Glasilo Socialistične zveze delovnega ljud&
»a j a Novo mesto
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. —• Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din.   —   Letna naročnina  480  din,  polletna   240 din, Jetrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje, — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24	Stev. 45 (347)                                  Loto VDL NOVO MESTO, 8. NOVEMBRA 1956	Dr lat Tele taloi	Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredniftva te komandanta Staneta 25 Pošt. predal: Novo mesto 38 ive: It 127. Bokopisov ne vračamo. Tiska časopisno-poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. PleveJ
Pred obličjem sveta
Ogorčenje svetovne javnosti ob napadu Francije, Velike Britanije in Izraela na Egipt — Generalna skupščina OZN je sklenila ustanoviti mednarodno silo, ki bo skušala napraviti red na področju Sueza — Po najnovejših poročilih sovražnosti prenehale?
»Kriminalna norost« je zapisal angleški humanist in filo— tof Berrrar.d Russeli v pismu, ki ga je bil poslal uglednemu časopisu ^Manchest-er Guardi-anu« ob britansko-francoskl agresiji proti Egiptu. Z njim te strinja ves svet.
Začelo* se je z izraelskim Vdorom v Egipt pred tednom dni. 2e takrat je bilo jasno, da •e Izrael ni odločil za to dejanje na lastno pest, ampak da za njim stojita Velika Britanija in Francija. Izrael je bil v njunih načrtih tista izzivalna sila, ki naj povzroči zmedo in nered, Francija in Velika Britanija pa bosta' potem »posredovali i.n napravili red«.
- Zadeva je postala popolnoma Jasna, ko d e britanski ministrski predsednik Eden v torek 6P uročil' britansko-francoski ultimati Egiptu in Izraelu, ki je potekel čez dvanajst ur, to se pravi v sredo 31. oktobra ob 5.30 zjutraj. V ultimatu sta obe državi zahtevali, da se Izrael In Egipt umakneta 18 kilometrov od Sueškega prekopa in dovolita britanskikm in francoskim četam nemoten prihod. Te čete bi »naredile red in razdvojile obe vojskujoči se strani«. Izrael Je ultimat seveda sprejel, saj je bil medtem že na egiptovskem oze-najju. to je na Simajskem polotoku, toda za Egipt je to pomenilo mirno se vdat; in trpeti okupatorja na svojem ozemlju. Zato je egiptovski predsednik Naser odgovoril, da se bo Egipt branil, da bi ohranil svojo neodvisnost, dostojanstvo in č^st. Da sta oba napadalca — Velika Britanija 'in Francija — tak odgovor priča kovala, je razvidno iz njunega ultimata, kjer je rečeno, da bodo njune čete zasedle področje Sueškega prekopa, če ne- ziepa, pa zgrda. Ker ni Šlo zlepa, skušajo dosečj svoj namen zgrda.
Toda medtem se je razvnela drugačna bitka, ki še traja, kakor traja še bitka za Egipt. Ta bitka se je razvnela v organizaciji Združenih narodov. Francija in VeiHka Britanija sta v Varnostnem svetu uporabili veto, da bi onemogočili vsak korak za posredovanje v sporu. Med delegati v palači Združenih narodov je že prevladovalo mnenje, da je svet na robu vojne. Tedaij se je oglas M k besedi Jugoslovanski delegat dr. Jože P, ,! s   »Odgovornost Varnost-
nega sveta ne preneha, — je dejal — če sta Francija in Velika Britanija s svojim dvakrat, nim vetom znova onemogočili njegove sklepe... Francoskn-britaoski napad na Egipt je čist primer agresije, ki postavlja Združene narode  pred naj res-
kih vprašanjih uporaba veta v Varnostnem svetu ni dopustna in zato odloča večina.
Napori Združenih narodov
Po glasovanju v 'Varnostnem svetu sta bili že dve izredni seji
NEMOGOČE IN NEDOPUSTNO!
»... Žalostno je in more postati tragično, ker se y času, ko bi morale vse vlade usmeriti svoja prizadevanja za miroljubno ureditev obstoječih problemov, ki jih je tako že dovolj, ustvarjajo novi nevarni položaji, ki jih hočejo izkoristiti za sebične namene.
Ako ta agresija ne bo ustavljena s skupnim prizadevanjem vseh članic OZN, more to imeti nedogled-ne posledice za mir v tem delu sveta in ne samo v njem. Kajti nemogoče je in nedopustno, da bi v našem času reševali s silo vprašanje, kakršno je sueško. Zaradi tega pričakuje svet po pravici, da bodo OZN in vsako njeno članico posebej vodili trajni interesi mednarodne skupnosti in da bodo po obsodbi te agresije in groženj preprečile z vsemi ukrepi, ki so jim na razpolago, vojno ter vrnile človeštvu vero v možnosti ohranitve miru in sodelovanja med narodi.«
Izjava predsednika Tita 31. oktobra
nejšo krito, s katero so imeli doslej opraviti. Posledice tega napada za svet nI mogoče predvidevati ...«
Žilava borba v Varnostnem svetu
Ko se je v. sredo ponoči ob pol dvanajstih potem sestal Varnostni svet, se je začela dolga in žilava borba, ki je trajala do jutra. Britanski in francoski delegat sta se na vse načine upirala temu, da bi bil sprejet jugoslovanski predlog o sklicanju GeneraLne skupščine, ki naj bi razpravljala o resnem položaju zaradi napada na Egipt. Skušala sta dokazati, da naša resolucija »nima pravne podlage« in da ima dvojna akcija v Egiptu namen »vzpostaviti mir v tem delu svetu«. Zaradi takih pojasnil so bili ogorčeni skoraj vsi delegati. Toda jugoslovanski predlog so podprli tudi ameriški delegat ]'n še pet delegacij, tako da je bila z jugoslovanskim glasom dosežena potrebna večina in sklep o sklicanju Generalne skupščine na izredno zasedanje je b:>l sot-ejet. Pri ta.
■'   '------J t
luedanja Generalne skupščine OZN. Ker pa napadalci niso spoštovali resolucije s prve selc o ustavitvi sovražnosti, so na drugi izredni ?e1i sprejel' reso^uriio o ustanovitvi mednarodne sile OZN, ki nai bi skuSal* vzpostavit- red in mir na pof'rc^n Sueza. Toda. kakSna. ironija! Vel'ka Britanija 1» FrancHa. vi sta Canes (5. novembra) t£Hl8viU padalsko brleado na področje Po»t Sajn>.. kar pomeni, da ie invazij or"ronr> iskrcavanje torlt-ansko-franceskih čet pred
vT.?tl, ftkratl svetohltasko »topio pozdravljata« predlog Združenih narodov o mednarodni sili. Združenj narodi skušajo zdaj ustanoviti mednarodno silo in rekruti-rati oficirje m vojake zanjo iz vrste držav, i« niso stalne cianice Varnostnega sveta, pač pa so članice Združenih narodov. Zato se pa Franciji ,n veliki Britaniji tem bolj mudi, opraviti posel in postaviti svet pred gotovo dejstvo. Bombni napadi iz zraka se nadaljujejo, hkrati pa London in Pariz zatrjujeta. 3a to ni vojna, temveč »po lici: j sita akcija«. Majhen narod so napadli kar trije napadalci hkrati, iz,med katerih sta dva velesili, in vendar zatrjujejo, da je NaseT agresor. Svet se z grozo sprašuje, če so se vrnili časi Hitlerja tn Mussolinija. Ni brez razloga neki časopis primerjal napad na Egipt z etiopsko vojno, ki so jo začeli italijanski fašisti
' % *
Toda Zdruiend narodi bo še tukaj. Hes je, da njihova naloga še nikoli ni bila tako težavna. Res je, da jim sovražniki prerokujejo konec, toda res je tudi, da so Združeni narodi še vedno vest ćl'oveštva, najbolj glasen izraz volje sveta in narodov v njem. Najlaže je vreči puško v koruzo, najlaže je dezertirati. Združeni narodi kot organizacija pa se boirijo — včasih j« videti, da bdijo na mrtvi straži malih in zatiranih narodov dn dokler se borijo, mora a-gresoc računati 2 njimi. Francija in Velika Britanija pa bosta spoznali — kakor se že zaveda marsikateri Francoz in Anglež —, da bi m:»-ebiifna »zmaga« v Egiptu pomenila zanju najhujši poraz, kar sta jih v zgodovini ti.ož'-veli.
•
Po ns ih   poročilih je
premier   Eden  sporočil,  da so
dobile britanske oborožene sile ukaz. naj o polnočj prenehajo z boji. Po Edenovih besedah je egiptovska vlada pristala na ustanovitev mednarodne sile OZN.
Prvi vtis, ki ga ima človek ob tej novici, je olajšanje. Negotovo pa je to, kakšno je egiptovsko stališče. Ni dvoma, da so Velika Britanija, Francija in Iaw*«l z brutalno silo dosegle nekaj, kar diši po mednarodni upravi Sueškega prekopa. Marsikaj pa je še nejasnega: Kako dolgo bodo izraelske čete ostale na Sinajskem polotoku? Ali bodo samo anglo-francoski tehniki »čistili« prekop, da bo spet sposoben za plovbo? Kdaj bo prišla mednarodna sala OZN na področje prekopa? itd.
Toda kljub vsem negotovostmi, se vsiljuje prepričanje, da so Združeni narodi morda pred svojo največjo zmago. Kakšna bo ta zmaga in kakšne bodo njene prednosti in pomanjkljivosti, pa bo lahko pokazal samo čas.
Pokrovitelj kostanjeviškega Kulturnega tedna  tovariš  I vsa Regent Je poslal igralcem sedem krasnih šopkov, po končani igri »Kloštrski žolnir« pa Je prišel na oder in ob navdušenem ploskanju cele dvorane vsakemu posebej čestital.
IN SKRB ZA VZ00J0 iN OBLIKOVANJE NJEGOVE SOCIALISTIČNE ZAVESTI STA IN OSTANETA GLAVNI NALOGI KULTURN0-PR0SVETNH DRUŠTEV
Prejšnji mesec je bila v Ljubljani konferenca predstavnikov delavsko-prosvetnih društev »Svoboda«, na kateri je govoril član predsedstva Zveze Svobod tov. Stane Kavčič o »nekaterih problemih kultura orzab%vnega življenja«. Z njimi je načel vrsto vprašanj, ki so danes pred vsemi našimi kulturno-prosvetnimi dru štvi. V času, ko ljudskopro-svetna društva in Svobode v okraju polagajo račune o svojem delu in sestavljajo nove načrte, se nam zdi ponovitev nekaterih glavnih misli • te konference posebno važna.
Tovariš Stane Kavčič je med   tantsko kulturno dejavnostjo po-
Obsojamo podel napad!
PROTESTNA RESOLUCIJA Z ZBOROVANJA V ČRNOMLJU
ostalim dejal, da je dosedanja največja hiba precejšnjega števila kuiturnoprosvetnih društev napačno pojmovanje njihove vloge v prizadevanjih za kulturno rast delovnega človeka. Marsikje v društvih mislijo, da je treba gojiti kakršnokoli že dejavnost, samo da se nekaj pač dela, pri tem pa vse premalo mislimo na dejanske potrebe delovnega človeka v tistem kraju. Na kulturno-prosvetno delo gledajo društva dostikrat vse preozko, zato tudi še zmeraj ni dobilo tistega družbenega pomena kot ga zasluži glede na vlogo, ki bi jo moralo imeti pri socialistični vzgoji človeka, V društveno  delo je  treba prav
skušajo, da bi delavca postavili samo na raven ročnega delavca, duhovno življenje pa naj bi še vedno ostalo privilegij posameznikov. Vsa naša društva, zlasti Svobode, pa si morajo z vsemi sredstvi prizadevati, da zmanjšajo obstoječo razliko med fizučniim in umskim delom. Zato delo društev ne sme biti usmerjeno le v preteklost, pač pa mora bolj izhajati iz duhovnih in kulturnih potreb delovnega človeka, iz novih razmer in novih možnosti, ki nam j*ih življenje nudi za vzgojo delavca. Pevski zbori, dramske skupine in podobne oblike dela že dolgo niso več edine možne oblike   kulturne   vzgoje. Pri
Na Dan mrtvih so se Crno-maljčani polnoštevHno zbrali na Gričku, kjer so obudili spomin na vse one, ki »o žrtvovali življenja za našo zlato svobodo. Po komemoraciji s«, se vsi na-vsoči podali na Trg revolucije in pritegnili s seboj še številne prebivalce. Tu sn Črnomaljčani množično protestirali proti zločinskemu napadu Angležev ln Francozov na svobodoljubno egipčansko ljudstvo. Na predlog tov. Bojana Fabjana je bila z odobravanjem sprejeta naslednja resolucija:
»Danes, ko na Dan mrtvih obujamo spomin na žrtve nacizma, fašizma in imperializma, obsoja ljudstvo Bele krajine podel zahrbtni napad Anglo-Francosov na svobodoljubno egipčansko ljudstvo ter ostale nrabske narode. Od Organizacije združenih narodov odločno zahtevamo, da obsodi Izraelce, Angleže in Francoze za zločin-
ske agresorje ter doseže takojšnjo ustavitev oboroženega napada.
Dovolj je že bilo žrtev vojnega klanja! Pošteno ljudstvo v svetu hoče živeti v miru ter razvijati svoje napredne sile v dobrobit skupnosti! Vladajoče imperialistične klike, ki so žejne nedolžne krvi, pa naj ostanejo osamljene in se duše v svojem samoljubju!«
zategadelj vnesti več načrtnosti,  vzgoji je treba danes pravtako saj je pr^v kulturno področje Ml največkrat tisti delokrog, kjer utrjujemo politično zavest delovnih ljudi.
Društva ne bi smela zanemarjati svoje osnovne naloge, to je splošen kulturni dvig človeka in skrb za vzgojo in oblikovanje njegove socialistične zavesti Nekatera si še vedno prizadevajo, da bi se povzpela v profesionalne vrhove kulrtiure, marsikje pa prav z ozkostjo in daie-
upoštevati radio, film. poklicna gledališča, tisk itd. V teh oblikah drušva ne smejo videti konkurenta, pač pa zaveznika v prevzgoji delovnega človeka. Pri tem je treba najti ve6 pestrosti in novih oblik. Svobode in naša društva naj bodo predvsem široko zasnovana in pojmovana kulturna žarišča, ustvarijo naj toplo, prijetno ozračje, v katerem bo dovolj prostora tud> za zdravo zabavo in razvedrilo. Gre za to, da bt iz sedanjih Svobod napravili neke vrste sodobne delavske klube, v katerih bi gojili pravo, napredno delavsko zavest in jo pomagali oblikovati. Ljudje, ki vodijo naša društva, pa morajo biti razgledani, široki in imeti morajo posluh za resnične potrebe delavstva, znati pa morajo izkoristiti vse, kar nudu sodobno življenje.
Naše občine ln podjetja teh prizadevanj seveda, ne smejo omalovaževati. Nasprotno, v skladu s sedanjimi gospodarskimi možnostmi naj pomagajo Svobodam in ostalim društvom pri ustvarjanju materialih pogojev.
