mladim uveljavljanje novih ukrepov nudi več možnosti za medsebojno sodelovanje. Naj pripomnim, da do sedaj med posameznimi oddelki ni bilo takšne sodelave, kot bi vsi želeli. Prepričan sem, da bomo tudi zaradi novih ukrepov v prihodnje dosegali večje delovne uspehe. 2. Ze odkar sem bil vajenec, pa do danes, se je odnos starejših Litostrojčanov do nas mladih precej spremenil. Čeprav imamo sedaj več veljave, naše delo vseeno še ni dovolj cenjeno. Zdi se mi, da je pri sprejemanju pomembnih sklepov samoupravnih organov vse premalo čutiti glas mladih. Žal moram priznati, da tudi diladina za delo v pojetju ni toli-5.° zainteresirana, kot bi morala biti. 3- Če bo lepo vreme, bom šel na Sorico, kjer ima naše podjetje sv°j planinski dom, če pa vreme ne bo najbolj ugodno, bom šel na ?orje, saj je letos za prvi maj kar dovolj prostih dni. JOŽE ŽELJAN — tehnični kontrolor v FI 1- Nove oblike organizacije v uostroju dajejo možnost sleher-članu našega kolektiva, da dloča o vseh pomembnejših 'Prašanjih, ki se tičejo samega Podjetja; dajejo možnost, da svo-delovne sposobnosti uveljavi a delovnem mestu. Z načinom organizacije po TOZD je delo po- nruiezne9a oddelka prav gotovo F mio še bolj do izraza. Glede na ,.1 da smo šele na začetku uve-Jvaijanja TOZD, menim, da te organizacijske oblike še niso dokončno razvite, saj še marsikate-Podrobnost ni dodelana. V UZD večkrat lahko opazimo pomanjkljivosti, ki jih bomo skušali "nprej odpraviti. a- . V zadnjem času gledajo člani p^oeno^poiitičnih organizacij v iin^tju na mlade z mnogo več-nr spoštovanjem, kot do sedaj, Želel bi le, da bi pri vključevanju v vrste samoupravljalcev veljali kot merilo le sposobnost in znanje mladincev. Upam, da bo sodelovanje mladih Litostrojčanov s starejšimi delovnimi tovariši še tesnejše in bolj uspešno. Po mojem mnenju spori med mladimi in starimi izvirajo le iz razlike v miselnosti, želje za uspeh in procvil Litostroja pa ,so jim skupne. 3. Še ne vem, kam bom šel za prvomajske praznike, če bo lepo vreme, bi najraje šel kam ven iz Ljubljane. VOJISLAV VUJOŠEVIC diplomirani ekonomist v izvozu črpalk 1. Novi organizacijski ukrepi so prav gotovo velik korak naprej. V bistvu gre samo za to, da bi te ukrepe, ki so pravzaprav šele v povojih, uspeli izpeljati tudi v sa-moupravljalski praksi. K temu, da je do teh sprememb sploh prišlo, je prav gotovo pripomoglo tudi pismo predsednika Tita. V mesecih po pismu so se tudi mladi člani ZK v Litostroju pričeli v vse večji meri vključevati v delo sa-maupravnih organov. Pripomnim naj, da smo v zadnjih mesecih tudi bolj obveščeni o vsem, kar se dogaja v podjetju, a tudi sodelovanje med vodilnimi tovariši v podjetju in mladimi komunisti, je tesnejše in bolj plodno. Mislim, da je delo TOZD kot pri vseh stvareh v začetku, dokaj težavno, morda bo prišlo celo do kakšnih nepravilnosti, toda na podlagi prejšnjih izkušenj bomo lahko dosegli zastavljene cilje. 2. Položaj mladega delavca je odvisen predvsem od njega samega, od tega koliko znanja pokaže na delovnem mestu, v šoli in kakšen odnos ima do svojih tovarišev pri delu. Po drugi strani bi tudi starejši Litostroj čani lahko našli več razumevanja za želje in težnje mladih, predvsem bi jim morali dajati spodbudo in v njih krepiti voljo do dela. Eden osnovnih vzrokov, zakaj mladi delavci zapuščajo Litostroj, ni problem šolanja in izobrazbe, saj naše podjetje nudi mlademu človeku mnogo možnosti za izobraževanje, pač pa mlade ljudi tare stanovanjski problem in prenizki osebni dohodki. Mladi Litostrojčani prejemajo v razmerju do starejših delavcev, a tudi v razmerju do delavcev enake starosti v drugih slovenskih podjetjih, vse prenizke osebne dohodke. 3. Za prvi maj bom z litostroj-skim sindikatom odšel na Češko. JOŽE GIODANI obratni elektrikar VET 1. Z uveljavljanjem TOZD v podjetju je neposredni proizvajalec dobil večji vpliv na neposred- no proizvodnjo. S tem smo, kar se tiče odločanja delavcev, dosegli določen napredek. Čeprav osebno nisem toliko aktiven kolikor bi lahko bil, sem vseeno kar dobro obveščen o novih gospodarskih ukrepih. Kar pa se tiče obveščenosti nasploh, naj povem, da je mladina vse premalo obveščena tudi zaradi lastne nezainteresiranosti za te in podobne gospodarske ukrepe, ki jih sprejemajo v Lito- stroju in sorodnih gospodarskih organizacijah. 2. Po 26. seji ZMS Litostroja in po 3. konferenci ZKJ smo si mladi delavci priborili večji vpliv na delovnih mestih, prav tako imamo tudi na političnem polju več besede. Preje so nas starejši Litostrojčani gledali zelo pomilovalno, a tudi za enako, dobro opravljeno delo smo mlajši dobivali nižje osebne dohodke kot starejši delavci. V zadnjem času se je glede tega marsikaj spremenilo in tako nam bolj izkušeni delavci dajejo več možnosti, da pokažemo, kaj znamo. Menim, da je sedaj na nas samih, kako bi opravičili zaupanje starejših. Glede na vpliv članov ZK na naše delavce, bi predlagal, da bi se Litostrojčani — člani ZK čim bolj angažirali pri prevzgoji in pravilni usmeritvi tistih mladincev, ki so še premalo aktivni, ali tistih, ki so pod vplivom tujih ideologij. 3. Za prvomajske praznike sem želel iti na češko, toda ker je bilo preveč prijavljenih, sem izpadel. Mislim, da bi bilo bolj pravilno, da bi omogočili takle izlet čim več Litostrojčanom in ne samo stotim. Zdi se mi tudi, da so nekateri Litostrojčani kar abonirani na te izlete. Ker mi je potovanje na Češko padlo v vodo, bom šel za prvi maj s prijatelji v planine. MAJDA REŠEK fakturistka v SSP 1. Uveljavljanje predpisov TOZD v našem podjetju se mi zdi zelo ustrezen ukrep, toda menim, da bo bo potrebno še marsikaj izpopolniti, seveda, če želimo doseči še večje uspehe. Novi gospodarski ukrepi naj bi omogočili slehernemu članu kolektiva, da bi lahko realno ocenil tako svoje, kot tovariševo delo. Prav tako bi mu ti ukrepi morali dati možnost, da bi odločal tudi o svojih osebnih dohodkih. Naj pripomnim še, da je z uveljavljanjem TOZD omogočeno mladini vključevanje v aktivno delo samoupravnih organov, kar smo do sedaj v precejšnji meri pogrešali, 2. Moram reči, da se položaj mladih izboljšuje. Mladinci se uspešno vključujejo v samoupravne organe. V DS, UO, pa tudi v sindikalni organizaciji je vse več predstavnikov mladine. Res je, da lahko v vseh teh samoupravnih telesih mladi izražamo svoje želje, ni pa od nas odvisno, v koliki meri se nam bodo le-te izpolnile. Zal moramo ugotoviti, da imajo starejši Litostrojčani večji vpliv in več besede pri samoupravljanju kot njihovi mlajši tovariši. Čeprav se je položaj mladine izbolj- Vinko Kabaj Lepljenje kovin in nekovin (Nadaljevanje in konec) Dandanašnji imamo na izbiro več vrst lepil, izdelanih na bazi epoksi smol in so pretežno dvo-komponentna. Z njimi, pri pravilni uporabi, dosežemo strižno-na-tezno trdnost v mejah od 2,5 do 5 kp/mm2, natezna trdnost je v mejah od 6 — 8 kp/mm2 ter tlačna trdnost od 12—16 kp mm2. Ta lepila so razmeroma odporna tudi proti vplivu temperature in zdržijo od 100 do 350 °C in več, to pa zavisi od polnila ter uporabljene vrste strjevalca. Z uporabo toplote pri lepljenju se čas strjevanja zniža za 10-krat, pri čemer se trdnost bistveno ne zmanjša, pri nekaterih lepilih pa celo nekoliko zveča. Danes razpolagamo že z lepili, ki so trajno obstojna in se njihova trdnost tudi po daljši dobi ne spremeni. Taka vrsta lepil je priporočljiva za lepljenje folij za oplati-čenje, lepljenje keramičnih plošč, pri zgradbah iz kovin in lesa itd. Manj odporna so dvokompo-nentna lepila na bazi poliestrov, ki jih sicer tudi s pridom uporabljamo za lepljenje kovin. Uporabljamo jih tudi v gradbeništvu kot dodatek betonu za boljšo in trdnostno vezavo. To dosežemo z uporabo epoksi lepilnih smol. Razmerje dodatka smol v betonski mešanici je 7 težinskih delov smole na 100 težinskih delov betona. Taka vrsta betona ne propušča nobene vlage, vezava pa je hitrejša. Lepila na bazi topljenih poliestrov in alfacianokrilatov so večinoma zelo uporabna v strojništvu. Dosežejo izredno visoko natezno-strižno vrednost v mejah med 4,5 do 6 kp/mm2. Lahko jih uporabljamo v mrzlem ali toplem stanju in so odporna pri temperaturi do 200 °C ter obstojna še pri 50 °C. Ta lepila, posebno še alfacianokri-late, uporabljamo za hitro lepljenje tesnil, ležajev, tuljk, za fiksiranje stojnih vijakov, matic itd., tam kjer nastopajo veliki specifični pritiski, ter pri zračnosti medsebojno lepljenih delov od 0,01 do 1,5 mm. Čas strjevanja teh lepil šal, menim, da bi imeli mladinci mnogo več volje do dela, če bi jim starejši bolj zaupali in jim s svojim delom dajali dober vzgled. Izkušenejši, (starejši delovni tovariši bi morali za mlade, ki so večkrat žal premalo zainteresirani, prirejati razne seminarje. Na teh seminarjih naj bi mladince seznanjali predvsem z uspehi, a tudi s problemi samoupravljanja. ■ 3. Proste prvomajske dni bom porabila za študij in za pripravo na izpite, ki jih bom imela v juniju. FADIL EMINIC elektromonter iz FI 1. Ker sem se šele pred dnevi vrnil iz JA, nisem z novimi gospodarskimi ukrepi v Litostroju, žal dovolj seznanjen. Lahko pa vam povem, kaj se je po pismu predsednika TITA dogajalo v vojski. Razmere so se bistveno spremenile, disciplina se je zboljšala, a tudi odnosi med podrejenimi in nadrejenimi so se uredili. 