Občinski odbor Zvc/.e bi>r».cv Novo meito je organiziral žalne svečanosti na grobovih padlih borcev na Dyn mrtvih 1. novembri. Dopoldne ob detetih |e bila svečanost pri spomeniku na Ma-rofu. Govoril je tovariš Rudi Mraz. Metan i* pevski zbor Svobode h Bršljini c zapel riffc«' falostink, častni vod borcev .TLA pa 'e počastil spomin - padlih p •sivo.
1  Popoldne je bita komonicracija
.ia pokopališču v Ločni. Tu je govoril tovari* Janez Zupančič. Pri svečanosti je sodelovala godba na pihala iz Novega mesta in mcAki pevski zbor Dutan Jereb. Častni vrni vojakov JI,A je tudi tu počasti! spomin padlih borcev s salvo. Obema svečanostima jc Crisostvovalo veliko ljudi.
Spomin na padle- so počastil' nidi povsod drugod v okraiu kjer s»oic sp"»ncniki. «pomin«\e plobčc in grobovi naših dragih.
Razstave na Gospodarskem razstavišču v letu 1957
Od marca d0 oktobra 1957 bomo videli v Ljubljani tele sejme in razstave, ki jih bo organiziralo Gospodarsko razstavišče: sejem tekstila in usnja v marcu, IV. mednarodno razstavo radia in telekomunikacij (aprHa), sejem prometnih sredstev (maja), II. mednarodni <pjem embalaže (Junija), II.se-lem izvoznih predmetov Jugoslavije (avgusta), ITI. mednarodni vinski sejem (septembra) in razstavo kmetijstva, ki bo v oktobru.
% Janos Kadar, sekretar madžarske partije, je sestavil novo revolucionarno de-:avsko-kmečko vlado, ki je zamenjala vlado Imre Na-gya. Predsednik nove vlade je Janos Kadar, podpredsednik vlade minister oboroženih sil in javne varnosti dr. Ferenc MuenJch, državni minister Gvorgv Marosan, minister za zunanje Tadeve Imre Horvath, minister z* finance Istvan Kosa, minister za obrt An tal Apro. minister za kmetijstvo Imre Degei in minister za trgovino Sandor Ronai. Kadar je pozval vse državljane, naj podpro delavsko-kmečko vlado.
fjft Sovjetski mfnistrski predsednik      Bulganin je
predlaga. Eisenhowerju, d« tri ZDA *n Sovjetska zvei?. oosredovali v Egiptu. V Bul. ganinovi poslanic; je rečeno, da položaj v Egiptu za-
hteva takojšnje *n najodloč-nejše ukrepe Združenih narodov. ZDA so v odgovoru sporočile, da tega predloga ne sprejemajo, ker so samo Združeni narodi pristojni, da pošljejo tja čete.
% N«rvešk| parlament J* sprejel predlog vlade, da bo dal na razpo.ago Združenim narodom vojake /-a »zvajanje policijskih dolžnosti na Srednjem vzhodu. Tud; Dan. ska je privolila na sodelovanje pri policijskih silah Združenih narodov na Srednjem vzhodu.
0 Jordanska vlada Je «ka-rala fracoskemu veleposlaniku, na.) zapusti državo. Pred nekaj dnevi Je Jordan prekinil diplomatske st'ke s Francijo zarad* njeneg-i napada na Egipt. Videti je. da bo Sv*Pca prevze.a zaščito francoskih koristi v Jordanu, Libanon pa jordanskih v Franciji,
Sporazum z ZDA o pomoči v kmetijskih pridelkih
V Beogradu je bil 3. novembra podpisan sporazum med jugoslovansko in ameriško vlado, po katerem bodo dobavLi Jugoslaviji okrog 925.000 ton pšenice, 13.500 ton bombaža, 32.000 ton masti, 7.000 ton jedilnega olja in 9.000 ton industrijskega loja. Skupna vrednost dobav bo znašala hkrati z delom prevoznih stroškov nekaj nad 98 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo dobila 75 odstotkov gornjega zneska v oblik« posojila za gospodarski razvoti za dobo 40 let, 25 odstotkov pa bo dinarskih sredstev, ki se bodo rabila za plačevanje obveznosti vlade ZDA. Pšenico in ostale kmetijske pridelke bodo začeli takoj dobavljat*.
Potrošniški krediti poslej pri podjetjih in ustanovah
Narodna banka je sklenila prenest- tehnično delo v zvezi z odobravanjem potrošniških kreditov na gospodarske organizacije in ustanove, ki se zato zanimajo. Podjetja, ki bodo sklenila z Narodno banko pogodbe, bodo sama odobrava.« potrošniške kredHe za vse delavce in uslužbence Ljudje, ki iščejo potrošniško posojilo, bodo s tem v bodoče prihranili veliko dragocenega časa.
OBJAVA
Te dni obiskuje naše naročnike pismonoša z izpolnjeno položnico, da bi plačali naročnino za drago polletje 1956. Prosimo, da poravnate na položnici označeni znesek, kajti le tako si boste zagotovili redno prejemanje našega tednika. Zamudnikom, ki imajo zaostanke iz prvega polletja, smo prišteli tudi te.
Ostale naročnike, ki smo jim opomine poslali posebej v pismu, pi*av tako prosimo, da naročnino takoj nakažejo.
UPRAVA
Vreme
ZA CAS OD fl. DO IS, NOV. Proti koncu tekočega tedna padavine, sneg deloma do nižin. V začetku prihodnjega tedna približno dvodnevno izboljšanje. Od srede tedna dalj« nestalno s pogostimi padavinami, ki bodo obilne sredi tedna in proti koncu tedna. Hkrati se bo močno ohladilo in bo snežilo tudi v nižinah. Ob koncu tedna prehodne razjasnitve ln nadaljnje ohladitve. (
INapoved priredil V. M.) J
fctran S
• DOLBlf JMK1 LIST«
POŽAR V SUHI KRAJINI
Dne 1. novembra zvečer ja nastal pri Stanka Papežu v Gradencu požar. Ogenj je bi] podiaknjen v skednju in te j« razširil na hiev in stanovanjsko hišo. K sreči ao bili ljudje ie budn. ja ao takoj priskočil! n« pomoč. Vsa 6aat domačim gasilcem, Jtl So brez briagalne požrtvovalno gasili in omejil, požar, da ae ni razširil še na sosedna poslopja, ki so oddaljena le en meter. Pol ure kasneje so bili na kraju požara gasilci itz Žužemberka in Srnine i« ter takcj pomagali gasiti.
Pogorel je skedenj, hlev, svinjake im hiša. Škode je nad dva mffijona dinarjev.
Pripomnim naj samo to, da bi bila pri nas potrebna dobra gasilska čet« in predvsem — voda, Pr; nas so tudi taki, ki se upirajo, da' ne dajo vode iz svojega vodnjaka za gašenje in taki, ki niso hoteli posoditi niti posode za nošenje vode! J. C.
Smrtna nesreča obrtnika
Nedavno je dimnikar Lojze Canjko jz Dvora pri Žužemberku ometal dimnik na neki priti, fini hiš: v Podihosti pri Dol. Toplicah. Ker ga ni mogel omesti drugače, je splezal na streho, kamor je hotel njegov vajenec, pa ga mojster ni piutli. Na strehj stoječ je pričel dela-t., pri tem J« omahnil in padel s strehe. Sicer ni bilo po-»ebno visoko, vendar je priletel na tla tako nesrečno, da si je zlomil več reber. Namesto domov so ga takoj prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer so poleg zloma reber ugotovit, da ima počeno lobanjo. Kljub takojšnji pomoči ]n zdravstveni negi j« Canjko v nekaj dneh umri. Canjiko je bil edini drim-niker za suihokranj<ski »ektor, ki je precej razsežen. Poleg žene, je zapustil še sina, ki pa je komaj izucen. -r-
nesnaga in malomarnost
MORATA IZ LOKALOV!
Posebn« komisija, Id Je se- niči I Za odpravo nesnage v go- »Jabem   prostoru   mesarija im
stavljajo člani sanitarne in tr- stilni Opara v Trebnjem je ko- klavnica. Sanitarna inšpekcija fcne inšpekcije pri okrajnem misija, že dala opomin, vendar predlaga da obe zapro. dokler ljudskem odboru, nekaj časa ta ni nič zalegel; zato bi kaza- se pomanjkljivosti ne odpravi-pregleduje Lokale živilske stro- lo seči po ostrejših ukrepih. To jo. V podobnem položaju je trke, Če odgovarjajo higienskim velja tudi za gostlSče v Žuiem- govsk* poslovalnica hinjske zs-predpisom in drugim   pogojem, berku. Tud; gostilna Janezi* v druge v Zvirčah. Mesarja Ho-
Dosedaj je komisija ugotovila Šentjerneju   nima " primernega
v lokalih že precej pomanjklji- prostora in opreme, s tem pa
vosti, ki izvirajo največkrat Iz malomarnosti, ponekod pa ne odgovarjajo lokali iz gradbenih razlogov. Na posvetu članov okrajne komisije s člani republiške komisije za pregled lokalov v Novem mestu so 30. oktobra obravnavali ugotovitve in predlagali ukrepe, v kolikor Jih ni komisija pričel« že prej izvajati.
Zaradj grobih higienskih pomanjkljivosti bo komisija izdala odločbe, da začasno ne smejo obratovat; gostinsk; obrati: zasebno gostišče na Vinici, Perše v Zburah, Fani Radi v Kostanjevici. Marija Divjak na Prekopi, Opara in Rogelj v Trebnjem, M&kar v Metliki, Je-lenič na Suhorju pri Metliki, gostišče v Žužemberku in še nekateri drugi. V vseh teh gostiščih — v nekaterih ponovno navzlic prejšnjim opominom! — j« komisija našla skrajno nesnago in malomarnost. Z odločbami o začasnem prenehanju obratovanja, bodo gostilne dobile rok. do kdaj morajo urediti lokale kot to zahtevajo najnujnejši sanitarni predpisi.
Gostišče pri Rotovžu v Novem mestu ne bo moglo več obratovati v dosedanjih prostorih, ker ne odgovarjajo predpisom. To velja tud-i z* zasebno gostišče na Radovic; pri Metliki. Ta gostilna je brez kleti in brez shrambe za živila. Komisija J« našla tu posodo z vinom v klav-
tudi he pogojev za obratovanje Komisija pregleduje tud; ostale lokaHe: trgovine, mesarije, klavnice }n pekarije. Tudi v teh je marsikje potrebna metla, nekateri lokali pa so sploh neprimerni. V poslovalnici Trgovskega podjetja Trebnie na Mlr-nj se je zaradj slabih skladišč pokvarilo za 44 000 din živil. To se dopaja tud; v nekaterih drugih lokalih. Skrajno neprimeren lokal ims poslovalnica KZ Metlike na Radovioi. V prostoru, kjer je trgovina, odpada omet s stropa naravnost v olje. Tu je treba govoriti seveda tudi o malomarnosti poslovodje-Prav tako sta na Radovlci v zelo
če v ar j a z šentruperta komisija ponovno predlaga v kaznovanje, ker se pr; klanju živine ne drži niti splošnih načel čistoče in hi-gienčnega ravnanja z mesom.
Na splošno velja, da se gostinci m mesarji predvsem trudijo, da ustvarijo čimveč dobička, neradi pa slišijo kaj o znižanju cen in v izdatkih za primemo ureditev in vzdrževanje lokalov, čeprav to ni vedno združeno z večjimi stroški. Da Je mogoče tudi majhne prostore urediti v skladu s splošnimi načeli higiene in sanitarnih predpisov, dokazuje klavnica v Metliki. Tudi ta je bila svojca« neprimerna, sedaj Pa jo Je podjetje kar spodobno uredilo. Na posvetu so poudaril-;, da je
IZ NOVEGA MESTA
€XXXXXXXDOOnrjt 5 IOCOOMOGG0 <xxxx*xjoc*xjocjcx:
Cela ali racbita opeka?
Večkrat vidimo na k indijski Železniški postau razkiaaaaje o-peke. Pri načinu razkladanja, kot ga imaJo, se veliko opeke razbije, ker jo ponavadi mečejo iz vagona na kamion ali traktorsko prikolico kar v loku in a viška. Tako delajo samo podjetja, 2asebni kupc-i pa opeko lepo prenašajo iz vagona na vozove. Značilno Je, -da podjetja razkladajo na podoben način tudi votlo opeko, ne samo zidake.
Ne vem, če je razbita opeka za gradnjo prav toliko vredna kot cela. C« ni, potem je tako rs-zkljdanje in nakladanje, čeprav hi-rrejše, vendar precej drago. Veliko opeke se pri tem tako zdrobi, da kosi niso za nobeno rabo.
Pot, ki bi Jo bilo treba urediti
Odkar je zgrajen leseni most čez Krko na Loki, se je ve« osebni promet iz toga dela mesta in bliinjih   vasi,  z-asti   iz šmihela
(internat!) usmeril preko tega mostu. Lahko trdimo, da gre tod
dnevno tisoč ljudi v obe smeri.
Na tej zelo prometni pešpoti pa bj biilo treba urediti še kos poti, to .je presek od železniške zapornice ru Južni strani kanonske postaje do ceste na postajo, vsega okoli 150 metrov. Tod sicer vodi »teza, ki pa je uporabna samo v »uhem vremenu, v mokrem pa je neprehodna. Zaradi tega po trak i iz šmihelske strani silijo preko postaje, kar pa ni dovoljeno-
Ta del poti bi bilo treba urediti tako, kot Je urejen del od zapornice na severni strani proti stopnicam k mostu, da bi bil prehod uporaben v vsakem vremenu. To ne bi stalo veliko, bilo pa bi potnikom zelo ustreženo, prav tako železnici,    ker  ne bj bilo
Je mar to zavest državnega uslužbenca?
V nedeljo 14. oktobra smo imeli v Gradacu nadomestne volitve za okrajnega ljudskega odbornika, ker je bivši odbornik nastopil službo pri občinskem  ljudskem  odboru t>
Ze številna udeležba vašča-nov no zboru volivcev, ki je bil nekaj dni pred voli vami, je pokazala, da Gračani zelo radi sodelujejo v družbenem življenju. Tudi lepo jesensko vreme je Se bolj razgibalo vo* Ulno razpoloženje.
Volitev se ie udeležilo nre-ko 80 */• volilnih uprav* "*<»n-cev. Izvoljen je bil tov. Emil Skabar, poznan in priljubljen borec za delavske pravice. Z »zidom volitev smo zadovoljni, še no^bno moramo pohvaliti naše delovne kmetovalce*, ki so z udeležbo na volitvah pokazali predanost našemu drui-b *»*»<» m u redu.
Zelo nas je pa presenetilo žalostno deistvo, da je od 6
železničarjev in njihovih družin, službujočih na pr taji Gradac volila samo I družina. Upravičeno se sprašujemo, kje je osnovna drzr7rL.7an.ska zavest naših železničarjev, državnih uslužbencev?