2. Zdi se mi, da starejši člani kolektiva gledajo na delo nas mladih s precejšnjim nezaupanjem. Morda nam ne verjamejo in to zaradi njihovih bogatejših delovnih izkušenj. Moram pa reči, da so za tak odnos kdaj pa kdaj mladinci sami krivi, saj se večkrat po nepotrebnem zaletavajo z glavo ob zid. Najtežji problem, ki pesti mlade, je pomanjkanje stanovanj, saj Litostroj, po mojem mnenju, izgubi največ mladih sodelavcev prav zaradi tega, ker jim ne more nuditi stanovanj. 3. Za prvi maj bom šel domov, v Sanski most. Nameraval sem sicer iti na izlet na Češko, ali pa na rally, pa kot novinec v Litostroju žal nimam še dovolj denarja. Slike Fadila Emeniča ne objavljamo, ker je bil v času fotografiranja odsoten J. P. v hladnem stanju je največ do 15 ur, v poltoplem stanju — 60 °C pa 10 minut. To velja tudi za prej omenjena lepila na bazi epoksi in poliesterskih lepilnih smol. Praksa in izkušnje pri lepljenju kovin odpirajo nove možnosti uporabe raznih vrst lepil, ki danes lepijo prav vse vrste materialov, celo zlato in drago kamenje. Dandanes lepila celo nadomeščajo spajkanje, varjenje in kovičenje. Uporabljamo jih tudi za površinsko zaščito (poliesterska lepila, klor kavčuk lepila in specialna lepila na bazi epoksi in fenolnih smol) pri čemer je nanos debel od 0,3 do 5 oziroma celo do 10 mm. Prav tako so lepila, kot smo že omenili, dodatek betonu kot izvrstna izolacijska sredstva proti vlagi. Mešajo jih z betonom ali pa jih nanašajo v tankih plasteh na beton. Plasti so poprečno debele od 0,5 do 2 mm. So raznobarvne, to pa predvsem zaradi lažje kontrole posameznega sloja. Pri nas vlada še dokaj zastarela miselnost in bojazen pred uporabo lepil, ki jih moderne zahodne dežele mnogo bolj poznajo. Da bodo tudi pri nas uporabljali in cenili lepila tako kot drugod, bomo morali prebroditi še marsikatero težavo. Vloga tehnične kontrole v TOZD Pl Osnovni elementi pri poslovanju sodobnega industrijskega gospodarjenja so rok, cena in kvaliteta. Planiranje moramo z ozirom na zmogljivosti obratov čim doslednejše izpolnjevati. Cene naših izdelkov morajo biti rentabilne in konkurenčne, kvaliteta izdelkov seveda tudi. V predhodni centralizirani organizaciji podjetja je bila skrb za poslovanje porazdeljena na posamezne oddelke. Tehnična kontrola je tedaj bila centralna, kar je bilo tudi edino prav, kajti kontrola mora biti po vseh sodobnih principih ločena od proizvodnje, zato da bi lahko pravilno lunkcionirala. Kontrola mora biti podrejena tistemu, ki je v celoti odgovoren ne le za rok, ampak tudi za ceno in kvaliteto. V prejšnji organizaciji podjetja bi to pomenilo, da bi morala kontrola spadati pod generalnega direktorja združenega podjetja. Glede na to, da je predvideno, da bo imela TOZD vse funkcije samostojnega podjetja, bo skrb za rok, ceno in kvaliteto, kakor tudi podrejenost kontrole po shemi TOZD-PI prevzel driektor TOZD Pl. ŠE MNOGO NEDOKONČANEGA Naloge tehnične kontrole TOZD so zelo zahtevne in pri realizaciji teh je še mnogo nedokončanega. TOZD ima zaenkrat le še bolj formalen položaj samostojne in zaključene organizacije in funkcionira bolj po starem, s tem je ogroženo pravilno delovanje tehnične kontrole. — Na proizvodnih sestankih vodstva TOZD-PI se vodstvo tehnične kontrole srečuje s sodelavci, ki naj bi bili zadolženi za izpolnjevanje rokov. — Če ne bo prišlo do resnične osamosvojitve TOZD-PI, bo TOZD le obrat združenega podjetja, kontrola bo podrejena obratu, kar bo seveda najslabši način dela. — Organizacija tehnične kontrole je nedokončana, zlasti povezava med razvojnim delom kontrole, ki bo v SSP in med kontrolami TOZD. Neurejeni so še razni medsebojni odnosi med kontrolami, saj še vedno opažamo premočno centralistično usmerjenost k finalistu. Naj pripomnimo, da SSP naših problemov sploh ne obravnavajo. POMEMBNOST TEHNIČNE KONTROLE ZA TOZD Tehnična kontrola v TOZD-PI se bo tudi v naprej zavzemala za zmanjševanje škode in zastojev s preventivno kontrolo procesa (izvajanje delovnih operacij po tehnoloških postopkih) in s kontrolo izdelkov v čim bolj začetnih fazah proizvodnje. Analizirala bo podatke in poročala bo o stanju in rasti ali padcu kvalitete. To nalogo bi lahko solidno opravili s statistično-ana-litskim in razvojnim oddelkom službe kvalitete pri SSP. Brez teh podatkov bi bilo racionalno gospodarjenje v TOZD znatno prizadeto. Brez tehnične kontrole TOZD ne bi mogla predajati svojih izdelkov registrom in zahtevnim kupcem. Vse te naloge lahko opravlja tehnična kontrola TOZD-PI le, če ima svoje lastne laboratorije. Laboratoriji opravljajo tudi usluge za vse združeno podjetje, njihove podatke pa neposredno uporabljajo v proizvodnem procesu za hitre analize peskov in livarskih mešanic in razne druge preiskave. SKRB ZA KVALITETO Kvaliteto se v izdelke vgrajuje in ne »vkontrolira«. To pomeni, da so za kvaliteto odgovorni vsi proizvajalci. Pogosto so zaposleni napačnega mnenja, da je za kvaliteto predvsem odgovorna kontrola. Kontrola je neposredno odgovorna za ugotavljanje kvalitete s tem, da v zgodnjih fazah ugotavlja napake, in tako posredno vpliva na izboljšanje kvalitete. Seveda je še več načinov posrednega vpliva kontrole na kvaliteto, npr. analiziranje vrst napak, vzrokov in povzročiteljev, nasveti tehnologom in proizvodnim obratom glede na organizacijo in disciplino poslovanja, nagrajevanje po kvaliteti, glede proučevanja. Trajne naloge na področju kvalitete so: — nadzirati podatke o stanju izdelkov, — analiziranje teh podatkov in zbrati vzroke, — usmerjati delo na osnovi teh podatkov, tj. odpravljati vzroke napak, — stimulirati kvalitetno delo, —■ poučevati, — naročati in dobavljati kvalitetne surovine, — naročanje, nabava in vzdrževanje kvalitetne opreme; (s tem se ukvarjajo sedaj samo kontrole livarskih materialov). Dejstvo je, da je za ca. 85 %> škode v vsem združenem podjetju obremenjena TOZD-PI. To ne pomeni, da je TOZD-PI kriva vseh napak, pač pa je livarniški in plo-čevinarski proces specifičen. Prav gotovo bi to škodo lahko zmanjšali s pozorno kontrolo in pravočasnimi reklamacijami. KAJ SMO NAREDILI PO REORGANIZACIJI? Do sedaj smo razdelili in razmejili funkcije med bivšimi oddelki kontrole (kontrola TOZD-FI, vhodna kontrola, SAB). Poskušali smo vskladiti nove kontrole z organizacijskim oddelkom, a žal tega dela nismo dokončali. Prav gotovo bo moral organizaci ski oddelek začeto delo izpeljati do konca. Izdelali smo med drugim tudi okvirni koncept dela in shemo vključitve kontrole Pl v poslovanje združenega podjetja. V konceptu predvidevamo statistične nadzore kritičnih elementov dela v livarnah. Ostale ulitke bomo inšpekcijsko kontrolirali pred odpremo v čistilnicah. Predelali smo pravilnik za livarske prototipe in prve ulitke, uredili smo vprašanje odgovornosti kontrole, ter vprašanje kooperacijskega poslovanja, žal se nismo še sporazumeli glede pogodbenih pogojev kvalitete v projek-tivi. Zelo važno področje, kjer še niso pogodbeni pogoji urejeni, je