Prepričani smo. da je gradiški primer osamljen v LRS in da bodo ostali železničar-ski kolektivi tudi o tem razpravljali.
Odbor SZDL Gradac
odnos ljudi, ki delajo v lokaMh ždvilske stroke, do splošnih načel čistoče in pravilnega ravnanja z živil; teže reševati kot pa vprašanje lokalov. Tu'nas čaka največ dela. Marsikje se odraža pri takih ljudeh še star* miselnost, češ, »saj je vse dobro, saj tud; v prejšnjih časih ni bilo drugače«. Treba je nerfehno Izobraževat; kadre, ki imajo opravka z živili. Prav tako pa je potrebna tucji družbena kontrola nad ravnanjem z živili 1n družbena pomoč pri odpravljanju pomanjkljivosti. Pr< tem bi morali zlasti sodelovati potrošniški sveti in družbene organizacije. Zaradi neodgovornega ravnanja nam propade ogromno *ivil. Le vestnosti sanitarne inšpekcije se moramo zahvaliti.- da taka živila ne pridejo v prodajo in oaroze zdravje in življenje ljudi. Borb* za higienično ravnanje z H vili In tu njihovo varovanje pred okužbo in propadanjem je tore* nalog® vseh družbenih činlteijev.
Povečana nt-MrvncHiri premoga v Sloveniji
Leto*ffta proizvodnja premega v SlovenM; bo. kakor računajo strokovnjaki, večta kot lani. Do konca septembra so naši mdarji izkopnli milijon in 755.0O0 ton TJaveea premoga, kar je nad 50 tHoč ton več kakor lam v totem času. Tudi proizvodnja črneea oremoga in lignita se le povečala, čeprav slednjj zaostaja v tem. kar je bilo v planu predvideno.
Na zadnji razstavi rodovniške goveje živine v Mirni peči je dobila najboljšo oceno in zelen venec krava Milana Zajca ii Mirne peči.
Zadeva Kmetijske zadruge Šentjernej pred gospodarskim
sodiščem
Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je 12. oktobra obsodilo Kmetijsko zadrugo Šentjernej kot tudi upravnika ln poslovodjo zadruge zaradi kršitve predpisov o trgovanju.
V našem listu smo pisali o nepravilnostih kmetijske (zadruge Šentjernej in Prekopa pri nakupu in prodaji telet za zakol. Poleg tega je K Z jjJent-jemej prodala KZ Prekopa bukovo hlodovino, za kar ni imela dovoljenja, in modro galico po 210 d'n, čeprav jo je sama kupila pa 183 din kg in bi jo smela prodati na debelo le po Lasitnih nabavnih cenah.
Upravni odbor KZ Šentjernej je zahteval od uredništva našega lista popravek in to kar dvakrat, češ da v članku navedene trditve   niso  točne. Popravka
radio v iti litiva
Seminarji za aktive ZK
V občinah Metlika in Črnomelj so v teku seminarji za aktive Zveze komunistov, v kratkem pa se bodo pričeli tudi v Trebnjem za območje bivšega okraja Trebnje ln v Šentjernej11 za območje občin Šentjernej in Kosten.ievica. V ostalih občinah so bili taki seminarji že spomladi. Seminar v Črnomlju je tudi za partijske aktive iz se-miske občine.
Izvoz rib
Letos je izvoz svežih rib in drugih rib tz Dalmacije že dosegel 2000 ton, kar predstavlja prehajanja po tirih čez postajo,   vrednost 355 milijonov dinarjev. Hkrati bi bilo potrebno n* ve-   Svežih rib Je šlo največ v Ita-
čih krajih zabiti močne kole, ker drugače ni mogoče zavarovati pešcev pred kolesarji.
lijo, ribje konzerve in slane rib* pa v ZDA, Veliko Britanijo, Belgijo itd.
Slovenski radio — Radio Ljubljana in Maribor, delno tudi Radio Koper — ima v svojem programu že nekaj let sem redne kmetijske oddaje, ki so1 namenjene strokovni in agrarno-politični vzgoji kmetijskih proizvajalcev in poslušalcev na podeželju. Radio Ljubljana ima' vsak dan na sporedu 10 minut (12.30—12.40) kmetijskih nasvetov. Od tega časa se vsak drugi dan v petih rimskih mesecih — november, december, januar, februar, marec — uporabi 10—15 minut za oddajo Radijske kmečke univerze. Vsako nedeljo od 13.30—14^0 pa je na sporedu splošno priljubljena oddaja »Za našo vas«.
V enem letu je v kmetijskih oddajah na sporedu 264 strokovnih sestavkov in 360 strokovnih odgovorov na vprašanja poslušalcev. V letošnji Radijski kmečki univerzi pa bo na sporedu 63 strokovnih predavanj. Ti sestavki, skupno s sestavki in magnetofonski-
SE SPLAČA OBNOVITI TO PEKARNO?
Prejšnj teden srrv, bral; med novame.sTkiimi novicami, da bo na željo potrošnikov spet odprta peKarna na Cesti herojev, nasproti osnovne šole. Res je, da je mestna pekarna preobremenjena in da bi nastal v mestu problem, če zarad, kakršnegakoli vzroka začasno ne bi obratovala. Ne vemo pa. če si bo mesto pomagalo z obnovo male pekarije v bivši Vovkovi hiši, 8c( jo bo treba kuriti prav verjetno z drvmi. Meter drv na dan <prfbi.) pa stane 3 tisočake. Kdo bo kril visoko režijo male pekarije, ki nima miti pravega dostope? Kakor vemo, so sanitarn" predpis; z« živilske obrate prav posebno stroft. Mar n* bj bilo
pametneje, da bi v mestu raje poskrbeli za sodobno, večjo pekarno, kil bj za daljšo vrsto let krila potrebe mesta po kruhu ln pekj prinesenega kruha? Morda bi bili za V> veliko primernejši dvorlščn; oz. zadnji prostori stavbe, kjer je zdaj slaščičarna na Glavnem trgu? Sedanje prostore bivše pekarije v Vovkiov; hiš; pa bi kazalo preuredi*! v družinsko stanovanje, katerih n?.m tako zelo primanjkuje.
Preden bi začelj delati oz. obnavljati staro pekarijo, naj vsekakor pove svoje mnenje tudi Mmttarfta inšpekcija, samo t začasnimi rešitvami za- mestno komun ai no penodarstvo pa se tudi ne b. smeH več zadovoljevati.
Novi 24-stanovanjskl blok v Kandiji raste kakor goba po dežju. Kako ns bi, ko ga že adal hodijo ogledovat njegovi bodoči stanovalci.
Izboljša j mo varnost pri delu
S TEM PREPREČIMO NESREČE IN MATERIALNO SK0D0I
Ko je biJa t Sloveniji tudi ustanovljena y^apekcija dela, se Je budi pri nas začela resna boi Da za izboljšanje varnosti pri deiu. Vendar se je pokazalo, <ia kontrola inšpekcije za deio ne zadoscu)e in da je glede varnosti pri deki potrfbna stalna kontrola. Zato so začeJi ustanavljati v podjat^h varnostne odbore, v ka-tamh sodelujejo razen vodilnega kadra tudi zastopniki delavcev.
V Sloveniji smo začeli ustanavljati varnostne odbore oziroma komisij« 1952 leta. V teh komisijah so zastopniki delavskega sveta, »ind kaine podružnice n zastopniki vodilva podjetja, ki poznajo v»e podjetje m njegov proizvodni proč«.
Kakšne so naloae varnostnih komisij?
Varnostne komisije imiJo nalogo, da proučujejo problccnatil.o hiiffcnsko - tehnične zaščite (okral-Iwno HTZ) v podjetni; na osnovi »kuivoj in oporani, statističnih podatkov o nezgodah jn obolenjih izdelujejo program   za načrtno
zboljšanje HTZ. Za točno izvajanje predpisov h U en -ko - tehnične zaščite pa mora skrbeti tehnično vodstvo - inženirji, mojstri in vodimi delavci. Za izpolnjevale teh nalog « b,le pri ^anj neposredn< p^zvajalci okrajnih zavodih socialnega za-varovan.a  ustanovljene komisije
za higiensko - tehnično za>čito. Taka komisija Je posvetovalni organ i2vr1nega odbora skupščine zavoda v strokovnih zadevah glede varnosti pri delu in sodeluje z inšpekcijo za delo in 1 sanita-mo r.iipekcijo.
oceniti: vrsto poškodbe, ita»ro»tna 2. Splošni praviimk o HTZ in
doba poikodovanoa, njegova kva- njegovo dopolnitev;
lifikacUa, materialna Akod«. Ra- 3. Pravilnik o higiensko - ts-
zen tega morajo upoitevnt» fak- hniČnih   varnostnih   ukrepih v
tor delovna okolice, organizacijo gradbmstvu;
dela in delovnega procesa in me- 4. Pravilnik o HTZ pri deiu s
tode dela. Ugotovitve in analiz« kmetijskimi stroji;
statietičnega  gradiva  morajo na- 5. Praviln% o OTZ pri delu v
zorno prikazati vsem članom de- rudarstvu;
lovnega kolektiva. 6. Pravilnik o varnosti glede
Iz dosedanje prakse vemo, da ravnanja z električnim   tokom v
statističnega gradiva nimamo, ko- nVlovnih prostorih in na delovi-
likor pa ga je, je premalo izkori- •»h, (
scen in premalo so o njem pou- 7. Pravi'nik o HTZ pri delu v
č|ni   organi    delavskega samou- kamnolomih, opekarr.nh, pri kopa-
pravljanja,  vodstva  podjetij,  i« nju gramoza,, gline in peska;
8, Pravilnik o HTZ in varnosti
Zato ni čudno,   če vse   premalo pri delu na železnici;
razmajamo o posledicah    nesreč 9, pravilnik    o    varnosti pri
pri deiu v podjetjih.
Pri delu komisij za HTZ je potrebna vztrajnost, sistematičnost, premiSiiienost m doslednost. S kampanjskim deTom ne bomo dosegli zaže'enega uspeh*.
gradnji cest, mostov in železnic;
10. Pravilnik o varnostnih predpisih pri ravnnniu I razstrelivom, pri miniranju v rudnikih in kamnolomih kikor tudi pri drugih delih 7 rA7«treliv<><m.
Poleg teh predpisov za varnost pri deiu morajo podjetja -komisije za HTZ - napravirl Je svoje
Dkrama komika mora, poieg Yflrnos!nt predpisi, ki Jih
dru?e;ja,   proučevati   nesreče pri r-.   —.
delu, varnost pr  delu m sploino moramo UpoiteVOtl
stanje HTZ.   Poskrbeti mora za Konnsije za HTZ v podietjih pravilnike o   HTZ, pniagotene
ustanovitev   komisij   za THZ v morajo pri svojem delu uporab- delu na posameznih delovnih me-
podjetiih in Hm pomagati pri de- IJtti splošni pravilnik o HTZ in stih in v obratih. Ti pravilniki naj
lu, organizira strokovne seminarje uitre7ne pnvilmke za delovne po- bi delavca, poleg splošnih varnn-
in tečaie ?a člane komisij. Da bo goje posameznih gospodarskih pa- »triih parol, opozarjali na nevar-
to sodelovanje res uspemo, mora- nog. Teh pravilnikov je do sedaj "'-»ti s">ri nJejjove-m posebnem delu.
to komisije v podjetiih   pozidati 26. Glede na gospodarski r.i/voj Doslej imata od 44    podjetij v
okrainl komisiji /a HTZ zapleni- nfsega okraja moramo s področja okraju, ki so bila anketirana, le
ke svojih sej in se obračati ninjo higiensko - tehnične /.uščite dela dve podjetji Interne pravilnike o
po nasrocNla in Mjtvtts. upoštevati    naslednje    varnostne HTZ, 11 večjih podjetij pa nima
Kom'sije za HTZ v podjetjih predpise: niti Iplojbih varnostnih opozoril-
moraio imeti ev'denco vseh  ne- 1. Zskoa  o Mpekcilii dela in n:h parol.
sreč in   vsako   nesrećo   kritično obvezna razlaga tega zakola; (Kooec prihodnjič)
mi posnetki v oddaji »Za našo vas«, dajo letno okrog 4.700 minut. To je približno 1.586 novinarsko tipkanih strani ali okrog 150 tiskanih strani velikosti časopisa.
Razumljivo je, da je za takšno delo potreben širok krog sodelavcev. Poleg treh ljudi — agronoma in dveh novinarjev, od katerih se eden le delno ukvarja s kmetijskimi oddajami — nameščencev Radia, pripravljajo prispevke za kmetijske oddaje le zunanji sodelavci. Posebnost pri tem je tesen stik s poslušalci kmetijskih oddaj in njihovo sodelovanje, saj tvorijo eno petino vseh sestavkov v teh oddajah dopisi poslušalcev oziroma odgovori na njihova neposredna vprašanja. Uredništvo pa dopolnjuje svojo organizacijo še s stalnim strokovnim kolegijem, v katerem je po en strokovnjak za vsako vejo kmetijstva z nalogo, da napravi načrt za kmetijske nasvete oziroma predavanja Radijske kmečke univerze, da poskrbi za sodelavce in se-
»DEL0 IN VARNOST« SL 5
Iz*la Je 6. številka s-trokovnega Časopisa »Delo in varnosti, ki ga Izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. Po svoji aktualni, pestri vseb;ni ln strokovni tehtnoeti ima časopis pomemben delež v prizadevanju za pravilno, smotrno gospodarjenje in uvajanje »odobnih organizacijskih metod v naftem gospodarstvu, za zdravstveno-tehnično vzgojo, zaščito pri delu in za povečanje storilnosti dela.
Nova številka prinaša naslednje sestavke: Franjo Aleš1; »Čedalje bolj se uveljavlja ekonomski značaj dela « Jože Navlniek: »Nagrajevanje na kmetijskih posestvih.« Zdravko Neuman; »Izbira poklica in Men pomen ?,» usposabljanje strokovnih kadrov.« Inž. Janko Svajger: »Varnnat pri delu v luči statlatke — izguba narodnega dohodka.« Inž. M. Battestin: »Barva kot zaščitno sredstvo,« »Novi tip plinske maske«, »Podložek za na-ličnico resplratorja.« »Zaščitna obutev.« D Belle: »Nov način prl-trjevanla obvez pri ranah.« Inž. Lojze Zupanolč: »Varnostna navodila za rudarje.« mž. Bori* Go. stiša: »Prrodni bruai in umetni brusilni koluti«. Nn koncu obavlja časopis poleg drobnih poročil tud; seznam tujih »tj-okovnlh publikacij o problematiki organizacije dela.
V TEM TEDNU NABIRAMO:
KORENINK volčje češnje — beladone (120 din), trobenrlcs (IM dinarjev), malega divjega
janeža (300 din), velikega divjega Janeža (220 din), gladeža (ftS din), bodeče nežs — kompava (100 dn), baldrljana (260 din), habata — smrdljivega bezga (35 din).