dobava livarskih materialov. Pri- pomnimo naj, da še uvajamo kontrolo furanskih smol. Pripravili smo še podatke za izdelavo cenika laboratorijskih uslug, a ga žal nismo uspeli izdati. Glede na to, da se je kontrola šele pričela ukvarjati z urejevanjem organizacije dela v TOZD-PI, bo to delo trajalo predvidoma še tri mesece. LETO KVALITETE Akcija leta kakovosti nas žal ni spodbudila, da bi začeli o kvaliteti razmišljati organizirano in s polnim čutom odgovornosti. V tehnični kontroli so posebno opozorili na to, da to ni bilo leto kontrole, ampak »Leto kvalitete«. Ce je šlo mimo združenega podjetja brez haska, je treba to pripisati nezavzetosti za problematiko kvalitete v vsej tovarni. Pri nas še naprej vlada mišljenje, da je kvaliteta za nas najmanjši problem. Kontrola je ob začetku leta kvalitete poskušala opozoriti vodstvo podjetja, vendar je bil rezultat boren. Leto kvalitete pa pomeni temeljitejše delo vseh, ki skrbe za kvaliteto izdelkov. Pripomnimo naj, da kontrola sama ni mogla rešiti vseh nalog leta kvalitete, drugi pa niso sodelovali, povrhu vsega pa je prišlo v zadnjih 6 mesecih do organizacijskih sprememb, ki so še vedno aktualne. Menimo, da lahko zapišemo, da so se v letu kvalitete pri nas lotili odpravljanja nekaterih perečih problemov, ter ustanovili komisije. Službe, ki so kakorkoli povezane z realizacijo ali dopolnitvami delovnih nalog tehnične kontrole, je potrebno čim preje oživeti tako, da bi se po priključitvi tehnične kontrole TOZD-PI pričelo normalno delo. —Sil— Ohišje za HE Peručlco KJE NAJ GA DOBIM? Pri delu moramo uporabljati samo brezhibne ključe. To orodje mora biti prilagojeno vrsti dela. Med pritezanjem vijačne matice z raztegnjenim ključem ali neustreznim ključem mu ta lahko spodleti tako, da delavec izgubi ravnotežje ali se udari v kakšen predmet. Ključ mora oprijeti vsaj 3/4 oboda matice, seveda pa je boljše, če prime celo. Zelo nevarno je opravljati delo s takimi ključi na višinah, kjer nam ta zaradi raztegnjenosti lahko pade in poškoduje mimoidočega delavca. Pri takem delu moramo še posebej paziti, da izberemo dober ključ. Večja nevarnost lahko nastane tudi pri podaljševanju ključev z raznimi vzvodi. Obremenitev na takšnem ključu je vsekakor večja od predpisane in pride do hitre deformacije ključa, ki spet lahko povzroči razne poškodbe. Uporabljajmo vedno le ključe, ki se točno prilegajo matici ali vijaku. Ivan Šavor JOHN STEINBECK: NEGOTOVA BITKA (Odlomek iz knjige) Iz zgodovine poznamo mnogo borcev za delavske pravice, nekateri še žive; še več pa je bilo takih, katerih imen nismo nikoli slišali: to so bile množice delavcev, ki so sledile svojim voditeljem. Vsak izmed njih je prispeval svoj delež k zmagi. V spomin na te brezimne, izkoriščane množice, ki so se trdo borile za svoje pravice, priobčujemo odlomek iz knjige ameriškega pisatelja Johna Steinbecka »NEGOTOVA BITKA«, ki jo je napisal takrat, ko se je še boril za delavske pravice. Pisatelj nam pripoveduje o poljedelskih delavcih — obiralcih sadja — v času kmalu po prvi svetovni vojni. Brez zemlje ali drugega imetja se trumoma zbirajo na veleposestvih, kjer so prepuščeni izkoriščanju veleposestnikov. Ko jim od vsega hudega prekipi, organizirajo stavko, ki pa zaradi slabe organizacije in premoči kapitalistov ne uspe. Se preden se je zdanilo, je bilo v taborišču vse živo. Slišati je bilo udarce sekir in ropotanje zarjavelih štedilnikov. Prav hitro je taborišče napolnil duh po gorečem smrekovem in jablanjem lesu. Kuharji so začeli z delom. K prasketajočim ognjem so postavili cele kotle kave. Kotli s fižolom so bili nad ognjem. Iz šotorov so prihajali premrli ljudje in se sestajali ob štedilnikih ter se tako pritiskali obnje, da so bili kuharji s prostorom prav na tesnem. Dakinov tovorni avtomobil je odpeljal k Andersenovi hiši, in se vrnil s tremi sodi vode. »Dakin hoče vodnike,« je šel glas med ljudmi. »Nenadoma hoče govoriti z njimi.« Vodniki so dostojanstveno odšli proti Dakinovemu šotoru. Sprednji rob sadovnjaka se je že ostro odražal proti vzhodni strani neba in parkirani avtomobili so bili nekam sivkaste barve. Kava v kotlih je začela vreti, iz kotlov s iižolom se je začel širiti prijeten vonj. Kuharji so z zajemalkami polnili raznovrstne posode, ki so jih prinašali ljudje: skodele, kozarce za vkuhavanje, konzervne škatle in pločevinaste krožnike. Mnogo ljudi je sedelo na tleh; z noži so dolbli kose lesa, da bi si izdelali žlice, s katerimi bi lahko jedli. Kava je bila črna in grenka, toda može in ženske, ki so bili tihi in premraženi, je vendarle pogrela; začeli so se pogovarjati, se smejati in s klici pozdravljati drug drugega. Čez vrhove dreves je posvetil dan in zemlja je postala siv-kastomodra. Tri velike jate rac so preletele visoko na nebu. Dakin je z Burkam in Londonom stal pred svojim šotorom. Tudi vodniki so stali tam in čakali. Med njimi sta bila tudi Mac in Jim; takole je razložil Mac Jimu: »Precej oprezna morava biti nekaj časa. Saj nočeva, da bi naju pregnali od tod.« Dakin je imel na sebi kratek platnen suknjič in čepico. Njegove bele oči so švigale po obrazih mož, ki so stali pred njim. »Povedal vam bom, kaj nameravam,« je dejal. »Potem lahko odidete, če hočete. Nikomur, ki noče iti z menoj, ni treba, da bi šel. Poln vlak stavkokazov prihaja. Sli bomo v mesto in jih ustavili. Najprej bomo z njimi govorili, potem pa se bo treba morda spoprijeti. Kaj mislite o temi« Oglasilo se je odobravajoče mrmranje. »Prav, šli bomo tja. Pazite na svoje ljudi. Naj bodo tiho in naj korakajo ob robu ceste.« Potem se je hladno nasmejal: »Če hoče kateri izmed ljudi pobrati nekaj kamenja in ga spraviti v žep, nimam nič zoper to.« Možje so se zadovoljno nasmejali. »O. K. Če ste razumeli, pojdite in se pogovorite z ljudmi. Rad bi zvedel za morebitne ugovore, še preden odidemo. Kakih sto mož bom pustil, da bodo pazili na taborišče. Zdaj pa pojdite zajtrkovat.« Možje so se razšli in odhiteli k štedilnikom. Mac in Jim sta se pomaknila tja, kjer so prej stali vodniki. London je pravkar govoril: »Ne verjamem, da se bodo bogve kako borili. Ni videti, da bi bili zadosti nataknjeni.« »Prezgodaj je še,« je izjavil Mac. »Niso še pili kave. Ljudje so drugačni, če še niso jedli.« »Ali pojdeta vidva z nami?« je vprašal Dakin. »Seveda,« je odvrnil Mac. »Toda poslušaj, Dakin. Nekaj naših ljudi zbira hrano in druge potrebščine. Poskrbi, da bo lahko nekaj avto- mobilov šlo po stvari, ko bodo sporočili.« »O. K. Ze nocoj jih bomo potrebovali. Fižola že zmanjkuje. Hudičevo dosti je treba za prehrano tolikšne skupine ljudi.« »Jaz sem za to, da začnemo spopad takoj, ko stopijo stavkokazi z vlaka,« je dejal Burke. »To jih bo prestrašilo do hudiča.« »Bolje bo, na najprej govorimo z njimi,« je dejal Mac. »Videl sem že, kako je pol vlaka stavkokazov pristopilo k stavkajočim, če se le pomenili z njimi. Če pa jih kar takoj napadeš, se nekateri prestrašijo, drugi pa razjeze.« Medtem, ko je govoril, ga je Dakin nezaupljivo gledal. »Pojdimo,« je dejal, »zbrati moramo tiste, ki bodo ostali tu. Doc in njegovi naj pospravijo taborišče. Jaz pojdem v svojem avtomobilu. London in Burke se lahko peljeta z menoj. Vse druge stare škatle pa lahko pustimo tu.« Sonce je pravkar vzhajalo, ko se je dolga kolona raztrgancev premaknila. Vodniki so pazili, da so ljudje hodili ob strani ceste. Jim je slišal, kako je nekdo dejal: »Nikar ne nabiraj zemlje! Počakaj, da pridemo k železniškemu nasipu. Tam so krasne kocke granita.« Oglasilo se je petje, neubrano petje preprostih ljudi. Dakinov zeleni Chevrolet je vodil kolono. Dolga vrsta mož mu je sledila. Množica je zapustila taborišče, ženske pa so iz njega klicale možem v pozdrav. Komaj so se začeli premikati, že se je pripeljalo deset policajev na motociklih, ki so enakomerno razdeljeni vozili vštric kolone. Ko so korakali približno kilometer in pol, je kolono prehitel velik odprt avtomobil, poln ljudi in se tik pred njo postavil čez cesto. Vsi so imeli puške in značke pomočnikov šerifa. Njihov šoier je vstal s svojega sedeža. »Paziti morate na red. Ne pozabite tega,« je zavpil. »Lahko korakate, dokler ne ovirate prometa. Nikomur pa ne smete biti v napoto, razumete.« Usedel se je, zapeljal svoj avtomobil pred Dakinov kamion in vozil pred vso kolono. Jim in Mac sta korakala kakih petdeset korakov za Dakinovim avtomobilom. »Celč pripravljalni komite so nam poslali nasproti,« je dejal Mac. »Ali niso prijazni, kaj?« Možje okoli njega so se zasmejali-Mac je nadaljeval: »Pravijo, da imaš pravico stavkati, a nimaš pravice, da bi stavko zavaroval. Dobro vedo, da stavka ne bo uspela, če je ne zavaruješ.« Tokrat se možje niso zasmejali-Zarenčali so, toda v tem glasu le bilo le malo jeze. Mac je naglo pogledal Jima. »Ni mi všeč,« je tiho Soriški vtisi V prejšnji številki časopisa smo objavili članek z naslovom SORICA 1973 USPELA. Med drugim ste lahko prebrali tudi nekaj odlomkov iz dnevnika, ki so ga vodili pedagoški vodje, sedaj pa objavljamo nekaj vtisov iz dnevnika učencev IC. Milan Pirih, 2. a Mislim, da je malo takih šol, ki bi nam lahko toliko nudile. Milan Gončin, 2. a Naša šola je napravila dobro potezo s tem, da smo šli na smučanje. Veliko nas je, ki smo dobili veselje do smučanja in verjetno bomo še kdaj obsikali Soriško planino in litostrojsko kočo. Vsi smo zadovoljni, ker smo se naučili smučati. Ilija Kresovič, 2. a Prve dni je bilo hudo za tiste, ki so prvič stali na smučeh. Bili so več na tleh kot na nogah, a hitro je bilo bolje. Ze drugi dan smo začeli kazati prve znake, da bomo obvladali zavoje. Posebno težko je bilo nam, Dalmatincem, ki nikoli še pomislili nismo, da bomo stopili na smuči. Zadnje dni smo se imeli najlepše. Skoraj vsi smo se kar dobro naučili smučati. Nikoli nas ni bilo v hiši, zmeraj smo bili na snegu. Najhuje je bilo zadnji dan, ko smo se morali posloviti od prijetnega smučanja. Janez Poljanšek, 2. a Vstali smo že zelo zgodaj. Pri zajtrku ni nihče izjavljal, da je lačen, čeprav se je sicer to često dogajalo. Potem sem namazal smuči in odšel na start. Pred mano je bil le še en tekmovalec, tudi ta je že speljal s starta. Postavil sem se med obe palici in tovariš mi je dal znak za pričetek. Z vso silo sem se odrinil. Dobro in hitro mi je šlo in na koncu sem dosegel na boljši rezultat. Vesel sem bil in komaj sem čakal, da je prišel večer, ko se je pričelo podeljevanje nagrad in žrebanje. Za nagrado sem dobil rokavice in »tolažilni« šampon. Janez Klinc, 2. c Nekateri so vadili najosnovnejše gibe, drugi pa so veselo vijugali po strmini. Tisti, ki so bili prvič na smučeh, so padali kot snopje, ostali pa so se jim veselo smejali. Ves čas nas je z lajanjem veselo pozdravljal upravnikov pes Azor, včasih pa se je kakšnemu zapodil pod smuči ter ga malo za šalo, malo zares ugriznil. Imel pa je tudi sicer smisel za humor, saj je brez dovoljenja vlomil v sobo in mojemu sošolcu ukradel tri klobase . . . Djuro Bukorovič, 2. e Takoj naj vam povem, da sem bil začetnik. Dan, od katerega sem toliko pričakoval, se 'e začel s čudovitim spomladanskim soncem. Ob 9. uri sem prvič v svojem življenju stopil na smuči in začel hoditi navkreber. Začnem z eno nogo, pa ne gre, začnem z drugo, pa zdrsne prva nazaj! To so bili malo težji trenutki, a z malim zaostankom sem tudi jaz prišel na hrib. Tega prvega dne sem se znašel v snegu najmanj petdesetkrat. Bojan Mikuš, 2. b Kakor smo se čez dan trudili, tako smo se imeli zvečer lepo. Večerne igre je organiziral tovariš Šmid. Jaz sem se udeleževal večinoma kvizov znanja iz različnih področij in sem se tudi dobro odrezal na jezo konkurenčne skupine iz A razreda z Ilijo na čelu. Štefan Rojina, 2. a In naenkrat, kot bi se zbudil iz lepih sanj, je bilo konec tedna. Dnevi so zbežali, kot da bi gledal film. No, vsake stvari je enkrat konec, tako je minilo tudi naše veselje na snegu. Poleg posnetih slik, filmov je vsakemu ostal še neizbrisen spomin na naša doživetja na Soriški planini. Marjan Krampelj, 2. a Prišel je ponedeljek, dan odhoda. 2e zgodaj zjutraj smo morali biti pripravljeni za odhod. Dolga kolona se je vila v jutranjem soncu pod kočo navzdol. Pred kočo so stali: tovariš Ora-žem, tovariš upravnik z ženo ter zrli v globel. Izza koče pa je v jutranji tišini votlo odmeval žalostno zavijajoči Azorjev glas .. . Sprejemu v ZK mora biti posvečena nenehna skrb. Tega se zavedajo tudi v naši organizaciji. Nove mlade člane so nedavno sprejeli v Zvezo komunistov v TOZD IVET. Kot na FIS tekmovanju (J. Oražem) Izlet na Lajnar Spominjam se, da me je ta dan zbudila govorica tovarišev, ki so še čakali na za trk. Saj veste, kako je, če se človek dosti giblje po svežem planinskem zraku, ni nikoli kaj preveč sit. Skobacal sem se iz skupnega ležišča, pojedel in že sem s smučmi na rami odšel s svojo skupino proti smučišču. Ta dan se je naš smučarski učitelj odločil, da nas za ogrevalno vajo pelje na Lajnar. Priznati moram, da mi sprva predlog ni bil nič kaj preveč všeč. Mislil sem si: »Pa kaj za vraga rinemo Va gor? Saj to je res čisto navaden hrib, s katerega se prav nič ne vidi!« Končno je naša karavana odrinila. Stopali smo po ozki, v zamrznjenem snegu slabo izhojeni gazi, ali bolje povedano, po stopinjah prejšnjih obiskovalcev ter se polagoma, korak za korakom, vzpenjali navkreber. Za oporo so nam služile smučarske palice, da sm lažje hodili. Kljub temu, da je bilo jutro hladno, nam je postalo kmalu vroče. Sneg se je lesketal v prvem jutranjem siju. Bil je zbrazdan od vetra. Če si si to po-bliže ogledal, si lahko videl, da so bili ti kristali prava umetnina. Vse je bilo nagubano in tako lepo zvrtinčeno, kot bi to delo ustvarjal kipar, ne pa narava. Polagoma, stopinjo za stopinjo, se je bližal vrh. Že od daleč se je videl železni bunker v obliki kupole. Pravo lepoto pa smo doživeli šele, ko smo stopili na vrh. Nebo je bilo jasno kot biser, pogled je plaval daleč po okolici. In z vsakim pogledom se je odprl nov svet, še lepši od prejšnjega. Strmo pod nami v ozko dolino Bače stisnjena Baška grapa, malo desno trop gamsov, ki so neutrudno mulili prve šope trave, ki so se prikazali izpod snega, v daljavi pa mogočni očak Triglav. In če si dobro pogledal, si lahko opazil dom na Kredarici — bil je kot oaza v kameniti puščavi. Pepi Sajovic, 2. f dejal. »Nič prav niso razpoloženi. Upam, da se bo zgodilo vsaj nekaj, kar jih bo razkačilo. Če se nič ne bo zgodilo, se bo vsa stvar počasi pomirila.« Sprevod je prišel do mesta in začel korakati po ulicah. Zdaj so bili možje povečini tihi in v nekakšni zadregi. Ko so korakali skozi mesto, so jih hišni lastniki opazovali skozi okna, otroci pa so sta-h na vrtovih pred hišami in jih Gledali, dokler jih niso starši odvlekli v hiše in zaloputnili vrata. Na cestah je bilo prav malo meščanov. Policijski motocikli so vozili Po cestah tako počasi, da so se morah šoterji zdaj pa zdaj dotakniti z nogami tal, da so ohranili ravnotežje. Za šerilovim avtomobi-iom, ki je vozil na čelu, se je vrsta počasi pomikala po zakotnih ulicah, dokler niso naposled prišli do železniške postaje. Ob železnici so se možje ustavili. Železniško Progo je namreč stražilo dvajset mož, oboroženih s puškami in z bombami s solzilnim plinom. Dakin je ustavil svoj tovorni avtomobil ob pločniku. Ljudje so brez Glasu razširili svojo vrsto in se Postavili nasproti vrsti policajev. Dakin in London sta hodila sem In tja pred tistimi, ki so strnjeno stali spredaj, ter dajala navodila. »Nobeden izmed mož ne sme ničesar začeti s policijo, če je le mogoče. Najprej se moramo pogovoriti. To je vse.« Na tiru sta stali dve dolgi vrsti hladilnih vagonov. Jim je na skrivaj rekel Macu: »Morda bodo tovorni vlak ustavili in stavkokaze odložili daleč odtod. V tem primeru se ne bomo mogli pogovoriti z njimi.« . Mac je odkimal z glavo. »Kda/ Pozneje bi morda to storili, mislim Pa, da bodo zdaj tvegali obračun. Mislijo namreč, da nas ne morejo več prestrašiti. Jezus, kako si želim, da bi vlak že prišel. Čakanje je neznosno za ljudi, kot so naši. Plašni postanejo, če morajo predolgo čakati.