PLODOV*" jerebike (100 din), gloga (40 din), Sipka celega (SO din), sipek luSčine brez semena (220 din), punčkovna lepe rdeče barve, brez zelenih, prežganih in zdrobljenih jagod (1000 din), črnega trna — oparnlce, trnule (30 djn).
Tovarna volnenih izdelkov
»BAC&« P0DBRD0
»prejme v *Uižbo TKAI.RKKGA MOJSTRA
za vnlnarske stntvp I večletno prakso. Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku ozlr. po dogovoru. Komfortno stanovanje na razpolago.
stavke ter jih strokovno pregleda. Poleg tega kolegija si je Kmetijsko uredništvo zagotovilo pomoč in sodelovanje Sveta za propagando Kmetijske redakcije RADIA LJUBLJANA, v katerem sta dva predstavnika GZZ Slovenije, en predstavnik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo, en predstavnik Kmetijskega inštituta, en predstavnik Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, en predstavnik Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino in ena predstavnica Zavoda za napredek gospodinjstva. Ta svet se sestaja od časa do časa z nalogo, da pregleda, kako kmetfj-ske oddaje Radia obravnavajo našo agrarno politiko in da pomaga utrditi zveze med organi najvišjih oblasti na področju kmetijstva in Kmetijsko redakcijo.
nismo obJavMi, kser je bila zadeva v postopku" <&T» dokazanih stvari s popravkom ne bi bilo mogoče spremeniti. Razprava pred okrožnim gospodarskim sodiščem je pa znova potrč^Ma, da je bilo točno, kar smo napisali.
Navedeno sodišče je obsoilnlo KZ Šentjernej, ker je zaposlovala za nakup telet človeka, W? ni bil njen uslužbenec. Prasf tako je kršila predpise, ker }• preprodala KZ Prekopi 8 kud. m bukove hlodovine in galdco-Obsojena je bila na 70.000 dia in odvzem dobička od teh kupčij, v višini 70.000 din. Obsojen je tudi biil upravnk zadruga Franc Kunej na 7.000 din kazni, poslovodja Stane Skrinjar pa na 5.000 din. Sodba »e nd pravo-močna.
NOVI ČLANI MLADINSKE! ORGANIZACIJE NA KMETIJSKI ŠOLI NA GRMU
Pred kratkim je bil na kmetijski šoli na Grmu mladinski sestanek, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da bo vseh 42 mladincev stopilo v miadinske vrste. Na sestanku »o bili prisotni člani mestnega in okrajnega mladinskega komiteja .in so odnesili nalepil vtis, saj so prisotni mladinci pokazali veiiko zanimanje za delo, pa tudi marljivi vzgojitelj tor, Prelog jim zelo pomaga in jim vzbuja veselje do dela. Čeprav so na tesnem s časom bodo ustanovili več sekcij, ki jih bodo strokovno usposabljale, obenem pa jim bodo nudile tudi zabavo in razvedrilo. Imeli bodo razna predavanj«, upajo pa rudi na pomoč* ljudske tehnike, d» bi se navadili ravnat? s traktorji  in podioboo.
Člani okrajnega in mestnega mladinskega komiteja so obljubili vso pomoč. Tako je Grmska kmetijska šola ob 70 letnici dobila Že svojo mladinsko organizacijo.
S. D. ,
Krivca za vsako ceno?
V naši družbi ima čast različno ceno. Pri marsikomu nima v zasebnem življenju in v odnosih do drugih nobene urednosti. Veliko, mnogo preveč je ljudi, ki v pehanju za osebne koristi ne gledajo na svojo čast in dostojanstvo človeka. V takih primerih čast ne pomeni nič, poteptana je v blato slabih človekovih lastnosti.
Toda če pride čast pred sodišče, takrat je njena cena izredno visoka. Pravdi za omadeževano čast so pred sodišči vedno pogostejše, dolgotrajne in srdite. Kdo bi vendar dopustil, do se na primer blati njegovo dobro ime, če pa lahko zahteva po zakonu zadoščenje in obsodbo tistega, ki je na kakršenkoli način skušal to Čast in dobro ime omadeževati.
O pravdah za čast in dobro ime vse premalo razpravljamo, premalo jih tolmač'mo kot negativen pojav v dmžbe-nth odnosih. Zaščfta časti in dobrega imena posameznika, l;adar je po krivici ta blatena in če je neoporečna v vsakem oziru, je povsem v redu in je popolnoma prav, da je tudi z zakonom zaščitena. V iskanju načinov, kako sicer v okviru zakonitosti nekoga obsoditi tudi na tisto.'za kar ni dokazov, da je storil, samo da bo vsaj pred sod-ščem oprana njegova čast. užaljenost pa bo dobila zadoščenje pa gremo rrčkrat predaleč.
Prpd seboj imam, tako tožbo zaradi obrekovanja in raz-žaHtvex ki jo je okrajno sodišče ie dvakrat zavrnilo, vendar se ie prizadeti Se pritožil na okrožno sodišče. To je sledeča zadeva:
Dolenjski list je marca 7.954 objavil članek iz Šentruperta pod naslovom »Čuden ljubi' mec, čudna oporoka«. Kmalu po tem je dobil odgovorni urednik lista od prnvufon ra-tlOJMIVCd dvi'h v članku (nif-novanih oseb. to ie LtMtn'ka Štruklja in Cilke Medved pozivi, da sporoči inip avtor m {•Umka, ker ga nametnuta oba prizadeta tožiti Urednik je sporočil, da ie avtor članka sodelavec UttđniStvft, to članek pa odoorarja odoovorni
urednik. Ce hočeta prizadeta dva koga tožiti, morata- tožiti pač odgovornega urednika.
Po tem pojasnilu sta priza-* deta očitno odstopila od tožbe, ker ta ni bila vložena. Zakaj nista tožila odgovornega urednika, je *«-^c Stvar in itVCf njunega pravnega zastopnika. In vendar je zaradi tepa članka nastala tožba zaradi obrekovanja in razžalitve. Toženec je postal znani španski borec Ivan Debenc, direktor opekarne Prelesje. Prizadeta sta baje nekje zvedela, da je dal on informacijo za članek in zato sta proti njemu vložila tožbo.
Okrajno sodišče v Trebnjem je v tej pravdni zadeva 17. 6. 1955 razsodilo, da je stvar zastarana, ker tožba ni bila vložena v zakonitem roku. Okrožno sodišče je ta sklep razveljavilo in ponovna obravnava je bila na okrajnem sodišču, X) Trebnjem letos 18. septembra. Na tej razpravi je bil zaslišan tudi avtor navedenega članka, ki je Izjavil, da od Debemca za navedeni članek nI dobil nobenih informacij. Okrajno sodišče je tožbo ponovno zavrnilo.
V ponovni prttožbf na okrožno sodišče pa uporablja tožitelj Štrukelj prek svojih pravnih zastopnikov tudi navajanja, mimo katerih ne moremo. Tako med drugim na Štirih strqneh dolgi pritožbi navaja: »Izpoved člankarja je po?'sem brez verodostojnosti.« Hkrati se čudi. da1 druga pr-ča nI pričata v prfd-tožitelju, tožencu pa očita slnbo obnašanje na. sodišču ob neki prflož-nn-?tf. ki pa ni nič drugeoa kot posledica živčnosti zaradi pre-stanecia frp'lrnln v Spnns^S revtfuciiK St'riletni siarodno-nsi-oborfUn' bnrbl fn novolnl rtnvporfarskl ffraditvi, .^krntka, do<tt>č\ ra vsako ceno obsodbo n^k^oa v zaščito časti 'n do-brrof imena drugega, uporabljajoč pri tem tudi ravnanj« moralnih lastnosti drurjih.
Ne glede nn sklep okrofne-on lOdlMa, ki bo razsodbo norijo nr'fo?bo na se vprašujem: ali je to M sorinl'"tičn«) iskanje Mtnftlff
Peter Romanlo j
^•v. 43 (517)
• ĐOClJf Jf Kl CI8T«
Strafl j
60 let zakonskega življenja
V Adlešičih že zlepa nt bilo tbranih ioiiko ljudi, kot v nedeljo 14. oktobra, ko sta zakonca Mihael in Barbara Hu-sič (po domače Komančeva) iz Purgg it, 10 slavila 60-letnico poroka. Ljubezen in zvestobo, ki tta si jo tokrat obljubila, tta zvesto ohranila navzlic vsem nadlogam in težkim časom. Veliko grenkih ur sta preživela. On je bil v prvi svetovni vojni ves čas na fronti, žena pa se je doma sama mučila z otroki in z zemljo. Imela sta 15 otrok; sedaj to živi samo še štirje.
Po nagovoru Člana SZDL, ki je jubilanta pozdravil v imenu vseh množičnih organizacij in prebivalcev tega kraja, sta častitljiva zakonca »topila preo! spomenik padlih borceu in žrtev fašističnega nasilja s področja bivše občine Adle-šiči in se spomnila svojega sina, ki je daroval življenje za velike cilje naše ljudske revolucije in.je njegovo ime zapisano na spomeniku med imeni ostalih borcev, padlih v JVOB, Potem ju je obdala množica in vsak jima je hotel stisniti roko in voščiti še mnogo let skupnega življenja. Kako lep in poln spoštovanja je bil pogled na 80-letna starčka, oblečena v adlešičko narodno nošo, ozaljšano s šopkom nageljnov in rožmarina.
V družbi, ob kozarcu vina, 'ie Mihael pripovedoval svoje spomine iz prve in druge vojne, pa tudi o svojem Štiriletnem življenju na Koroškem, kamor se je pod silo razmer izselil leta 1907.
»Kako je bilo pa kaj pod JvOB, očka?« smo ga vprašali. »O, med drugo vojno sem pa imel veliko funkcijo. Leta 1944 to me izvolili v krajevni narodnoosvobodilni odbor za vati Purga in Podbrežje in postal sem gospodarski referent. To je bilo nekaj zame. Letal tem od hiše do hiše in zbiral ta naše partizane. Bil sem turi' odlikovan. Kot gospodarskega referenta so me poklicali tudi na tečaj v Črnomlju. Izdelal sem- ga odlično, so mi rekli na koncu, pa ne verjamem. Najbrž so skoz prste pogledali, saj sem bil najstarejši tečajnik, star — 68 let. E, takrat je bilo težko: sin je padel v partizanih, drugI v internaciji, jaz na tečaju, žena pa sama doma za vse.«
Mati Barbara tudi ne govori rada o težavah svojega življenja, raje je zapela najljubšo pesem iz svojih mladih let: »Dekle sem že stara, mo-iila bi se rada...« Pa je ve-
liko pretrpela, in veliko dobrega storila v svojem dolgem
življenju. Kolikim partizanom je kuhala in pomagala še na razne druge načine! Ona je res zgled požrtvovalne, pridne
pa akromnt kmečke matere in žene.
Obema želimo, da bi zadovoljna ln zdrava proslavila tudi 70-letnioo svojega skup-
nega življenja!
ac
Komančeva ata in mama ob 60-letnlci poroke v adlešički narodni noši, ▼ kakršni sta ti pred šestimi desetletji obljubila ivestobo.
KRES JE ZAGOREL
JNa večer pred oDčins«iim praz-n-Awffl novomeške oduiic je organizacij Zvez* oorcev v rvrono-vem organizirala majhno svečanost v poca»atev praznika.
V neueijo popoiune Je bii sest, i nek cianov /.ti. Udeležba je bila za.dovol.jiva. Tov. Ujii^t je oorazlaiii pomen občinskega praznika in osvetim nekaj vazn'h do-goolKov ^ NOB, ki so v zveza s praznikom. Spomni U *mo $e borcev in žrtev taš;sličnega terorja, ki so dali žiivLjenJa za našo svobodo.
Po sestanku smo prižgali kres, ukro-g njega rajali ter peli partizanske pelini, dokler ni pogorel. Plamen se je dvignil visoko pod nebo, daleč do koštan je viških hribov ga je bilo videti; oznanjal je, da praznuje občma svoj praznik 29. oktober. Se pozno'v noč je odmevala partizanska pesem. Tradicije NOB niso pozabljene.
Ivan Blažič
TREBELNO
Grmsko razstavo ob 70-letnici šole si je ogledalo tudi 56 šolarjev iz Trebelnega. Razstava jih je zelo zanimaia. Videli so rezultate naprednega kmetijstva. Lepo rejene živine in debelih prašičev se kar niso mogli nagledati. Seveda so jih pritegnili tudi stroji, orodje in drugi razstavljeni predmeti.
Ta dan so si hkrati ogledali tudi Dolenjski muzej. Iz razstavljenih dokumentov narodnoosvobodilne vojne so videli del tega, o čemer sliiijo veliko vsak dan. Ta zelo poučen izlet je otrokom omogočila kmetijska zadruga Tre-belno, ki Je zanj prispevala 1500 dinarjev. UčitelJstvo šole se v imenu otrok lepo zahvaljuje kmetijski zadrugi za pomoč.
(—ric)
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
KINO
»KRKA« — NOVO MESTO: 9. jn 12. 11.; francoski barvni film »Rdeče ln črno I. del«. Od 13. do 1«. 11.: avstrijski film »Zdaj smo pa tam«.
DOM JLA — NOVO MESTO J od 9. do 11 H.: angleški film »Podanik«. Od 13. do 15. 11.: češki film »Pot v prazgodovino«.
KOČEVJE: od 9 do 11. ameriški barvni film »Veselo izkrca-vanje«. 14. ln 15. 11.: »Dekle iz vasi«.
ČRNOMELJ: 8. in 11 11.: angleški film »Veseli Norman«.
METLIKA: 14. li.: »Klisura«.
Kostanjevica: h. u.: brazilski film »Sinha moča«.
ŠENTJERNEJ; 10. li.: s0v1etskl barvni film »Sadko«.
trebnje; 10. n 11 li.: smeri-ftki film »Kogar sonce greje«. Predstava v nedeljo ob iS. uri.
noL. toplice: io. m 11 ll.i ameriški film »Smrt prihaja«.
GRADAC; io. in 11. 11.: ameriški film »14 ur«.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja film »Krvava pot«: v petek. 9. 11., ob 18. uri v Brus-nirah; v soboto, 10. 11., ob 18. url v Straži; y nedeljo, 11 11., ob 15. uri v Dobrniču in ob 18. uri v Mirni peci.
MALI OGLASI
Ne pozabimo prehitro!
K.!•••(•. kt ga drži na povodcu rejeo Kastellc z Jablana, je dobil na razstavi v Mirni peči najboljšo oceno. (Foto: Polde Pungerčar, Grčvrh)
Ko prebiram dnevno časopisje, mi posebno pade v oči nemški problem. JViso še pozidana pogorišča in podrtije, koder je ta okupator požipal in bombardiral, in še rastejo drevesa, kamor je množično obešal naše ljudi. Doma pa ob podpori tistih, ki so gledali in doma na svoji koži občutili kulturo »Herrenvolka«, ustvarja nov militaristični stroj, ki lahko privede do tretje invazije onih, katerih parola je bila in po tem, kar vidimo v Zahodni Nemčiji, je še danes: »D('e Welt gehort uri s.'«
JVe vem, če gospodje onstran kanala, ki so na lastni koži občutili kaj »gosposka nacija«
Tudi v Dalmaciji Je Dolenjski list ljub prijatelj
Petnajst je nas dolenjskih fantov, vsi blizu Novega mesta doma, ki v sončni Dalmaciji, v Zemuniku, služimo svoj vojaški rok. Urimo se za brambo naše socialistične domovine in za čuvanje pridobitev naše ljudske revolucije, širimo si splošno izobrazbo in obzorje in vidim, da t> naši ljudski armadi šele postajamo pravi fantje in možje.