« Veliko število ljudi se je posedlo na pločnike. Iz množice je bilo slišati enakomerne glasove pogovora. Z ene strani sta može stiskali železniška straža in policija, z druge pa pomočniki šerifov. Možje so bili videti nemirni in v zadregi. Pomočniki šerifov so nosili svoje puške z obema rokama; držali so jih pred trebuhom. »Policaji se tudi bojijo,« je dejal Mac. London je skušal skupino opogumiti. »Saj ne bodo streljali,« je dejal, »saj si ne morejo privoščiti, da bi streljali.« »Prihajal« je zavpil nekdo. Daleč ob progi se je dvignila ročica prometnega znamenja. Nad drevesi se je pokazal oblak dima. Tračnice so se tresle pod pritiskom bližajočih se koles. Možje so vstali s pločnikov in obrnili glave proti prihajajočemu vlaku. »Zadržite jih zadaj!« je zavpil London. Videli so, kako se je počasi približevala črna lokomotiva in tovorni vagoni; med vrati vagonov so bingljale noge sedečih ljudi. Lokomotiva je počasi pripeljala mimo in spuščala izpod koles goste oblake pare. Potegnila je na stranski tir in zavrla. Vagoni so udarili skupaj, lokomotiva pa je stala na mestu, piskala in sopihala. Onstran ceste pred postajo je bila vrsta zapuščenih trgovin in restavracij; v gornjih nadstropjih so bile opremljene sobe. Mac se je ozrl čez ramo; na oknih sob je bilo vse polno moških) ki so opazovali dogajanje. »Ti ljudje mi niso prav nič všeč,« je dejal. »Zakaj pa ne?« je vprašal Jim. Ne vem zakaj. Vmes bi morale biti ženske. Nobene ženske ne vidim med njimi.« Med vrati vagonov so sedeli stavkokazi, za njimi pa so se drenjali drugi. Nekako v zadregi so gledali predse. Niti premaknili se niso, da bi stopili z vlaka. Tedaj je London stopil naprej, tako bilzu k stražarju, da je ta obrnil svojo puško proti njemu in mu jo naperil v trebuh. Potem se je stražar umaknil za korak. Lokomotiva je sopihala v rednih presledkih; bila je kot kakšna velika utrujena žival. London je zaokrožil roke okoli ust in z globokim glasom zaklical: »Pridite k nam! Ne borite se proti nam! Nikar ne pomagajte polica-jeml« Njegove pozive je z rezkim žvižgom prekinila lokomotiva, ki je zadušila Londonov glas in sleherni drug zvok razen sikanja, ki ga je povzročala njena para. Vrsta stavkajočih se je nemirno premikala in se v sredini izbočila proti stražarjem. Cevi pušk so se obrnile proti njihovi vrsti. Obrazi stražarjev otrdeli, toda nema grožnja je stražarje zaustavila. Lokomotiva je piskala, beli oblak pare se je dvigal in se drobil v meglice. V vratih enega izmed vagonov se je začelo živahno gibanje, podobno nekakšnemu vrenju. Nekdo se je prerinil skozi sedeče stavkokaze in skočil na tla. »O bog! Joy je!« je vzkliknil Mac v Jimovo uho. Pohabljena, pritlikava postava se je obrnila proti vratom vagona in ljudem, ki so tam sedeli, mahala z rokami. Para je še vedno piskala. Možje med vrati so poskakali na tla in stali pred nervozno premikajočim se Joyem. Ta se je obrnil in z roko pomahal stavkajočim. Njegov obraz je bil spačen. Pet ali šest mož se je zvrstilo za njim in skupaj so odšli proti stavkajočim. Stražarji so se postavili postrani in živčno poskušali paziti na obe vrsti hkrati. Iznenada so sikanje pare preglasili trije ostri poki. Mac je pogledal na trgovine. Glave in puške so se hitro umaknile, okna pa so se zaprla. Joy se je ustavil in razprl oči. Usta so se mu odprla in tenak cu- rek krvi se mu je pocedil po bradi in po vratu na srajco. Divje je švigal z očmi po množici ljudi. Padel je na obraz in grebel s prsti po zemlji. Kakor da ne verjamejo svojim lastnim očem so stražarji strmeli na zvijajočo se postavo na tleh. Nenadoma se je para ustavila; tišina je udarila v ljudi prav tako, kot bi udaril močan hrup. Vrsta stavkajočih je bila mirna. Možje so imeli nekam odsotne, zamišljene obraze. Joy se je vzpel na roke kot kuščar, in spet padel na obraz. Močan curek krvi je tekel po gladkem kamenju ob progi. Med ljudmi se je začelo neko nenavadno, težko premikanje. London se je leseno pomaknil naprej, možje pa so mu sledili. Držali so se ravno kot sveče. Stražarji so naperili svoje puške, a vrsta se je brez prestanka slepo premikala naprej. Stražarji so se hitro umaknili pred njo, kajti iz tovornih vagonov so se vsipali molčeči možje in se počasi približevali. Robovi dolge vrste so se kot čreda ovac počasi zaokrožili okoli mrtvega moža. Jim, ki se je ves tresel, se je oklepal Maca. Ta se je obrnil in zamrmral; »To je prva zares koristna stvar, ki jo je ubogi Joy napravil v svojem življenju. A napravil jo je. Kako vesel bi bil! Poglej policaje, Jim. Spusti mi roko. Ne izgubljaj živcevl Policaje poglej!« Stražarji so bili prestrašeni. Znali so ukrotiti podivjane množice, znali so ustaviti pretepe; toda to počasno, tiho premikanje mož z razprtimi očmi mesečnikov jih je spravljalo v blazen strah. Stali so še na svojih mestih, ko je šerif že vžgal motor svojega avtomobila. Motorizirani policaji so se kradoma pomikali proti parkiranim avtomobilom. Srečanje smučarjev XI. SREČANJE SMUČARJEV NA SORIŠKI PLANINI Dom na Soriški planini je letos odprt vso zimsko sezono. Prav to je omogočilo litostrojskim smučarjem, da izvedejo svoje tradicionalno srečanje skoraj cel mesec prej kot zadnja leta. Cesta sicer ni bila splužena, kar je zlasti tehnični ekipi pripravilo dokaj težav, vendar se je kljub temu zbrala na planini kar velika druščina privržencev »bele opojnosti«. Snega na kupe Obilica snega je ponovno potrdila, da ima planina izredno ugodne pogoje za zimsko rekreacijo še v času, ko je komaj 500 m nižje v vasi že vse rumeno trobentic in drugega pomladnega cvetja. V takem ni bilo težko pripraviti tekmovalnih prog; tekaško in veleslalomsko trasirati in dobro utrditi, skakalnico konstrukcijsko izoblikovati in primerno prirediti, posebno progo za TRIM pa izbrati in pripraviti tako, da bo primerna za mlado in staro. Tehnična ekipa se je potrudila in vse je bilo nared, ko so na planino v sobotnem jutru začeli prihajati smučarji. Marsikomu se je med potjo sicer globoko pogreznila noga v sneg, toda — brez nje ni prišel na planino nihče. S skoki se je začelo Kdor še ni od blizu doživel tiste tekmovalne mrzlice, ki spremlja srečanja smučarjev, mu bo težko povedati, kako zares gre že kar v začetku. Vodstvo tekmovanja se po zgledu letošnjih večjih mednarodnih prireditev (Oberst-dorf, Holmenkolen, Planica) dolgo ni moglo odločiti, ali na odreže odskočno mizo ali skrajša nalet. Ostalo je tako, kot je bilo pripravljeno in tekmovanje je med obveznimi kapljami dežja steklo kot po »žnorci«. 21 skakalcev se je poganjalo z naletišča, kot da jim en nov svetovni rekord na leto ni dovolj. Odšli so v pokoj Konec januarja letos je odšel v pokoj naš dolgoletni sodelavec Albert RESMAN, vrtalec-rezkalec v težki obdelavi. V Litostroju je bil od 11. 10. 1947. V pokoj je odšla tudi Marija DOLINAR, samostojni knjigovodja v FRP. V Litostroju je bila od 1. marca 1949 do 13. iebruarja 1973 Končni seštevek dveh najdaljših skokov je pokazal, da so bili enako dolgi kar trije. Šele z upoštevanjem poskusnega skoka je bil pravično določen vrstni red za medalje in sicer; 1. Janez Hafner, SSP 2. Branko Sršen, FI 3. Marijan Klemen, SSP Finalistom se mudi Nihče ni pričakoval, da bodo v teku finalisti pobrali vse tri medalje, toda priznati je treba, da so tekli zagrizeno od starta do cilja. (Vsakršna primerjava in asociacije na izpolnjevanje proizvodnih nalog odpadejo, ker je šlo v tem tekmovanju za individualno akcijo). Zmagal je Alojz Rupnik pred Dušanom Škarabotom in Brankom Sršenom, ki je s tem že nazakazal svoj odločen korak k osvojitvi zmage v kombinaciji. Zanimivo je, da se je v borih 17 sekundah zvrstilo od šestega do dvanajstega mesta kar 7 tekmovalcev, med njimi tudi veterani Milan, Srečo in Tone — lahka jim »Špura« tekaška . . . Tudi dekleta Mira, Vida in Dragica so vztrajale do konca in na cilju požele viharen aplavz. Zakaj še vedno samo tri? Veleslaloma odprta vrata Disciplina, v kateri je udeležba najmočnejša in tudi zmaga največ velja, je gotovo veleslalom. Letos jo je v velikem slogu osvojil Branko Sršen (FI) pred Markom Trška-nom (ICL) in Dušanom Škarabotom (FI), ki si delita drugo in tretje mesto. Tekmovali so tudi učenci ICL, od katerih se je marsikdo šele letos naučil smučati. Priznati je treba, da so se nekateri kar dobro držali, medtem