Meni je mati naročila »Dolenjski list« in sedaj ga vsak petek res težko pričakujem kot dobrega prijatelja. Priporočam, naj vsi starši, katerih sinovi služijo rok v JLA. naročijo svojim fantom. »Dolenjski list« taj 480 din res nI taka reč. List pa bo fantom v veselje in razvedrilo, kajti vsak tako rad bere novice iz domačih krajev.
Vsem bralcem »Dolenjskega lista« ter svojim prijateljem, prijateljicam in staršem prav lepe pozdrave!
Jože LukSiČ, Dalmacija
zna, in onf onstran velike luže, vedo za pregovor: »Volk dlako menja, narave pa ne!«
Kar zadeva Francoze menim, da so imeli dosti izkušenj; če jih to ni izučilo, jim ni pomagati.
Kmečka pamet je preprosta, a včasih zadene v črno. Ko sva sedela s sosedom v hramčku pri poličku, mi je med pogovorom o nemškem problemu dejal: »Kdor je dvakrat požgal vas, naj mu v tretje ne dajo vžigalic i> roke!«
Kakor močeradi ob dežju lezejo počasi nacistični generali iz menda ne prehudih za-
porov in se vključujejo v novo nemško vojsko.
Tako preprosti narod, ki je okušal »dobrote« nemške vojske, misli in čuti, ko prebira naše časopise, ki redno poročajo o dogajanjih v svetu.
Upajmo, da so še sveži spomini polpretekle dobe v glavah svetovnih politikov; tako sveži, da ne bodo dali njemu, ki je dvakrat požgal vas. vžigalic, da jo požge še v tretje! Prepričani pa smo tudi. da je danes na svetu dovolj zdravih sil, da bi bil vsak tak morebiten zločin pravočasno preprečen.        Lojze Borštnar
MIHI RAMŠAKU - MIHANU V SLOVO
V sredo, 31. oktobra, zvečer je prenehalo biti srce Štajerskega borca Mihe Ramsaka-Mihana. Spet smo Izmihill enega Se živečih Ju-
nakov-borcev iz narodnoosvobodilne borbe. Vedno veder in neuklonljiv je klonil kot žrtev zahrbtne bolezni, ki ga Je razjedala že polnih 10 let. Rojen v revni kmečki družini v Legnu pri Slove njgradcu, «e Je takoj ob pričet-ku borbe vključil v narodnoosvobodilni pokret. Ze leta 1941 Je ilegalno sodeloval s purnejslm komandantom GS NOV Slovenije Francem Kozmanom-Stanetom. Be ne 18 let star se je leta 1942 priključil kot borec Pohorski Četi, postal po formiranju Pohorskega bataljona komandir čete. po prihodu  XIV. divizije  na Štajersko
nI oficirji so njegovo truplo prenesli do groba, kjer smo ga ob petju okteta KD »Dušan Jereb«, igranju vojaške godbe in Častni salvi voda vojakov JLA Izročili slovenski grudi. Tako smo se strtih src poslovili od Junaka Ml-hana, ki nam bo ostal v neizbrisnem spominu. —cs
Spet po novomeško?
Prebivalci Adamičeve ulice se čudijo, da so pred dnevi delavci v tej ulici poleg že prej zgrajene lope dogradili ie leseno drvarnico in znotraj tusne črte na ulico. Seveda lesena drvarnica, postavljena  znotraj  notranjega pa-
Violo, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov pri upravi lista. (479-58)
Nov* smučarske čevlje (gojzerice) Stev. 41 prodam po ugodni ceni. Specialna izdemva. Naslov pri upravi lista (478-58).
Ugodno prodam dva bela mlinska kamna, kompletno sejalno napravo ln nekaj pripadajočih sit: Franc Kovačlč, mlinar. Novo mesto.
Iščem prazno sobo, lahko tudi v kmečki hill v okolici. Plačam v naprej — dobro. Dam nagrado tistemu, ki mi jo preskrbi. Naslov V upravi lista (477-66).
Ugodno prodam vinograd z zidanico (v dobrem stanju) na De-bencu pri Mirni: Stane Zakrajšek, Ponikve na Dol.
Ugodno prodam foto aparat znamke Voigtlander Bessa 8x9, 4.5 x 8 ! vdelanim samoprožilcem v brezhibnem stanju s torbico in st p t ivom. Naslov v upravi lista.
Ugodno prodam 4 «ova kolesa 55 ln platišča. Lahko Jih okujem in dodam močne oDroce: Vinko Gradišar, kovač, Vinica, p. Smar-Jeta.
ZAHVALA
zahvala
Ob nesrečni smrti naSega dragega očeta
Jožeta Rebselja le Ostroga
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na niegovl zadnji poti in mu poklonili cvetje.
Žalujoči otroci.
ZAHVALA Ob smrti dragega moža
Mihe RamSaka z Otočca se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremUi do preranega groba. Posebno se zahvaljujem organizaciji vojaških vojnih invalidov, Zvezi borcev in ostalim množičnrm organizacijam novomeške občine in predstavnikom oblasti za vso skrb in pomoč v njegovi težki bolezni. Zahvaljujem se tudi predstavnikoma ZB iz Slovenjgradca za tople poslovilne besede, dr. Miru Vodniku iz Novega mesta, družini Rabzelovi, sosedom in vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali, ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje.
Žalujoča žena Ela In ostalo sorodstvo.
zahvala
Ob nenadni smrti hčerke ln sestre
Marije Furlanlčeve lz Regerče vasi
se naj topleje zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo upravi podjetja Elektro ln Farmacevtskemu laboratoriju' iz Novega mesta za vso pomoč in darovane vence, pevskemu društvu iz Smihela in vsem, ki so z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči oče, mati, sestra in ostalo sorodstvo
OBVESTILO
obvestilo
ObveSčamo vse interesente, da stranke, da prevzemam žito v mletje vsak dan mea rednim delovnim časom: Franc Kovačič, mlinar, Novo mesto.
obvestilo
ObveSčamo vse interesente da bomo pričeli izdajati sadno drevje po 15. novembru 19>o. Pohitite z naročilil
Uprava kmetijske šole Grm.
obvestilo
Brlvsko-frizerska mojstra Karlo Smld t dosedanjim obratovališčem v Bršljinu 17, in Jože Novak lz Kastelčeve ulice, Javljata cenjenemu občinstvu in svojim strankam, da sta svoji delavnici preselila. Ksrlo Smid obratuje odslej v Novem mestu, Muzejska (prej Kri-žatljska) ulica 3, Jože Novak pa v Bršljinu štev. 17. Svojim strankam se zahvaljujeta za naklonjenost ln se Jima priporočata za nadaljnji obisk.
OBVESTILO
Obveščam vse, da nisem plačnik dolgov, ki bi Jih napravila moja žena Antonija Amf iz Družinske vasi 18, p. Bela cerkev.
Franc Amf, Družinska vas
Pojasnilo
Karlo Smld, Jože Novak
IZ MATIČNIH URADOV: NOVO MESTO
V »Dolenjskem listu« dne 26. oktobra 1956 je bilo pod rubriko »Iz novomeške porodnišnice« javljeno, da je Marija Skube iz De-šeče vasi pri 2uže*ttuerKU rodila deklico. Ta objava m točna, ker je bila Marija Skube •» Dolnišnicl zaradi druge diagnoze in je bila operirana. Ona ni rodila.
Do pomote Je prišlo zaradi tega: na ginekološko-porodniškem oddelku v bolnišnici sta bllt dve Mariji Skube: ena iz Dešeče vasi pri 2užemberku (ta, ki ni rodila), druga Marija-Skube, doma iz Ru-četne vasi pri Črnomlju pa je rodila deklico.
PD Dušan Jereb Novo mesto vabi
V petek 9. novembra bo ob 19. url v dvorani Sindikalnega do. ma v Novem mestu občni fbor prosvetnega društva »Dušan Jereb«.
Vabimo vse člane in prijatelje!
Razpis javne dražbe
12. noveffibra 1956 ob 10. uri bo pri okraj neb; sodišču v Novem mestu v sobi Si, 21. Javna dražba naslednjih predmetov:
1. 25 moških novih ročnih ur,
2. 3 nove ženske ročne ure,
3. 3.20 m rjavega blaga (tropicalV
4. žepni nož,
5. 2 noža in
6. 896   kresilnih kamenčjfov. Izklicna cena Je cenilna vretJV
nost posameznih predmetov, preoj mete si kupci lahko ogledajo p« ure pred pričetkom dražbe.
V času od 27. 10. do S. 11. je bilo rojenih 13 dečkov m 12 deklic.
Poročili so se; Jerman Leopold, kmetovalec iz Dol. Gičevja, in Kerenc Ana. hči kmeta s Sel pri Smarjeti. Korasa Jožef, delavec, in Raj k Jožefa, uslužbenka, oba lz Gabrja.
Umrli so: RabzelJ Jože, kmetovalec iz Ostroga, TI let. Zormk Amalija, delavka, 21 let, iz Ribje-ka, Drofenik roj. Bukovec Milka, gospodinja, 26 let, iz Kočevja, knafelc Ana roj. Jerman, upoko-ienka. 79 let, lz Cegelnlce. Finec Milan, računovodja, 47 let, lz Ljubljane.
G0TNA VAS
Umrl Je Hrovatič Franc, užit-kar, 67 let, iz Gor. Lakovnic.
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden sp v novomeški porodnišnici rodile: Ucman Terezija z Vel. Orehka
— deklico, Slobodnik Alojzija iz Metlike — deklico, Hrovatič Marija iz Dol. Težke vode — deklico, U mek Fani M Krmelja — dekl.co, Zupančič Ljudmila iz Vevč — dečka. Plut S0nJa iz Šentjerneja
— dečka, Jerše Kristina z Jame — dečka. Gregorčič Stanka lz Družinske vasi — deklico. Bartol j Antonija iz Rožnega dola — deklico, Prelesnik Franc ška iz Vel. Sevnice — deklico, Canželj Frančiška z Vel. Kala — dečka. Prpar Ge-novefa iz Dal. vrha — deklico. Fe_ mec Marija iz Korit — deklico, Genter Marija iz Koprivnika — deklico, Turk Frančiška s Smuke
— deklico, Novak Rozalija iz Dol. Medvedjega s^la — deklico, Butala Frančiška iz Petrove vasi — deklico, Krajftek Pepca z Vrha — dečka, Cesar Marija iz Goriške vasi — dečka. S'arc Marija <z Ve-nis — dečka,   Stošič   Mariia iz
Zeljn — dečka, Plut Ana iz MačU Vovca — dečka. Troblž Anica iS Šentvida pri Stični — dečka, Da Bassa Jožica iz Kopra — dedka, Vodcpivec Mihaela iz Dob — deč* ka. Stravs Ana z Brezove rebri — deklico. Malešič Ana s Hrasta — deklico, Pajnič Marta iz Stalcer-jev — dečka.
KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili
in iskali pomoči v novomeški bol« nišnici: Drofcnik Milka, gospodinja lz Kočevja, je padla po stopnicah m si poškodovala glavo. Rebselja Jožeta, užitkarja z Ostroga, je podrl motorist in mu poškodoval glavo. Ga&perič Rozalija, družinska updkojenka iz Biške vasi, je padla in si poškodovala levo roko. Gašpersič Jože, mizar z Broda, si ie z rezalnim strojem poškodoval prst leve roke. Rutar Jože. žagar iz Zagradca, je padel pod voz jn si poškodoval levo nogo. Luzar Jakob, posestnik iz Ju-gorja, 1e padel na plug in si poškodoval glavo. Pureber Janez, sn upokojenca iz Vel. Podljubna, je padel in si poškodoval desno roko. Srebrnjaka Antona, delavca s Hrušice, je nekdo udaril s kolom po glavi.
Kolektiv Farmacevtskega laboratorija   KRKA naznanja žalostno vest, da je preminila članica kolektiva
MARIJA FURLANIČEVA
iz Regerče vasi
Požrtvovalno in pridno delavko bomo ohranili v
trajnem spominu. Farmacevtski laboratorij KRKA, Novo mesto
Iz Dolenjskih Toplic pišejo
komandant Jurlšnega bataljona sll hji ne prjs,peva k lepšemu £ štirinajste, pozneje pa komandant Pohorske brigade. Mlban Je bil v borbi večkrat ranjen, enkrat tudi v pljuča, kar mu je kot po-s'rdlco zapustilo tuberkulozo. l. \ws Je prišel kot stoodstotni Invalid v Novo mesto, lani pa se je preselil v Otoški grad, kjer Je tudi izdihnil.
Na zadnji poti v grobišče padlih borcev so ga spremili številni bor-cl, predstavniki LO ,n množičnih organizacij, kl su umrlemu Mihi poklonili številno cvetje. Pogreba se J« udeležila tudi petčlanska de-lenaclja njegovih slovenJRraških sohorcev, ki se Je poslovila od nJega z lepima govoroma. Rezerv-
PORT IN TtLESNA VZGOJA
Novomeško Šahovsko društvo — drugo v Sloveniji
EKIPA SD NOVO MESTO OSVOJILA 2. MESTO V FINALU PRVENSTVA SLOVENIJE — 8 SEDMIMI IGRALCI SO NOVOMESCA-NI IZLOČILI IZ FINALA JESENICE
Ze uvod kralkn lnformacljn: c;re za dvoboj Kranj : Novo mesto. Tehnična komisija Šahovske zveze Slovenije Je potrdila sklep sodnika na omenjenem dvoboju kot pravilen in Je kontumaclrala prvo, drugo in tretjo de* k o Sr> Kranja. Tako se Je dvoboj končal neodločeno — 4:4, ker pa so imeli No. vomcSčnni boljš: rezultat na prvih deskah, so se plasirali v finale ek.pnega prvenstvo Slovenije, ki
ie bilo preteklo soboto in nedelo v LJubljani.
Novomeščanl v finalu niso bili brez Izgledov, čeprav so poleg njih nastopili še Mariborčani, Jeseničani In Kamnlčanl. Brez dvoma novomeška ekipa šc nikoli nI tmeia tako močnega sestava, kot bi ga lahko imela v finalu, toda •pet so se polnvlll primeri nediscipline. V odločilnem trenutku odpovejo fikerlj, Medic in Zabu-kovec. Ekipa Je morala v flnnlu nastopiti močpo oslabljena — z Jesenicami biez sedme deske, v finalu z Mariborom pa celo brsi'dveh desk — leste In tedme. Prav z*to Je doseženi uspeh še večji, Je rezultat velike požrtvovalnosti in borbenosti ostalih članov ekipe, ki so res dali vse od sebe in niso klonili, ceprsv J1' J* kaznio, da se oorazu ne bo dalo izogniti.    Vso pohvalo zaslužilo
Sila.   Prime.   Doki  in   MICovIČ, ki
»o v odločilnih trenutkih pokazali vse odlike dobrih šahlsiov In Imajo največ zatlUfl, da Jc novo-rn^s^R ekipa o«vo.iiiii a. aieato med n»|bolJslmi moitvl nase republike.