ko je bila za druge proga pač še preveč zahtevna. Najboljši so bili Po- ljanšek (sedmi v skupni uvrstitvi), Blumauer (sedemnajsti) in Novosel (sedemindvaj seti). Zlata smučka in pokal za finaliste Z zmago v veleslalomu je Branko Sršen postal tudi prvak v kombinaciji — z rezultatom kot ga doslej še ni dosegel nihče pred njim. Drugi je Alojz Rupnik, tretji pa lanski zmagovalec Dušan Ška-rabot — vsi iz TOZD FI. Njim gre tudi zasluga, da so finalisti osvojili polmetrski prehodni pokal, prav tako z rekordnim številom — 8,5 pik. Druga je bila TOZD SSP (v postavi Hafner, Klemen, Lesar, Zupančič), tretja pa ICL (Trškan, Grom, Poljanšek). STARO IN MLADO — VSE ZA TRIM Nekaj čez 60 udeležencev srečanja se je za konec pomerilo še na krajši TRIM progi. Nadvse zanimivo je bilo opazovati množico tekmovalcev, ki so na ploščadi ob domu čakali na štart, in še bolj prizadevanja le-teh, ko so se na dani znak drug za drugim poganjali za čimboljšo uvrstitev na sicer kratki progi. Da je šlo zares, dokazujejo doseženi časi od najboljšega, ki je opravil z vsemi zaprekami na poti v 2 minutah in 18 sekundah, do zadnjega, ki je za isto delo porabil le trikrat toliko. Da smeha in dobre volje pri tem ni manjkalo, res ni treba posebej omenjati. ZDRAVSTVUJ, SORICA Sodniška komisija pod vodstvom ing. Borisa Tertnika je imela hitro izračunane rezultate in na ploščadi ob domu je novi predsednik sindikata tov. Franc Krajnc (ki je zvesto spremljal vsa tekmovanja), razdelil zmagovalcem zaslužena priznanja. Žrebanje nagrad je postreglo z dodatnimi zabavnimi vložki, potem pa je planina kar kmalu osamela. Po prijetni smuki do zadnjih krpic snega nad odcepom v Danje so zahrumeli motorji avtomobilov. Od smuči na prtljažnikih je curljalo, obrazi udeležencev pa so žareli kolikor bolj so se vozila spuščala v dolino. Spet je za nami eno nepozabnih srečanj na naši planini. ETO Navzdol gre samo ... Pisali so o nas Da so Titovi zavodi Litostroj eden od soustvarjalcev naše težke in bazične industrije, nam pričajo številni sestavki, ki so priobčeni v mnogih jugoslovanskih časopisih. Omenjeni časniki pa ne pišejo samo o proizvodnih uspehih našega podjetja, temveč tudi o delu samoupravnih organov, delu mladinske organizacije v Litostroju ter o našem izobraževalnem centru. Od množice zapisov smo izbrali le nekatere, ki jih ob tej priložnosti ponatiskujemo. 28. februarja je odšel v pokoj dolgoletni sodelavec Avgust MARTINI — varilni inštruktor in svetovalec. V Litostroju je bil od 24. 10. 1946. Še mnogo zdravih, mirnih in zadovoljnih let jim želimo v zasluženem pokoju. Delo je 27. II. 1973 objavilo članek z naslovom: »Vzvod za naš izvoz«, kjer govori o delovanju skupščinskega sklada za kreditiranje in zavarovanje izvoznih poslov. Ta deluje na podlagi vlog ustanoviteljev, to se pravi gospodarskih organizacij. Med članicami jih je osem iz Slovenije, med njimi Litostroj, Ljubljanska ban-kar ter Iskra Commerce. Delo je dne 1. III. 1973 objavilo članek z naslovom: »SEV: Nove vezi«, kjer UMRL JE PARTIZAN V januarski številki našega glasila smo v enem od nadaljevanj potopisa »Devet mesecev v deželi kivijev« objavili razgovor pisca članka Alojza Razpotnika s partizanom in spomeničarjem Johnom Denvir j em-Frenkom. Pred dnevi smo iz Nove Zelandije zvedeli žalostno vest, da je komandant druge Šercer j eve brigade John Denvir-Frenk umrl. Frenk je padel v nemško ujetništvo na Kreti, že leta 1941 je pobegnil v partizane, v borbah pri Krvavi peči je bil ranjen, nato pa se je vrnil domov. Po vojni je bil v krajih svojega partizanstva dvakrat na obisku, bil je tudi na 25. obletnici Šercer j eve brigade, ni pa mu bilo dano, da bi prišel še tretjič, čeprav je to nameraval. ZAHVALA Zahvaljujem se sindikalni organizaciji IC za obisk in darila, ki so mi jih prinesli ob moji bolezni. Viktor Urankar govori o tem, da so jugoslovanske banke doslej ustanovile pet bančnih konzorcijev z bankami vzhodnoevropskih držav, članic SEV. Kreditiranja dolgoročnih kooperacijskih poslov je med redkimi našimi podjetji deležno tudi podjetje Litostroj z bolgarskim poslom. Ljubljanski dnevnik je 23. II. 1973 objavil vest z naslovom »Naša Ramu I«, kjer obvešča bralce, da so v »Litostroju«, »Rade Končar« in »Metalni« pričeli s proizvodnjo opreme za HE Ramu v Novi Gvineji. Turbine za HE bo dobavil Litostroj. »Dnevnik« je 6. III. 1972 objavil članek z naslovom: »Najbolj optimističen izvoz«, kjer beremo o tem, da bodo v šišenski občini v letošnjem letu izvozili za skoraj 48 milijonov dolarjev, naj-večji izvozniki pa bodo verjetno Litostroj, Agrostroj in Avtomon-taža. »Večer« iz Maribora je dne 12. III. poročal o zboru mladih samoupravljavcev, ki je bil 10. III. v Litostroju, pod naslovom »Mladi in ustavna dopolnila«. Pomemben podatek je, da so se tu zbrali delegati mladih okoli 70 OZD kovinske, elektro in ladjedelniške panoge. 13. III. 1972 je Večer iz Maribora objavil članek z naslovom »Prvi poskusi uveljavljanja«, kjer govori o delavski kontroli kot prvini neposrednega delavskega samoupravljanja. V članku je omenjen Litostroj, kjer so poskušali ugotoviti, zakaj je delavska samoupravna kontrola sploh potrebna. Na kratko povzeto: zaradi vedno večjega števila negativnih dejanj, pomanjkanja poslovne mora- le, neučinkovitosti in nemoči pravosodnih organov itd., itd. O naših izvoznih uspehih so pisali še »Privredni Vjesnlk« iz Zagreba dne 22. II. 1973 pod naslovom: »Turbine in oprema za pet hidroelektrarn«, kjer govori o naši opremi za inozemske elektrarne, »Novi list« iz Reke dne 24. II. 1973 pod naslovom »Naša podjetja grade hidroelektrarno v Novi Gvineji«, »Ekonomska politika« iz Beograda dne 19. II. 1973 pod naslovom »Vest iz Litostroja«, kjer zvemo, da bo Litostroj tega in prihodnjega leta izvozil v Sovjetsko zvezo in druge dežele SEV 270 hidravličnih stiskalnic v vrednosti 50 milijonov dinarjev, »Nova Makedonija« iz Skopja je 24. II. objavila vest z naslovom »Litostroj, Rade Končar in Metalna proizvajajo opremo za HE v Novi Gvineji«. »Privredni pregled« iz Beograda je 16. III. 1972 objavil članek z naslovom »Investicijska dela in trgovina«, kjer piše o ekonomskih odnosih med Jugoslavijo in Sirijo. Na vidnem mestu v članku omenja, da sta »Rade Končar« in »Litostroj« dobavila Siriji več črpalnih postaj. »Ekspres« iz Beograda je 24. III. 1972 objavil članek z naslovom »Stividor je zaplaval po Savi«. Iz članka zvemo, da so v ladjedelnici Tito splavili prvega od deset remorkerjev, ki jih to podjetje gradi za »Sudimport« iz Moskve. Motorje za te ladje so izdelali v Litostroju. O tem so istega dne poročale tudi »Večernje novosti« iz Beograda pod naslovom »Stividor v Savi«, kjer tudi poudarjajo, da je ladijske motorje izdelal Litostroj. »Varaždinske vesti« so 15. III. 1973 pod naslovom »HE Varaždin« objavile članek, kjer govore o tem, da na gradbišču HE Varaždin več kot 1300 delavcev »Hidroelektre«, »Metalne«, »Litostroja« in »Rade Končarja« hite z zemeljskimi deli za akumulacijsko jezero. O našem izobraževalnem centru sta pred dnevi pisala dva časnika in sicer Prosvetni delavec 2. III. 1973 in ljubljansko Delo 4. 3. 