REZULTATI DVOBOJA SD JE&KNICB  : SD NOVO MESTO
Korošec : Sila 0:1, ing. Sesek : Sitar 1:0, StrumbelJ : Prime 0:1, Jan : Gajski 1:0, SuhelJ : Doki 0:1, Krajnik : Mičović 0:1, Lakota : Medi« 1:0 (kuntumae), Pri-stov : Fink 1:0.
V nedeljo so se Novomeščanl pomeni! z Mariborom za prvo ln d> ugo mesto v Sloveniji in za vstoo v II. zvezno ligo. Novome-ščan? tu res niso imeli nobenih izgledov, poleg tega pa so nastopili le s 6 igralci, ker Sila zaradi izpita nI mo^el nastopiti. Ceprnv so pričakovali poraz, so se zagrizeno borili. Sitar Je odlično Igral z mojstrom Germekom. Ta ga je premagal šele po šestih urah Igre, ko je Sitar malo popustil. Prime Je igral z motbt. kandidatom Gu-zelom v Svojem stilu. Enkrat je Imel figuro več, drugič spet manj, zmagal pa je bolj izkušeni Gu-zel.
Tudi Doki 1n Fink sta Izgubila z mnjst. kandidatom Creplnškom oz. I, kateg. Ačkom. Uspešna sta bila le Oajikl. ki Je remizlral z mojst. kandidatom Njegovanom ln Mičovlč. ki je remizlral s I. kategornikom Mikundo.
Tako Je Maribor postal letošnji republiški prvak, Novomeščanl pa so dosegli s\o.t največji uspeh s tem. da so o«' ujlll častno dr-igo mesto m«- (I najboljšim! moštvi Slovenije. K uspehu jim vsi Iskreno čestitamo! To Je obenem tudi doslej največji uspeh Dolenjcev v zgodovini dolenjskega šaha.
F. m.
TURNIR ZA III. KATEGORIJO V STRAŽI
Šahovska sekeija Svobode iz Straže sodi med najbolj delovne šahovske enote novomeškega okraja. Redno Ima turnirje in brzommlrje ln tudi v srečanjih z ostalimi ekipami ni ostala brez uspehov.
Pred kratkim so v Straži končali turnir za III. katfgorijo, katerega se Je udeležil* 12 najboljših Četnokategornlkov. S točko tn pol naskoka Je zmagal tajnik sekcije Otmar Lacijan z 9 in pol točke. Naslednja tri mesta si delijo Drago Barbič. Sonja sta-njek ln Boris Bednar z n točkami. Vsi štirje so postali novi tretje-kategorniki. NJim so sledili še Kregar (7 točk). Pavlin In Golobic (5 ln pol), Mihelin Ivan (4 ln pol) itd.
Straškl šahisti imajo sedaj namen organizirati le turnir za prvenstvo sekcije. Prvak se bo plasiral na okrajno prvenstvo posameznikov.
Novomeške odbojkarlce druge v Sloveniji
V nedeljo Je bil v LJubljani turnir ženskih conskih prvakov za naslov prvaka Slovenije in za vstop na kvalifikacijsko tekme za zvezno ligo. Novomeške odbojkn-rice so se pomerile s Mariborom In Krimom iz Ljubljane. Medtem ko so slednje gladko premagale s 3:0, so z Mariborčankami Izgubile po lepi In nnpetl borbi šele po petih setlh Igre. M.-i tborčankam so bile NovomeščanUe povsem enakovredne, odločili so le boljši živci. Kljub porazu moramo biti zadovoljni i uspehom Novome-Ščank. F. TI.
cu te ulice, ki »icer nt zelo prometna, vendar tudi v mestu.
Srečanja na Grmu
Zeljno »em pričakoval dan, da obiićem kmetijsko iolo na Grmu in da se s,ndem s sošolci, s katerimi s«no sikupaj preživeli vec mesecev in k o valj načrt* zi bodoče življenje pred 45 leti.
Na proslavo sva šla ■ tinom, tudi ou jc absolvent te iole. Lepo je bilo v'deti, ko so se rokovali st.irj znanci, pogovora kar ni zmanjkalo. Tudi jaz sem poiskal svoje tovariše; t petimi sem se sesel, drugih nisem našel ali pa ne spoznal.
Na Grmu je bMo kot pred 45 L le vse prenovljeno in pomlajeno. V prostorih, kier smo nekdaj krmili prašiče (tu je bil prej svinjski hlev, scihj ie dvorana) se je mladina zavrtela, mi pasmo obujali spomhie.
Nekdo iz letnika 1921 se Je znašel in dal po zvočniku poklicati svoje sošolce. Tudi jaz sem hotel to storiti, a so medtem zvočnik /e fKrStranili.
Ogledoval sem prostore tn se spo«ninj.il na mlada leta, kar fct" slišim »Ui sem spal pred 45 lcli«. Takoj ga vprašam: »Si ti iz letnika 1921?« in tako sva se spoznala.
Z drugimi sem se »spoznal« takole: V spominsko knjigo napišem »pred 45 leti sem hi! ju« Za menoj se vsede drugi, da bi se podpisal, ln ko Bifrlsoi moj podoML 7akliče: »Dolenšek, k!e si?« Sta! sem poleg niega. Bila sva ko slepca, spominska knjiga nama Je odprla oči. Skoda, da je bi'o to tik pred oJhodom vlaka. Drugi so ie odšli na vlak, i,iko da nismo prišli skupaj. Musik.il bi s» imeli povedati, saj smo veliko doživeli, odkar se nismo v i delt.
Upam, d.i sj vsi velimo, da doživimo 80 - Iciiiro kmetice šole na Grmu. Takrat si bomo določili čas in kraj, kjer se snidemo io spoznam J.     Franc DolenJek
O potrebi regulacije potoka Sušica je bilo že veliko govora, narejenega pa še nič. V kotanjah presihajočega ' potoka se nabira nesnaga ter je v poletnih mesecih leglo komarjev in smradu.
Pred kratkim se Je mudila v Dolenjskih Toplicah «pu'bi'«ška kotnisra, ki si je ogledala teren in strugo potoka. Zato upamo, da bo kmalu prišlo do prtčetka del. Za ureditev tega problema obstajata dva načrta: eden, po katerem bi strugo potoka od Invalidskega doma do zavoja pri mlinu zabetonirali in tako preprečili zb'ranje nesnage na gladkem dnu, in drugi, po katerem naj bi. strugo potoka preložili. To bi napravili z izkopom nove struge (if/pod pokopališča do mlina) izven strnienega naselja. Hkrati z regulacijo potoka pa je treba urediti tudi še ostalo kanalizacijo.
Letn« sezona v Zdravilišču je bila zaključena 31. oktobra. S preureditvijo prostorov in i novimi napravami je omogočena v Zdravilišču tudi zimska sezona. Uprava Je kupila napravo za vsrkavanje pare, dala urediti centralno kurjavo in druge naprave, prav tako pa jc v stavld Zdravilišča tudi zajtrkovalnica, bife in drugo, «• čimer je omogočeno zdravljenje rudi v zimskem času. Dnevna oskrba s kurjavo in
kopelmi je znižana in sirane 6S0 nes na njih še ni cvetja ne trave,
dinarjev na dan za osebo. Ali jc temu kriva nedelavnost
—-- društva, aH pomanjkanje denar-
Turistično društvo je že pred ja?   Slednje   ne   bi   smelo biti
leti uiedilo prostor okoli vodnja- vzrok, saj v kraJu pobirajo turi-
ka   in še na nekaterih   drugih stično takso,   ki   je namenjena
krajih. Urejene so bile gredice za zlasti za olepševalna dela.
cvetlice in travo, vendar do da- D. G. .
GROBOVI GOVORE...
Vseh mrtvih dan. Človek se zresni. Spominja se onih, ki so bili, a jih ni več. Spet zaioče mat{ >a sinom, dekle za fantom, na svojem grobu očeta se v oreh zasveti grenka solza ...
Trume ljudi hite tja, k j t r smrt razstavlja svojo žetev, na pokopališča, na grobove dragih. Le malo ljudi  pohiti  tja,  kjer v
. ♦. Umrli smo, bilj smo pobiti, a prisluhnite... ne bom umrl...
Sam0 telo je omahnilo v to črno jamo, duh pa Sivi ln bo živel. Nisem umrl zaman. To veste vsi! Naša mlada kri vam je priborila svobodo. Nikar ne jokaj žena. ki si izjguhila edinega sina. N| ga tu med nami,
gozdu pod rušo počivajo nežna- kdo ve, kje trohni njegovo mlado telo. Vedi mati: tudi na njegovem grobu so danes cvetlice in svečke .. . Tudj. nad njegovim grobom se sklanja žena ln si brige solze. . . Iz groba pa spregovori: »NJsem povsem umrl in nikoli ne bom. Vedno se me spominjajo. Na,vseh mrtvih dan pa mi prlneso vence in dehteče rofe in jaz diham, diham ... kakor vsi v svobođn,j domovini . ..«
France
ni junaki. Tudi tj grobovi so danes okrašeni s cvetjem in lučkami. Grobovi, zmeraj tako tihi. danes govore...
Govore pretresljive besede: »V ientjnški hosti smo se utaborili, trudni in lačni »d dolge poti In hoje. Zaspalj smo. Ta so prišli beli, ki jih je vodil Izdajalec-., in nas pobili: mene so zaklali, meni prerezali vrat, mene s kopitom po glavi... Poslušajte tako smo umlirali na tem koščku gontjoške hosU», kjer nam Je grob ... Rentjošt, Sentjošt, Rentjoit •.. ti dolenjskih fantov grob...
Nov vaški studenec na Hrušici pri Stopičah
Na Hruste' pri Stopičah so imeli v nedeHilo 4. novembra pomembno svečanost: svojemu namenu so Izročili higieni'čno urejen vaški studenec z zbiralnikom, na pa Jal iščem in periščem, lep sad skupnega dela vseh va-š-čanov in p'omo. i Ttdečega križa te>r ljudskega odbora.
Svečanosti so se udeleJIH poleg vaščanov Se č-ianj okralnesa odbora RK. predsednik občin-"kp^a ljudskega odbora Mskš Vale, načelnik Taln'-Btva z* ro-spndarslVO ObLO N''k.i Križanec in drug!. Ob otvoritvi Je govoril Inž. Ivo Zohpc o vp;!k'. nalog', mednarodno organizacije RK v miru in vojni.
Popoldne so 'melv v Hrušici drug pomemben dogodek: prvič so v njihovi vasi vrteli fHm. Za to je poskrbel potujoči kino I« Novega mesta. V kmečki hiSi so imeli dve predstavi. Med gledate; je bilo več ljudi, k! ?o trdili, da še nikoli niso videli kina, zato so bil; tembolj navdušeni. Po predstavah &o priredili vasčani pogostitev za zaključek dol Pri vaškem studencu. Vsi so zadovoljni s to pridobitvijo. Spoznali so, kaj se da napravit; s složnim delom, zato zanje to ni bila zadnja skttpna delovna skrila, pač pa'pričetek složnega dela za napredek vasi.
Jz Stopič
Občni zbor PD v Stopičah 5e bil zelo ploden, kljub temu, da Je bilo prisotnih komaj nekaj nad polovtico članov, zvoljlj so nov upravn.; in nadzorni odbor v katerega so izvolili v glavnem' stare odbornike, kar dokazuje," da so čland z njihovfim delom zadovoljni. Sklenili so, da bodo poživeli delo posameznih sekcij (dramske, folklorne, pevske, šahovske in drugih), vendar nalet« pri vsem tem na voliko ovii.ro — neprimerne prostore, oziroma pogrešajo dvorano, ki pa j a za v delu, a je vprašanje, č« bo letos dokončana,
Wv^V^rWv\
Naročajte in berite DOLENJSKI LISTI
Stran. 4
Stev, 43 (347)
ATOMIUM bo senzacija   Kloštrski žolnir
svetovne razstave v Bruslju leta 1958
Prva svetovna razstava je bila 1. 1851 v Londonu. Od takrat do danes je bilo 29 svetovnih razstav, zadnja 1. 1939 v New Yorku. Obseg ln metode organizacije svetovn-h razsjtav je uredila mednarodna konvencija 1. 1928 v Parizu, ki jo Je podpisalo 33 držav. Takrat so tudi razdelil? svetovne razstave na posebne in splošne. Lani je bila taka posebna svetovna raz9tava — tekstilna v Bruslju in Liegeu.
Po 19-letnj »suši«, ko se js svetovno gospodarstvo že močno razvilo in napredovalo. • kljub vmesni vojni, bo razstava v Bruslju 1. 1958 prav gotovo ena najzanimivejših, saj je napredek tehnike napravil velikanski korak in prav v teh 19 letih najbolj približal človeštvu pojem »atomske dobe«. Napredek pa Je nastal tudi v odnosih med narodi in razstava v Bruslju bo še posebej poudarila ta napredek 9 tem, da bo dala vsakemu razstav-ijalcu možnosti, da bo pokazal pridobitve svojega tehničnega, kulturnega in ideološkega napredka, zato upamo, da bo Ju-'goslavija, ki se je že prijavila, gotovo pokazala tudi razvoj in ■istem delavskega upravljanja.
Razstaviščni prostor bo pravcato mesto. Hevselski park je bIfl že večkrat prizorišče vseh mogočih razstav in velesejmov, to pot pa bo z velikanskimi in, številnimi novimi zgradbami, parki, cestami in drugim kar za osemkrat prekos.il samega sebe, saj bo celoten prostor obsegal skoro 500 ha površine. Planirani stroški za dograditev znašajo 45 milijonov belgijskih frankov. Z deli so začel; že lani ln so do sedaj prekopali četrt milijona kub. metrov zemlje.
Samo ena — spojna dvorana — ki bo povezovala 5 vzporednih dvoran, dolgih po 180 m, bo 450 m dolga in to na starem delu velesejma, ki je že seda) precej večji od zagrebškega vele-sejma. Razstavljale; bodo prikazali skoro vse dejavnosti človeka. Samo Belgija, ki si je seveda pridržala največ razsta-viščnega pros.tora, bo pokazala 46 skupin proizvodnega udejst-vovanja. Ena skupina, n. pr. bo predstavljala metalurško-jeklar-sko industrijo v vseh storitvah
od strojne obdelave surovin do končnih proizvodov, vštevai vmesno predelavo.