1973. LETNI DOPILST V letošnjem letu bomo izkoristili letni dopust po istih načelih in pod istimi pogoji, kot lansko in nekaj prejšnjih let. Temeljni zakon o delovnih razmerjih, oziroma zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki je le prehoden in usklajuje TZDR z ustavnimi dopolnili, novosti na tem področju ne prinaša. Kdaj in v katerih primerih pridobi delavec pravico do koriščenja dopusta! Delavec si pridobi pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih nepretrganega dela in ga ima pravico izrabiti v vsakem letu, če ni imel presledka v svojem delu. Če delavec neposredno ali v roku treh dni pride iz ene delovne organizacije v drugo, oziroma če se vrne v petih dneh po odslužitvi kadrovskega roka v podjetje, pa ]e še prej izpolnjeval pogoje, si pridobi pravico do dopusta. S temi določili so zajeti delavci v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom, (torej tudi upokojenci, ki so po upokojitvi ponovno sklenili delovno razmerje, ne glede na to, če prejemajo ali ne prejemajo pokojnine), nadalje delavci, katerih skrajšan delovni čas je z zakonskimi določili izenačen s polnim delovnim časom, delavci, ki delajo manj kot polni delovni čas, toda najmanj 4 ure dnevno, imajo pravico do ustreznega dela letnega dopusta glede na delovni čas, toda najmanj 14 dni ob upoštevanju, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev letnega dopusta. Določitev dolžine letnega dopusta Pri določitvi dolžine letnega dopusta, ki traja najmanj štirinajst in največ trideset delovnih dni (le v posebnih primerih traja izjemoma več kot trideset, v nobenem primeru pa ne več kot šestdeset delovnih dni) se upošteva delovne pogoje delovnega mesta, delovno dobo in druga obdobja, ki so izenačena z delovno dobo, posebne socialne razmere, v katerih živi tieluvec, invalidnost, obolelost za Posebnimi boleznimi. _ Pravilnik o delovnih razmerjih TZ Litostroj določa osnove za določitev dolžine letnega dopusta in sicer: kot prva osnova za določitev dela letnega dopusta veljajo merila po izvršeni analitični oceni delovnih mest — kot druga osnova veljajo merila po analitični oceni delovnih mest po kriterijih za delovne pogoje tj. za »D« kriterije — kot tretja osnova se upošteva vsa delovna doba kot četrta osnova za določitev dela letnega dopusta so posebni socialni pogoji in drugi izredni primeri kot peta osnova za določitev dela letnega dopusta je udelež-v NOB in invalidnost. ba Delavcem se določa letni dopust skupaj po navedenih osnovah, vendar le pod pogojem, da skupno število letnega dopusta ne sme biti v nobenem primeru večje 0(i 30 delovnih dni in ne manjše °d 14 delovnih dni razen v primerih, kot je to določeno za odštevanje prostih sobot in za dolo-canje dopusta za delo v tujini. Ker prihaja pri vštevanju oziroma odštevanju prostih sobot od celotne dolžine letnega dopusta do nejasnosti, še v zvezi s tem kratko pojasnilo: Iz določil TZDR (čl. 154) nedvomno izhaja, da se prosta sobota ne more izenačiti z dnevom tedenskega počitka, kar je utemeljeno tudi v ustreznih določilih zakona o državnih praznikih, po katerem se naslednji dan po državnem prazniku šteje kot praznik samo v primeru, če pade eden od prazničnih dni na nedeljo, kakor tudi iz določil čl. 65 TZDR, po katerem traja letni dopust delavca najmanj 14 in največ 30 delovnih dni. Glede na navedena določila se prosta sobota šteje kot delovni dan, zato je računanje proste sobote v letni dopust utemeljeno in sicer se za letni dopust od 14 do vključno 21 delovnih dni všte-jeta 2 prosti soboti, za letni dopust od 22 do vključno 30 delov- nih dni pa 3 proste sobote. Kot najvišja možna osnova za vštevanje prostih sobot se vzame 30 delovnih dni dopusta in nikakor ne več kot izračunanih 30 delovnih dni dopusta. Delavec ima pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju,- le na njegovo zahtevo oziroma z njegovo privolitvijo sme delovna skupnost odobriti, da ga izrabi v dveh delih. Prekinitev letnega dopusta lahko nastane iz več razlogov, vendar delovna organizacija oziroma odgovorna oseba ne more delavcu prekiniti letni dopust, če ne obstaja zares opravičen razlog. V primeru, ko je delavec prekinil letni dopust iz omenjenih razlogov, mu je delovna organizacija dolžna zagotoviti nadaljevanje dopusta takoj, ko ni več razlogov, ki so bili krivi prekinitve. Čas dopustov ni več daleč, turistični in gostinski delavci se že pripravljajo na poletno sezono, zato mislim, da bo teh nekaj navedenih osvetlitev pravic in dolžnosti glede letnega dopusta botrovalo lažji izbiri kam in za koliko časa na dopust! K. I. Pravica do predčasne upokojitve Nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsebuje vrsto sprememb, ki pa si jih ljudje zelo različno razlagajo. Ker je zanimanje za to področje izredno veliko, sem se odločila, da v današnjem sestavku nekoliko bolj podrobno razložim možnosti predčasne upokojitve v pogojih novega sistema. Po zakonodaji, ki je bila v veljavi do 31. 12. 1972, je zavarovanec lahko pridobil pravico do predčasne starostne pokojnine, ko je dopolnil starost 55 let in pokojninsko dobo 35 let (starost 50 let in pokojninsko dobo 30 let za ženske). Nova pokojninska zakonodaja ne predvideva možnosti pred-ča;sne upokojitve razen seveda v primeru invalidnosti, pač pa imajo zavarovanci na podlagi 72. člena zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja možnost predčasne upokojitve še do konca letošnjega leta, če do 31. 12. 1973 izpolnijo predpisane pogoje. Po tem roku se zavarovanci ne bodo mogli predčasno upokojiti. Za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj, to je upokojitev pred dopolnjeno starostno mejo 60 oz. 55 let se pokojnina zniža za 1,33 °/o. Seveda se pokojnina zniža tudi glede na manjšo pokoj- Več stanovanj za mlade Vsakodnevne prošnje za dodelitev stanovanja, odobritev posojila, nakup stanovanja, individualno gradnjo ali popravilo stanovanjske hiše so me spodbudile, da članom delovnega kolektiva posredujem informacijo s tega področja dejavnosti v Združenem podjetju Litostroj. Ob pregledu članka decembrske številke glasila »LITOSTROJ« pod naslovom »Prihodnja skrb za stanovanje,« katerega je avtor ZSE, me je zanimalo, kaj je od tega realizirano in koliko so se stvari premaknile naprej. Dejstvo je, da se je zadeva premaknila, da bodo v mesecu aprilu začeli izvajati preadaptacijo terasnih prostorov samskega doma na Djakovičevi 10, s katerim bomo pridobili 46 novih samskih ležišč. Letošnjo jesen bi morali pričeti z gradnjo dveh POŠKODBE V MARCU V mesecu marcu smo imeli v našem podjetju 45 poškodb, od tega 7 na poti v službo oz. iz službe. V TOZD Pl — livarna sive litine 7, livarna jeklo litine 12, pločevinama 4, v TOZD FI 14, v TOZD IVET 4, v TOZD SSP 3, v TOZD LINT, ZSE, ICL 1 poškodbo. Zaradi poškodb smo izgubili 571 delovnih dni; v TOZD Pl — livarna sive litine 88, livarna jeklo litine 183, pločevinama 37, v TOZD FI 130, v TOZD IVET 71, v TOZD SSP 59, v TOZD LINT, ZSE, ICL 3 delovne dni. Oči si je poškodovalo 10 delavcev, glavo 1, telo 2, prste rok 16, ostali del roke 6, noge pa si je poškodovalo 10 delavcev. Največ poškodb je bilo v torek 12, nato v ponedeljek 10, v petek 9, v četrtek 7, v sredo 4 in v soboto 3 poškodbe. V mesecu marcu smo imeli 3 poškodbe več kot v istem mesecu lanskega leta. Služba varstva pri delu stolpičev, v katerih bi v letu 1974 pridobili 150 novih samskih ležišč. In kaj menijo v ZSE o centralnem razdeljevanju stanovanj, ki jih zasedajo posamezniki, razpolagajo pa z njimi TOZD? S temi stanovanji, kakor tudi z novo dograjenimi stanovanji je razpolagal v preteklosti UOP, ki jih je razdeljeval posameznim strokovnim delavcem ali TOZD. Te pa so stanovanja razdeljevale najpotrebnejšim delavcem na podlagi pravilnika. ZSE je predlagala UO ZP, da za razdelitev takih stanovanj ustanovi centralno komisijo ZP Litostroj, ki bo izdelala kriterije in predloge za razdeljevanje tistih stanovanj, ki niso razdeljena po TOZD. Teh stanovanj praktično ni, saj so v njih upokojenci, nekdanji člani delovnega kolektiva, ki so si pridobili stanovanjsko pravico in se sedaj iz kakršnih koli vzrokov ne izselijo. Ti morajo stanovanje predati podjetju, če ne izpolnjujejo drugih do sedaj veljavnih zakonskih predpisov. Takih primerov je letno le tri do štiri. Prošnje za taka stanovanja bodo zbirali v ZSE, kadrovski službi ali kje drugje, o čemer bo dokončno sklenil UO ZP. Komisija bo zbrala in pregledala vse prošnje, nakar bo na podlagi že prej določenih kriterijev podala predlog za dodelitev stanovanj. Na zboru kolektiva smo tudi mi sprejeli samoupravni sporazum o plačevanju 6°/o prispevka od bru- to OD za stanovanjsko izgradnjo. Ta sredstva bodo delile takole: 45 °/o ostane za neposredno razpolaganje združenemu podjetju TZL, 30 %> gre v solidarnostni sklad mesta Ljubljana, katerega vodstvo se sedaj ustanavlja in bo v njem ZRL zastopal tov. Stane Kocjan, 25 %> je vezanih v banki na oddelku za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Zbor delovnega kolektiva je sprejel sklep, da se delež, ki ostane za neposredno razpolaganje v podjetju, porabi za gradnjo