Razstavišče bo razdeljeno na 4 glavne dele": Belgijsko sekcijo, sekcijo Belgijskega Konga in kolonije Ruanda-Urundi, ino-zerosko sekcijo in internacionalno sekcijo. Jugoslaviji je bdo n. pr dodeljeno 2748 m2 zemljišča, Italiji 17.880 m*, SZ 25.000 m2 itd.
Internacionalna sekcija bo izbrala znanstvene in umetniške pridobitve  vseh  narodov in tu
Projekt 110 metrov visokega »Alomiuma« na belgijski svetovni
razstavi.
Spomnimo se Janka Lebana
Lani se Je Pedagoško društvo v Novem mestu odločilo, da bo postavilo s sodelovanjem Okr. odbora Združenja učiteljev ln profesorjev v Novem mestu na Smi-helskem pokopališču skromen nagrobnik šolniku, mladinskemu pesniku, pisatelju in skladatelju Janku Lebanu. Ker se načrt ni uresničil ob stoletnici njegovega rojstva, naj bi se letos.
V ta namen prosimo v soglasju ■ Svetom za prosveto ln kulturo OLO Novo mesto vse sindikalne podružnice, naj zbirajo med člani prispevke po 50 din ter naj Jih do konca novembra pošljejo Okrajnemu odboru Združenja učiteljev ln profesorjev v Novem mestu.
Janko Leban se je rodil 21. apr. 1853 v Kanalu na Primorskem učl-teliu Valentinu in po dovršeni normalkl (Gorica) ln učiteljišču (Gorica, Koper) maturlral v Kopru 1. 188«. Kot učitelj ln nad-učitelj Je služboval do 1. 18S1 na Primorskem, nato pa v Begunjah nad Cerknico, Trebelnem na Dol. (10 let). Bukovici nad Skofjo Loko, kjer je bil po 3*-letnem službovanju upokojen. Leta 1816 je zaradi kapi ohromel in Je živel po smrti druge žene (+ 1921) v bolnišnici bivših usmiljenih bratov v Kandiji,  kjer je  umrl  18. febr.
1932.  Nad  grobom  Je  v  zidu le majhna ploščica s podatki, da malokdo  mlajših ve,  kdo  pocri a v grobu ter se ne godi tako, kot si je  želel,  ko  je  zapisal  v pesmi »Moj grob«: »Tam mimo bo  mladež hodila, iz šole v šolo gredoc, name se bo misel dramila: ,Tod hodil je Janko nekoč!'« Ker  ne   želimo,   da  bi občutil to — če bi čutil — kar je zapisal v naslednji kitici, mu nameravamo postaviti skromen nagrobnik. Pesnik namreč pravi: »Ni  srečen pač on  bil nikoli, usode ga tepel je bič, premnoge občutil je boli, priznanja, hvaležnosti — nič!« Leban   je   začel   pisati   Je kot tretješolec  In je  izdal 1.  1871 po obsegu  in vsebini  skromno zbirko »Pesni in povesti za poskuš-njo«, kot maturant pa Je pisal, ie skoro   v   vse   sodobne   liste. Za mladino Je priohčeval pesmice in didaktične   zgodbice   v »Vrtcu« ln »Zvončku«   ter   je slednjemu ostal kot sotrudnik zvest od prve številke do smrti. Izdal pa Je tudi več samostojnih ln po tujih vzorih krojenih mladinskih publikacij.
Pesmi so po vsebini rodoljubne In didaktične, motivno tarokom ne zmeraj  blizu, jeziko\nu sicer te-
koče, a »brez krepkejše oblikovalne sile«. Kakpr te tudi povestice nimajo kake posebne umetniške vrednosti, pa so vendar oblikovale tedanjo mladež.
Leban se je poskušal tudi kot prevajalec in strokovni pisatelj. V »Učiteljskem tovarišu« in »Popotniku« je priobčil nekaj člankov o pouku materinščine v ljudski šoli in je sestavil prvo, za tisti čas pomembno in porabno literarno zgodovino za ljudske šole k avtorjem sestavkov v Končniko-vih ljudskošolskth »Berilih«.
Tudi komponirati je začel Leban že kot dijak ln ustvarjal le kot zrel mož.
Sodobniki so šteli Leabna med • narodne« učitelje, ker Je bit ves čas pristaš jugoslovanske ideje in se je kot tak udeleževal narodnostnih bojev ter Je moral zato marsikaj pretrpeti. Z veseljem Je pričakal prertaprilsko Jugoslavijo, ni pa dočakal osvoboditve Primorske.
Janko Leban Je mnogo delal kot šolnik, pesnik, pisatelj, skladatelj in zaveden narodnjak. Res ni zapustil kakih posebnih stvaritev, je pa vendar zaslužen mož in s svojo stanovsko zavednostjo ter požrtvovalnim delom v šoli in zunaj nje lep vzgled pedagoškim delavcem. A. J.
bodo obiskovalci lahko videli zbMce, kakršnih svet do sedaj Še ni videl.
Helikopterji, W bodo imeli svoje lettalsče kar na razstavnem prostoru, bodo obiskovalcem posredovali pogled iz ziraka na razstavišče in mesto Bruselj, poleg tega pa bodo redno obratovali na linijah Bruselj—London, Pariz—Amsterdam.
Namesto stolpa - orjaški model atoma
Nekako pred poldrugim Letom smo brali v časopisih, da bo Belgija zgradila največji stoLp na svetu, kot ga je ob enaki priliki zgradila Francija (Eiffe-lov stolp). Belgijci pa so se premislili in odločili za mnogo zanimivejšo zgradbo, ki je z arhitektonskega gledišča naravnost mojstrovina! To bo »Atomium«, orjaški, neizmerno povečan atom kovine, visok 110 m, zgrajen iz specialnega, zelo elastičnega jekla in sestavljen iz 9 velikanskih krogel, povezanih med seboj z velikimi cevmi, opremljenimi z dvigali in eska-latorji; v najvišji krogli bo restavracija in razgledna točka. Od vznožja do vrha bo dvigalo v srednji cev; preneslo obiskovalca v 25 sekundah. Okrog »Atomiuma« bo zgrajen 9-nad-stropni krožni paviljon s površino okrog 650 m2. Ta paviljon je namenjen znanstvenemu oddelku. Konstruktor ing. Polak meni, da bo ta »simbol naše dobe« prav gotovo vzbudil zanimanje med obiskovalci, mladino pa Še bolj navdušil za znanstvena odkritja.
Pričakujejo 30 milijonov obiskovalcev, ki naj bi bili priča tej ogromni sintezi novega pogleda na človeštvo...
JOŽE hartman
Ena iz nedavne dobe
V času obveznih odkupov je bi! vsak lastnik praiičev dolžan prijaviti zakol m težo zaklanega prašiča. Razumljivo je, da se je marsikdo zato držal tistega izreka, »da je bog najprej sebi brado ustvaril« in je marsikateri pujs .storil smrt v »ilegali«. Če pa je bil prijavi jen,$e težko dosegel 100 kg. Sode- po prijavah so takrat k'ali samo mršave prašiče.
Odbornik krajevnega odbora, ki je kontroliral zakol odnosno popisoval prašiče, je prišel k neki hiši, ko so ravno imeli koline. Malo se je ozrl' okoli pa vprašal: »Kot vidim, ste danes klali«.
»Smo ja, majhnega prašička. Ni hotel zreti pa smo ga morali«, je odgovoril gospodar
»Ampak vaš prašek je bil posebne pasme, saj irn* dve grla vi!« pripomnil odbornik.
Na lestvi za vrati sta viseli namreč dve dokaj veliki svinjski iiiavi. Da bi videli, s kakšnim pogledom je v tem trenutku ošinil gospodar gospodinjo, ki ni pravočasno pospravila ene glave ...
v počastitev občinskega prazni, ka je bil od 20. do 28. oktobra v Kostanjevici na Krki Teden kulture pod pokroviteljstvom Ivana Regenta, predsednika Zveze Svobod ln lJudsJtoprosvetnth društev Slovenije. Marljiva igral&ka diletantska družina je ponovila igre lz prejšnjih sezon: Benellije vo »Ljubezen treh kraljev«, Kreftcvc »Celjske grofe«, Cufarjevo »Ameriško tatvino«, Tiemeverjevo »Mladost, pred sodiščem« in za konec uprizorila krstno predstavo Smre-karjevega »KLOSTRSKEGA 20L-MRJA«. ki je »r0mantična variacija v petih dejanjih na Jurčičevo temo«. Režiral je avtor sam s sodelovanjem Hinka Nučiča, nestorja naših Igralcev,
Scot.tov učenec Jurčič Je zgodovinsko povest »Kloštrskega žolnir j a« napisal t. 1865. torej 21 let star. ko ie prišel s svojim očetom na njegov dom Jablance blizu Kostanjevice. To mestece se mu Je »delo interesantno, navdušil se Je za zgodovino in prednike iz starih časov, brskal po Valvasorju in ustvaril romantično povest. Dejanje Je narisano pretežno realistično, dogaja pa se v Kostanjevici, na Kočariji, Dobravi in v gradu pred nekaj stoletji. V povesti gre za boj, ki ga bijeta za lepo in preprosto slovensko kmečko ff-kle Katrico   sin   slovenskega kmeta,
prinJ Avguštin, ln tujec, inženir Žabranek.
Avtor sam pravi v Gledališkem listu, da to ni dramatizacija, ampak »svobodna variacija«. Zdi se mi. da morajo imeti osebe kljub svobodni Variaciji tiste bistvene Črte značaja, ki jih je zarisal Jurčič, če lahko še govorimo o »klo-Strsikem žomlrju«, čeprav si torej temo izposodimo. »Drama se redkokdaj približa Jurčičevi povesti, ponekod je celo nasprotje,« pravi avtor. To je zelo tvegan eksperiment. Jurčič sdika žolnirja ne kot pustolovca, ki bi iskal žrtev svoji pohoti, ampak Je 2abranek žrtev svojih elementarnih instinktov in čustev, to je romaiitično-eksotlč-na priikazen, strasten, medla figura, dramaturško nedodelan, ker ne doživlja drame v sebi. Avtorjeva naloga bi bila, da bi to dopolnil, gradid na tej osnovi dalje, pa se Je oddaljil od Jurčičevega konceptu in dejstva zamenjal s plehkimi romantičnimi Izlivi ... Jurčič spremo razvija dejanje, vendar je utopitev priorja največja psihološka hiba. Ranjeni in malo prej onesveščeni žolnir se gre vozit s čolnom Po Krki — zakaj bi ne šel domov? To je 'posiljevanje psihologije — ln prav tu je avtor nasedel Jurčiču. Še hujše posiljevanje je tam, ko gre pater v čoln z žolnirjem, čeprav ve, da Je njegov nasprotnik. Jurčič pravi, da je bil seveda »vražje močan«. To pa ni psihološka nuj. nost, ampak čisto navadna in skonstruirana špekulacija. Tu bi bil moral avtor dejanje popolnoma spremeniti ln ga psihološko dognati. Drama ne drži gledalcev v napetosti, nI sodoiivljanja in katarze (očiščenja) — staro pravilo, ki ga je od odrske umetnine zahteval že Aristotel! Značaji so medili, nepopolni, risani tu in tam brez človeške tcipline, z izjemo ribiča Vida. Idejni koncept se precej maje: dobri ribič vide, ki Je vedno žolni rjeva opora, ga na koncu v blaznosti zabode. Zakaj? Samo zaradi privida? Res so »stranske« osebe polne vraž in pohlepa po denarju ter strahu pred smrtjo, vendar čutimo, da so ob tem prividu idejne pomanjkljivosti. Jurčič je povest lepo zaklju. čil z žolnirjevim samomorom. Opaziti je oblikovne pomanjkljivosti značajev, odrsko premalo učinkovit slog, scenske skok« —
v Kostanjevici
logika v zgradbi mpra biti izcišče« na — čeprav besedilo lepo teče.
Spretni režijski prijemi in posrečen scenski okvir (akademski slikar Z. Mušič iz Zagreba), lepi kostumi (M. Jarčeva in E. Petrov-čičeva) in prav dobre maske (Vinko Tanjšek, Celje), kar vse skupaj daje igri akcent, ni pa moglo zabrisati vrzeli in dramaturških napak. Prizor z meščankami v 1.
Rlja Dolmovlčeva je upodobil* Ciganko   (obe   risbi   sta del« akadem. slikarja V. Lamuta)
dejanju, dognana Igra Vida ifl dialog prlor—žolnir kaže na to, ds ima družina nekaj izvrstnih igralcev. Lepo igro sta pokazala 1» Mlakar (čolnar Vide) in J. Jan* kovic (prior). Vtis imam. da sS bili igralci utrujeni. Igrali so še L. Kukec (žolnir), M. Smrekar« Jeva (Katrica), p. Kavčičeva (Mre-tKka), J. Kavčič (Holte) in drugi! meščanke, fantje, berači, cigank* itd.
Uprizoritev je v Kostanjevici aspeOa. Marljivi igralskj kolek ti* zasluži priznanje. Glede cen vstopnicam pa tole: 200 din je le pre« več. To so cene za ljubiJansks »Dramo«, fci je dosegla letos v Pa. rizu mednarodno priznanje, ne pa za Kostanjevico!
Prof. Tone Trdan
Dober obračun tabornikov
Čolnar Vide je bil Ivan Mlakar, ki je uspešno podal pretresljivo tragiko ubogega ribiča
Pozdrav iz Novega Sada
Tudi slovenski fantje, doma iz okolice Novega mesta, ki služimo vojaški rok v Novem Sadu, radi prebiramo Dolenjski Ust. Pri tem se sp cm in jamo vseh domačih, list pa nam prinaša zanimive novice iz domačih krajev. Lepo pozdravljamo vse bralce Dolenjskega lista, starše, prijatelje, vso mladino, zlasti dekleta.
Stane    Lončar,    Franc Reoajj,
Franc Blatnik, Slavko Juvančič in Janez Unuk.
Organizacija, k; ne na občnem zboru lahko podala svojim članom dober obračun svojega obširnega dela, je rod Gorjanskih tabornikov v Novem mestu. V nedeljo dopoldne so se zbrali taborniki in tabornice v lepo okrašen; dvorani Doma JLA, kjer so bili na stenah razstavil eni pestri stenčasi posameznih družin, številne fotografije in ročna dela s taborov. Starosta rodu dr. Božo Oblak je pozdravil zbrane člane in goste, med katerimi je bila zastopnica Združenja tabornikov Slovenije, ljudska poslanka ing. Vilma Pirkiovič, starši tabornikov in predstavniki novih taborniških enot na Dolenjskem: družine B«4ih brez ix Črnomlja, družne
Samotni hrast iz Šentjerneja in
Mšfl NOVA SLIKANICA   Rifct - TIHI ' TUVt
•.. To je povest s veliki bitki, ki jo je izvojeval Riki-tiki-tavi sam samcat v kopalnici velike bile t bližini Indijskega mesta Se~ow'ieeja. Pomagala mu je krojaška pastirica Darzee, svetovala mu je moškatna podgana Cučundra, ki se nikoli ne upa v sredo »obe, marveč se vedno plazi samo ob zidu, boril pa s* je Rlki-tikl-tavj sam... O vsem tem vam bo prlpovedova-'a naša nova slikanica, ki Jo bomo začeli objavlint? prihodnji teden v našem listu. Povzeta je po znani povesti pisatelja R. Kip-plin ga ln prepričani smo, da jo bodo radi brali mladi ln odrasli prijatelji Dolenjskega Usta.
„PLOHA"
27. okUbra zvečer smo po daljšem času na novomeškem odra spet videli in slišali igralce domačega gledališča Razveselil' smo se jih. saj so nam po tolikih ugibanjih, dvomih, pričakovanjih in obetih zdaj z delom potrdili, da je konec molka, v katerega se je zavil naš gledališki koiekt'V tn zaradi številnih materialnih ln ostalih težav sam v sebi preživljal eno najtežjih kriz v zadnjem desetletju. Bral; smo o načrtih, ki jih je kolektiv pred kratkim postavil na posvetu z odgovorn mi tovariši občinskega ljudskega odbora in zvedeli smo za njegov letošnji repertoar, zalo danes o uvodni predstavi le nekaj besed.
Ob Petrovičevi »Ploh«, s katero Je domače gledališče začelo novo sezono, bi bilo namreč prezgodaj sklepati karkoli o poživljenem delu dramatik« družine PD »Dušan Jereb«. Zaradi objekt vnih težav, v kakršnih se Je gledališče vseskozi nahajalo, je prišlo tokrat na vrsto lahko delo, »ve«ela vaSka igra v treh dejanjih«. k< se dogaja pred vojno v L;ki. Nič ni bilo pripravljenega in zelo težko, če ne nemogoče. Je bilo kolektivu do obč;:iskega praznika naštudi-ratl kakršnokoli kvalitetno, resno in zahtevno odrsko delo. Morda tega niti ne bi bilo treba omenjati; prva predstava pa Je sovpadala z dnevom občinskega praznika ln marsikdo Izmed gledalcev le izbiro »Plohe« v gornji zvezi napak razumel. Gledališki kolektiv medtem pridno študira umetniško zreli in bogati deli »So-
IVAN   S I M O X I C l
Krajevna, ledinska in rodbinska imena v Beli krajini
(V obsegu bivšega okraja Črnomelj)
Krajevna, ledkvska ln rodbinska imena nudijo gradivo za vpogled v naselbinsko »liko pokrajine. Iz njih se več ali manj vidijo geomorfološkd struktura pokrajine, odnosi prebivalcev do zem.je m njene prirode, nekdanji gospodarsko •ocialni odnosi, poreklo prebivalcev itd.
Krajevna imena 90 po svojem obeležju aU prirodna, k', označujejo zemljepisne objekte po prirodnih svojstvth aH kulturna, ki nam govor« o odnosih ljudi do krajev. V prvo vrsto spadajo kraji, ki imajo Svoje Ime po legi. obliki, barvi, kamenju in drugih svojstvih tal, po vodah ali svojem odnosu do rast.in In živali, v drugo vrsto pa kraji, kj nam s svojim Imenom pričajo o vrst' gospodarskega udejstvovania ljud\ o rod>vnah, o narodnosti, o zgodovmfkih   dejstvih, i po-
g»c+-i;h      p**mr^'V>. nh""1«!^"''1"!,
|pclalnih, prometnih razmerah«
V belokranjski naselbinski sliki je nekoliko več prirodnih kot kulturnih imen. Med številom prvih in drugih imen je zelo majhna razlika, tudi če vštejemo vsa naseljena naselja in številčne zaselke, ki so v mnogih krajih znan; .judstvu pod posebnimi imeni (n. pr. Abljl vrh v Tuševem dolu, Aj-neli v Jerneji vas. Jergli v Jel-ševniku, Stalcerj; v Naklu, Ple-šči vrh v Vkioiičlh, Blaževa vas in Kraljev vrh v Drašičlh, Mačkov vrh ln Repičja draga v Rakovcu. Krč in Drgan! dol v Vavpči vasi, User na Otovcu. Vodičnik v RoJancu, Pretle nad Ručetno v«aJo. Strmec nad Ml-heljo vasjo, VMošj na Dobl'čkj gori. Dejani, Grduni in Pav-i-ni, ki spadajo pod naselje Bal-kovce. Jakovini, Kroci, Novo-seli. Škavurfni, Valeti 'n Vidine, kt jih vključuje pod svoje ime Preloka, Vukobrati. pri Zuničih. Sikonijsko selo. Do-lenjftkio soio,  VkMaoeko sek>
in Golek v Tribučah. Soštaričl in Rim, zaselka JankoviČev Itd.) Kraji s prirodnim! in kulturnimi imeni so razpostavljeni po vsem okraju, vendar so prvi najbolj zastopani v njegovem severnem delu. drugi pa v pasu ob Kolpi. Od prvih so najštevilnejš-1 kraji, ki so označeni po zemljepisni legi in ge-omorfološki strukturi tal, Br-darci, Breg pri Siniem vrhu, Coklovca, Ceplje, Dol, Dole, Dolenja vas pri Crnom.ju, Mlin Dolenjce, Dolenj i. Draga pri Sinjem vrhu. Drage, Golek pri Dragatušu, Golek prj Vmi-ci, Golek v Trlbučah, Golek v Zapudju. Goliš pri Podrebru, Gorenjce nad Sadlnjo vasjo, Gorenjci, Gorica, Griblje od Gribljane — Hudje na griv* po razlagi etimologa Ivana Košti-a.a. Grič pri Dobličah, Gričice. Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem dolu, Hrib pri Spehar-jih, Jugorje, Kot pri Semiču, Kot ob Kolpi, Kot prt Uaniliu,
Loka pri Črnomlju, Okljuka, Omota, Osojnik. Otok, Otok pri VukovcJh, Paka pri Predgrađu, Dolnja in Gornja Paka. Planina. Pobrežje, Podklanec, Dolenja ln Gorenja Podgora, Pod-kreber, Preloka. Primostek, Pugled, Rodir.e, Sredgora, Srednja vas. Stranska vas. Strmec, Vimolj nad Rožnim dolom, Vlmolj pri Predgrađu, Vrh, Top.l vrh, Vrhovci, Vrtača pri fiem&ču, Zadrc. Zapud-Je. Kamenica, Kleč, Podzemelj, Skril), Skrille Itd.) — veliko krajevnih imen je tudi po rastlinah (n. pr. Aielice, Boršt, Brezje pri Rožnem dolu. Brezje prj Vinjem vrhu. Breznik, Brezova reber, Brezovica pri Crmošnjicah, Brezovica pri Metliki. Brezovica pri Predgrađu, Brstovec, Cerovee, Creš-njeveč pri Dragatušu. Crešnje-vec pri Semiču, Crmošnjice, Dolnl« ln Gornje Dobravlce, Drenovee, Drežnlk, Gaber pri Crmošnjicah, Gaber pri Semiču. Grabrovec. Grm pri Pod-zemllu, Hrast pri JutfOrju, Hrast pr» Vinici. Telševnik, Kočevje. Star« In Nova Lipa. Lipovec, Malo Lešče, Maflel). Mladica. Oskoršnlca, Podlog, Praproče, Praprot, Prilozie, Resa. Roianec. Ro*n1 dol, Smrečnlk, Svlbnlk. Svržaki (svrža-sto — grčasto dre vi e po r«ai«gi KotiUk). &i0*k, K****,
Travnik. Trnovec. Zagožne, Zilje (Silje) — še dosti po vodah Bistrica, Blatnik pri Crmošnjicah, Blatnik pr! Črnomlju, Kal, Kaplišče, Krupa, Kvasica, Lokve, Dolnja ln Gornja Lokvica, Luža pri Ju-gorju, MeLika, Mlake. Močile, Mali in Veliki Nerajec, Obrh, Ponikve. Potoki. Ribnik, Dolnji in Gornji Suhor pri Metliki, Dolnji in Gornji Suhor pri Vinici (suh kraj s presihanjem vode prim. hudourniški potok v Metliki!) Male Toplice, Vodičnik. Vrčice (Rečice), a prav malo po živalih — od drugih (kulturnih) pa ie največ rodbinskih ali patroničnih imen, ki pričajo o nekdanjih samotnih kmetijah in zadrugah, ki so bile — kot pričata poljanski urbar iz L URI In. metliški 1. 1(>10 — svoj čas zelo razširjene. Se pred drugo' svetovno volno so se naši* primeri živ-l>nia v slovanskih zadrugah v Paunovičlh, Bojanrih. Perudi-ni. Novostih »n Krocih. Patro-nimičnl ali rodbinsko-imen^ki sledovj se kažejo v sledečih 'menih- Ađlešiči Balkovcl. De. W. Dragoši, Drašiči, Fink! na Tanči gori. Fuč\o"ri Ge»rši-61, Grduni. Jakovim. Tankovl-č1, Jereli KralM. Kroct (Kro-tae), M;'v.a-1! Mlllči HiVvnrtnH1 (Novo»»1> *»«WtHJV "■"••rx*1", (Nadaljevanje sledi)
na novomeškem odru
lo za žene« in »Strast pod bresti«. Petrovičeva veseloigra pa je bila tokrat ;zhod v sili.
»Plohi« ni moč očitati, da nima dobrih in duhovitih komičnih ze_ pletov. saj gledalca »drži« in vabi od scene do scene, čeprav bj brez škode za celoto dela lahko bili ponekod dialog; k1'8-)*'' in *e ''olj strnjeni. Pokazala nam Je tragikomično odvisnost kmečkega človeka od vaškega lavnega mnenja, klepetulj in slučajnosti, ki »o včasih lahko usodne. Seveda se v veseloigri vse lepo steče, čeprav kaže, da bn »usoda« Stojanu Maricu kar večkrat zaviia vrat. Kaj ve* od povprečne zabave pa bi bilo od »Plohe« napak pričakovati. Igra je v resn:cj ».primerna za vsak čae«; kdor bi zahteval od nje kaj več, b, delal krivico avtorju ln kolektivu, ki je veseloigro dobro zaigral.
Režiser Štetan Hled* si Je prizadevaj, da Je imela komedija hiter potek, ki ga taka dela Je posebej terjajo od nastopajočih. Razen v trenutkih, ko igralci (predvsem mo*ke vloge) niso bilj na tekočem a tekstom, ali ko v nekaterih scenah 2. dejanja niso bil! dovolj spretni v obvladovanju prostora, zaigrani veseloigri ne bi kaj posebnega očitali. Igrali so Tone Gorrnar (Stojan Maric), Mirni Vončlna (Stana). Jož« Zamljen (Marko Maric), Slavka Ko«enc (Janja), Ciril Gustin (Nikola Jevrič), Mira Lutmsn (Mara), Štefka Krnmpeii (Pela) in Lenča Knaflič (ciganka). Tg.
OKROGLE
NEVARNA KUHARICA
Mož pride domov in najde mlado ie-no vso objokano. »Kaj se ti je pripetilo, dro-
gica?«
»Mačka je skočila na mizo in potrla vse kolače, ki *Wm jih spekla zate!«
»Le nič ne j okaj! Jutri ti bom kupil novo mačko.*
UJEL SE JE
»Vel, ljuba nečakinja, njega dni mladina ni' bila tako pokvarjena. Ko sem bil jaz mlad, so dekleta še rardeuata.*
»Portri no, dedek, kaj si jim prn'^aprau prat>iL«
»Nc vent, f-c |e bil Iskren, Inda vio pot ml Je pravil, da Imam najlepše oči na svetu...«
družine iz občine Straža-Top^«*
ce.
Najprej so poročali načeLniki posameznih družin (naj mimogrede omenimo, da So letos v rodu utrdilj družino Pri j adeijev Krke na učiteljišču, ustamviOl novo družino Dobrih tovarišev iz vrst vajeniške in nameščen-ske mladine, v družino medvedkov in čebelic pa sprejeli nad 100 novih članov-učencev :n učenk osnovne šole), za njimi pa gospodar in blagajnik. Načelnik rodu prof. M. Dobov-šek je nato v zgoščenem poročilu podal sitrnjen pregled uspehov in pomanjkljivosti te priljubljene mladinske vzgojne organizacije, k; je zabeležila prav letos v Novem rrveslm in na Dolenjskem tako lep razmah.
Samo nekaj podaitkov nas o tem hitro prepriča: 140 taborni« kov (dijakov, učencev in vajen« cev) je bilo leitos na 4 letnih taborih, nad 40 jih je bi.lo na 5-dnevnem potovalnem taboru' ob partizanskem pohodu v Kumro-vec, vodi, družine in rod pa so priredili do. konca oktobra kar 165 izletov in nad 640 sestankov. Na IV. Zietu ZTS v Kumrovcu So novomeški taborn'iki presenetljivo zmagali v skoraj vseh disciplinah taborniškega mnogoboja, za kar so postali republiški prvaki za leto 1956. Organizacijo so na zni-rtraj utrdili in razširili, bili so v stikih z JLA* in ostalimi organizacijami, prirejali Si') izlete v partizanske kraje, imelj so zimskj tabor na Gorjancih, .sankaške tekme, stal- -no tekmovanje med vodi in dru-ž nam;, priredili so kuhar.-kj tečaj itd. Najmlajši so nabrali čez 50 1 borovnic za tabor ob morju, vodi so zbirali odpadni material in si tako z delom pomagaj; pri ustvarjanju sredstev za varčevanje. Bnodnevn: tabori družin v septembru so bili preizkušnja tabornike iznajdljivost)!, v nočni akciji »Ilogaiec« pa so pokazali člani redu posebne sposob- . nosti za orientacijo nn domisel-mpsjft za vzgojne igre. Pomagali so posla v iti 3 tabore za ZB v Bočni in Kostanjevici ter za vajence v Medveji. Redno izdajajo lepo ureijevano cikl osti rano glasilo »Strela«, kj j« v jeseni postalo glasilo vseh dolenjskih tabornikov. S pomočjo novomeških tabornikov so namreč zaživele nove družine v Črnomlju, Šentjerneju in Straži—Toplicah. Tako je zdaj v našem okraju £« nad 350 tabornikov.
V razpravljanju »o s* pomenili o bodočih nalogah, fc jilh ni malo, nakar so izvolllj novo upravo rodu in nadzorni odbor.
KOLIKOR BO MOGEL
Sodtšče je izreklo obsodbo nekemu šcstdesetletniku. »Ob* sojeni ste na dvajset let ječe,« je slovesno razglasil sodnik.
»Ampak čujte, sodnik,« J9 vzkliknil obsojeni, »saj M bnm žiucl tako dolgo, da bi prestal vso kazen.«
»Bndtte brrz skrb'.« ga je tolaiil sodnik. »V| lepo prestanite ječe kolikor jo bostt pač mogli.«
ZAKONSKA
•Povej mi draga  fena, ali
bi lokala za mano, če bi umrl?«
i     »Sp  vpraiaH!   Saj  vet, da
sem.  taka  mehkega  srca, da
sem sc onem dni jokala M poginulim pajekom!«