manjših najemnih stanovanj. Glede na ta sklep je ZSE skupaj s projektivnimi službami izdelala idejni projekt gradnje petih stolpičev, ki naj bi jih gradili nasproti glavnega vhoda v podjetje. Dogovorili so se že za konkretno izvedbo in ne samo za idejni projekt. Tako bomo, kot sem že omenil, v letošnjem letu pričeli z gradnjo dveh stolpičev, ki bi morala biti dograjena v 1975. letu. V teh stolpičih bi bilo okrog 90 garsonjer in enosobnih stanovanj, ki bi bila namenjena predvsem mladim družinam, ki bi v prihodnosti prišle do lastnega ali najemniškega stanovanja. Začasna rešitev stanovanjskega problema naj mlado družino spodbudi, da namensko varčuje lastna sredstva pri banki za nakup stanovanja in zaprosi svet TOZD za posojilo, ki bo prav tako namensko vezano v banki za nakup stanovanja ali za individualno gradnjo. Iz solidarnostnega sklada mesta Ljubljana pričakujemo tudi dodelitev določenega števila najemniških stanovanj, s katerimi naj bi nato razpolagale TOZD. Na novo pridobljena stanovanja in samska ležišča bodo glede na vložena sredstva in ostale pogoje ninsko dobo in sicer za vsako leto pokojninske dobe za 2 ”/o. Zavarovancem, ki izpolnijo pogoje za predčasno upokojitev v letošnjem letu, se odmerja pokojnina od pokojninske osnove, izračunane po novih predpisih, to je na osnovi 10-letnega povprečja osebnega dohodka s tem, da upoštevajo v izračunu dohodke, dosežene od 1. 1. 1966 dalje. Dohodki iz preteklih let se revalorizirajo na raven dohodkov iz leta 1972 s količniki, ki jih je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in so bili objavljeni v Uradnem listu SRS št. 10 in 11/73. Zavarovanci, ki so pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine dosegli že v letu 1972 pa te pravice niso izkoristili, imajo možnost predčasne upokojitve na podlagi pogojev doseženih v preteklem letu. V tem primeru jim pokojninsko osnovo lahko izračunajo na podlagi predpisov, ki so veljali do konca leta 1972. V zvezi s spremembami v po-kojninsko-invalidski zakonodaji pa bi vse zainteresirane opozorila na brošuro, ki jo pripravlja Delavska enotnost in bo izšla konec aprila. Brošura podrobno obravnava vse pravice zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V knjižici bo objavljen tudi družbeni dogovor o zmanjševanju pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, opravljajo samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu. S pomočjo te brošure si bo lahko tudi vsak sam izračunal, kolikšno pokojnino bo na podlagi novih pedpisov prejel. S tem pa si bo marsikdo olajšal odločitev: v pokoj, da ali ne? H. C. TOZD razdeljena na osnovi samoupravnega sporazuma. Torej, za mlade družine in samce se obeta lepa perspektiva. Vsi zaposleni, ki nimajo urejenega družinskega stanovanjskega vprašanja, imajo pa možnost za namensko varčevanje, naj zaprosijo svete TOZD za posojilo. Sveti TOZD podpirajo individualne gradnje ali popravila stanovanjskih poslopij vseh zaposlenih, seveda v okviru sredstev, ki so namenjena v te namene. Predsedstvo Zveze mladine ZPL je razpravljalo o stanovanjski problematiki in predlagalo, naj bi se sedanji prispevek samoupravnega sporazuma povečal od sedanjih 6 . Ta 2 %> naj bi ostala izključno na razpolago za reševanje stanovanjske problematike v podjetju. Predlog zasluži vso podporo, vendar bo potrebno izdelati podrobno analizo, ki naj pokaže, če ZPL to sploh zmore. — Sil — Praznična križanka VIDA TOMS/C uer/i%XHAu JfA CfUK. Lt\ogsu.t YO£fiJ/ v tt/J\ (»otLI VLADIMM. fttfoj/ NAMI J EV LA\TpfU. U.Av(\BMe HO*A PoOltrM • HoDU/tit U EMA/LO/Lo TEM SAMEC />lVJE in/ALt MESTC> MA A/otreimu uoncifi CIOHIVSK! nr£L T£l£V!Z ■ EitaKUi šilorsito \,murno M/UNO LAS f/l S V£DRČI so kih, siAHi rete Avr o ih mi* inatuiCA v OČESU OPAMUo ir n sreO. UAtALU! lA/MEU- Liua.uov', zen. me retuo sraeLNo oaoJje AMZ. DoL, M Ed A AVT- OUJ' ruaine > meotn/ NAOAD Si**. J.oItE ALI VESTE »Francelj, takoj odpelji ta zaboj!« »Ali je to ti^to bistveno zmanjšanje zalog, o katerem so zadnjič govorili samoupravniki?« — da gre zdaj zares tudi pri gradnji vlečnice na Soriški planini. Na pobudo sindikalne organizacije je bil izbran delovni odbor, ki ima nalogo speljati zadevo do konca. Predvideno je, da bodo v počitnicah opravljena gradbena dela, pri čemer bodo predvsem pomagali učenci ICL. Do tedaj bo posebna skupina strokovnjakov pripravila detajlne načrte, oskrbela potrebna dovoljenja in vse ostalo, da bo še pred zimo mogoče zaključiti montažo. Več o tem vam bomo povedali v eni prihodnjih številk lista. — da je bil eden najuspešnejših tekmovalcev v letošnji smučarski sezoni ing. Janez Zupančič (SSP), ki je na obč. sind. prvenstvu dosegel tretje mesto v svoji skupini, na prvenstvu Ljubljane četrto, v družinskem tekmovanju lista Antena spet tretje (najhitrejša ljubljanska družina na snegul), na So- a le tem- rici je dosegel četrti čas 2 sekundi boljši od hčerke nooke pionirke .. . — da je bilo v letošnji zimi sploh opaziti, da sinovi in hčere v marsikateri TO družinskega dela precej spretneje krmarijo skozi vratca kot pa njihovi ponosni očetje in dične mamice ... ETO Levi in despoti vidijo bolje v temi kot v svetlobi. Berne Veter ugasne svečo, toda razpihuje ogenj. La Rochefoucauld Konec je odvisen od začetka. Manili Revolucije so lokomovite zgodovine. Marx Nepravilne mere V uredništvu smo pred dnevi dobili prispevek člana našega kolektiva, Jane za Oprešnika. S tem se je naš sila ozek krog dopisnikov povečal za onega, upajmo pa, da ga bo še kdo izmed bralcev Litostroja — Litostrojčanov posnemal. Torej — korajža velja. Po naši lepi deželi sem veliko prehodil in tako me je pot zanesla tudi k prijatelju v neko tovarno, kjer delajo delovne obleke. Znanec — direktor mi je na dolgo in na široko razkazoval moderne šivalnice, kupe blaga, pa tudi že gotove obleke. Delavci so delali, za naju se niso prav nič zmenili, zato sem postal kar malo bolj domač in sem pobaral direktorja: »No, Lojze, kam pa prodajate vse te obleke? Kje je vaše glavno tržišče?« »Kaj praviš? Za tržišče se zanimaš, za tržišče? Naši ljudje so naše tržišče, naši ljudje. Pojdiva naprej, pa boš videl.« Podala sva se naprej in že kar ob vhodu v tovarno se je pred nama odprlo veliko gradbišče. Delavci gradbeniki so bili oblečeni v lepe modre delovne obleke. Ko sem to videl, sem dejal direktorju: »Lojze, ta vaš trg pa ni daleč. Poglej delavce v vaših oblekah.« »No vidiš, da sem imel prav,« se mi je pohvalil direktor. »Ampak Lojze, kako pa delate te vaše obleke, saj so nekateri v njih tako smešni.« »Kako smešni?« se je direktor začudil. »Ja, poglej no, kako kratke hlače imajo nekateri. Ko jim je krojač jemal mero, so prav gotovo stali v vodi.« »Se ti malo norčuješ?« me je skoraj užaljeno vprašal in me ob tem pozorno pogledal. »Saj vendar delamo po JUS.« »Ze, že,« sem mu odvrnil. »Delate po JUS, na krčenje blaga pa pozabljate.« Janez Oprešnik URESNIČITI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA V času od 5. do 7. marca so se seminarja za novoizvoljena vodstva sindikata in predsednike sindikalne podružnice v TOZD-PI v Škofji Loki udeležili tudi člani iz našega združenega podjetja. Seminar je organiziral Mestni odbor sindikata delavcev v industriji in kril stroške organizacije. V podjetju bo na osnovi sklepov IO sindikata potrebno pripraviti program za idejno politično usposabljanje preostalih članov izvršnega odbora sindikata in podružnic v TOZD-PI, da ne bomo na tem področju v zaostanku. Če želimo biti kos nalogam, mora sindikalna organizacija sprejeti ustrezni program za usposabljanje svojega članstva. Komisija za gospodarska vprašanja in delavsko samoupravljanje ter komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja sta pripravili program izobraževanja v podjetju, o katerem bo razpravljal še IO sindikata združenega podjetja. — Sil — Vsako delo genija je nujno rezultat navdušenja. Disraell Zdrav berač je bolj srečen od zdravega kralja. Schopenhauer Zločin in kazen raseta na istem deblu. Emerson Kriv je vedno tisti, ki je odsoten. Palmar Časopis »Litostroj« ishaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru