Kupujte VOJNE BOKiDPI Najstarejši •lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspesni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily am MTT in Ohio Best Advertising H[i2I 1 Medium ■— WL. XXVII,_LET0 XXVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JULY 27, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 173 Rdeča vojska se bori na bregu Visle ranieni ^ a otoku Saipan je bil ra-A mesec Raymond saržent pri mari-. star 25 let, čigar žena Em-a stanuje na 3047 E. 126 St. Matjašič je graduant John School in je odšel k Pi'ed dvema letoma, leto se nahaja eno odhodom k vojakom je J sedem let zaposlen pri upra-^ usta "Plain Dealer." V bit-^ Tarawi se je odlikoval ^ i izbornih slik, katere je na-^avil sredi bojne akcije. Nje-Mr. in Mrs. Frank A^a^ašič stanujejo na 1162 ■^adison Rd. Mr. in Mrs. John černilogar, ? E. 61 St., sta prejela ob-®tilo od vojnega departmen-da je bil njun edini sin Pfc. 1 E. černilogar 11. julija ko ranjen v akciji. Nahaja V bojni zoni na Pacifiku in "ttineva se, da je bil ranjen v Saipana. J černilogar je 23 let star jj. j® graduirdl iz East Tech ^8:h School. V marinski ar-^ ^dni zbor je stopil lanskega ^ ^embra, preko morja pa je poslan pred tremi meseci. * • g invaziji Francije je bil • 3 Unij a ranjen Sgt. Edwmd jj star 23 let, čigar so- Mary stanuje na 22452 icholas Ave. v Euclidu. ^^Sgt. Plorganič je pred odho-k vojakom delal pri Par-y /Appliance Co. in se nahaja armadi od oktobra 1942. življenja ame-''•šklh Slovencev 3e Pa.—Dne 12. junija rq. ^^aj umrla Rose Kožuh, Ig Vf a* stara 56 let in doma jjj Vodenic, fara Kosta-jji .^'pa na Dolenjskem. V Ame-Uj.} bila od leta 1912, zad-25^ let na farmi. Zapušča ' Sina, ki je v vojni na No- AMERIKANCI PREDRLI DVE NEMŠKI LINIJI Napravili so pet milj globok vdor v sovražne linije in zavzeli 14 vasi VRH. GL. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, četrtek, 27. julija.Včeraj so Amerikanci v velike:.! naskoku s tanki in infantčnjo predrli prvo in drugo nemško obrambno linijo zapadno od St. Lo in prodrli do artilerijskih pozicij sovražnika. Napravili so do pet milj globok vdor v nemško linij v širini štirih milj. Tekom ofenzive so Amerikanci iztrgali nacijem najmanj 14 vasi, med katerimi sta važni križišči cest v Mraigny in St. Gilles. Angleški naskok obtičal Na vzhodnem koncu norman-dijske fronte so Angleži in Kanadčani včeraj obtičali na mrtvi točki, potem ko so naleteli na skrajno trdovraten nemški odpor, zadnje poročilo s fronte pa javlja, da so britske čete na sektoru Orne-Odon doživele resen poraz. Nemci so jih na omenjenem sektorju vrgli iz trga Esquay in strategično važnega griča št. 112. Angleži so odbili vse nemške protinapade pri St. Martin de Fontenay in Verrieres, toda posrečilo se jim še ni, da bi Nemcem, ki so dobili znatna ojače-nja, iztrgali bodisi May-Sur-Or-ne ali Tilly-la-Campaigne. Novi grobovi i JENNIE JARAS j Včeraj ob 5. uri popoldne je j preminila v Polyclinic bolnišnici Jennie J a ras, rojena Gre-gorc, stara 35 let, stanujoča na 475 E. 146 St. Rojena je bila v Clevelandu ter zapušča žalujočega soproga Petra, sinčka Williama in Thomasa ter hčerko Dorothy, starše Frank in Jennie Gregorc, dva brata Sgt. Freda in Cpl. Stanleya, ki se nahaja v Južnem Pacifiku, ter sestro Vido. Pogreb se bo vršil v soboto, ob 9. uri zjutraj iz August F. Svetek pogi-ebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija in nato na Calvary pokopališče. ★ ★ HELEN NAGODE Danes zjutraj je preminila Helen Nagode, stanujoča p r i hčeri Veri Krajic, 19509 Chickasaw Avenue. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. ★ * LOUIS BUTCHAK Po daljši bolezni je preminil na svojem domu dobro poznani Louis Butchar (Bučar), star 67 let, stanujoč na 15211 Hale Ave. Dolgo vrsto let je vodil delikatesno trgovino na vogalu Hale Ave. in E. 152 St. Doma je bil iz Straže pri št. Valentinu na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri in več sorodnikov. Tukaj je bival 39 let in je bil član društva Mir št. 142 SNPJ. Zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Prijatel, in več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto ob 9.15 uri zjutraj iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. MISS DURN GRADUIRA Jutri večer bo iz State univerze v Athens, Ohio, graduira-la Miss Florence Durn, hčerka obče poznane in na kulturnem ter društvenem polju aktivne družine Mr. in Mrs. Joseph F. Durn, 15603 Waterloo Rd. Prejela bo diplomo "Bachelor of Science". Mr. in Mrs. Durn bosta jutri odpotovala v Athens, da bosta prisostvovala gradua-ciji, vsled česar bo njiju trgovina jutri zaprta. Trgovina pa bo v soboto zjutraj odprta zopet kot običajno. — Čestitamo! v Wyomingu, c^^^/^osephine Dolinar v Chi-u in štiri sestre v stari do- ^bicago.—Pri delu je bil poškodovan Frank Som-(Samotorčan), sin Lovren-b^l .^'^otorčana. Nahaja se v ^or ^ bolnišnico se je W ^ . podati na operacijo, ka-je srečno prestala, An-^ ^ovak.—Družina Joseph Gomilar je dobila Pa,—Zakonca Math tQ - Hribar sta dobila prvo-mama je hči je ^ Johna Fradela, oče pa Hribarjeve družine iz Poročena sta tri le-desetimi dnevi je šel v službo Strica Sama. bil mornarici in se v Ft. Schuyler ju, Bronx, NA OBISKU Pretekli teden se je za p a r dni nahajal na obisku pri znancih in prijateljih v Clevelandu Mr. John Bauer, z Ronco, Pa. Mr. Bauer je svoječasno živel v Clevelandu. Za časa obiska se je nahajal pri nečakinji Mrs. Čarobne Kajfes, 783 E. 222 St., Jer pri Mr. in Mrs. Matijr in Mary Kajfes, 1592 E. 33 St. Upamo, da se je dobm zabaval v naši naselbini! Jutri večer se *Tši seja podružnice št. 39 SANS v Slovenskem narodnep^ domu na St Clair Ave., in sicer v spodnji dvorani. Na dnevnem redu bo6Q volitve delegatov za prihodnjo konvencijo Vsi društveni zastopniki in posamezni člani so vabljeni, da se seje udeležijo. Naj pokojniki počivajo v miru, preostalim sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! POZDRAVI Naš zastopnik Mr. John Ren-ko in soproga Johanna se nahajata za teden dni na obisku pri sorodnikih in prijateljih v Con-neaut, Ohio, odkoder pošiljata najlepše pozdrave. Pišeta, da se tamkaj dobro imata! "Večni popotnik" Anton Jan-kovich pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz mesta naravnih čudežev—Niagara Falls, N. Y. Pravi, daje za vsakega vredno iti pogledati te čudeže vsaj enkrat v življenju ! SELITEV GOSTILNE Mr. in Mrs. Zupančič, ki sta nekaj let vodila gostilno, poznano pod imenom Pauline's Tavern, na 5379 St. Clair Ave., naznanjata, da sta gostilno preselila v svoje lastne prostore na 1245 E. 55 St., kjer se je nahajala Nossetova gostilna. Priporočata se svojim obiskovalcem in prijateljem za obisk, ker bosta vedno pripravljena po-streči najbolje z finimi jedili in okusno pijačo. AMERIŠKI LETALCI POMAGAJO RUSOM LONDON, 26. julija. — Danes je bila v akciji v centralni Poljski večja sila ameriški bojnih letal Mustang In Lightning tipa, ki so se podali v boj s svoje baze nekje v južni Rusiji in presenetili skupino nemških bombnikov, ki so se vračali z napada na Rdečo vojsko, ki se bori v LvOvu., V spopadu je bilo zbitih 26 Stuka letal. Pozneje so se ameriška bojrja. letala podala na lov za di ugimi nemškimi zračnimi formacijami in sestrelila nadaljnih nemških letal. Amerikanci niso v vseh spopadih izgubili niti enega srfhiega letala. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta i nakupom vojnih bondov in vojno- varčevalnih gnamkt ZADUŠNICA V petek, dne 28. julija se bo ob 8. uri zjutraj brala zadušni-ca v cerkvi sv. Kristine na E. 222 St., za pokojnega Emest Jakomin, v spomin druge obletnice njegove smrti. Prijatelji družine so vabljeni, da se opravila udeleže. Kratke vesti ZED. DRŽAVE OSTRO OŽIGOSALE ARGENTINO WASHINGTON, Vlada Zed. držav je danes formalno nastopila proti priznanju obstoječe argentinske vlade, Katero je odprto ožigosala kot prijateljico osišča, radi česar se ji ne bo dalo diplomatskega priznanja, dokler svojega stališča »e spremeni. BOMBNIK TREŠČIL V KANSAS CITY JU KANSAS CITY, 26. julija. — Tukaj je danes v predmestju treščil na tla bombnik B-24, ki je opustošil okolico 400 kvadratnih čevljev, in ubiti so bili trije člani posadke, trije drugi letalci pa so bili ranjeni. Priče j)ravijo, da je letalo ponovno krožilo nad domom družine A. V. Skeens, katere hči je žena e-nega izmed ranjenih letalcev. EN LETEČI ROBOT ZBIT VSAKE 2 MINUTI LONDON, 26. julija. — Nemci so danes odprli enega največjih napadov z letečimi roboti na južno Anglijo. Ameriška letala, ki so se podala v boj proti robotom, zbijejo na zemljo povprečno enega robota na d v e minuti. HIMMLER SI JE BAJE IZMISLIL ZAROTO BASLE, Švice, 25. julija. — Tukaj obstoji vtis, da si je Heinrich Himmler sam izmislil zaroto proti Hitlerju, oziroma, da je bila bombna eksplozija in-scenirana, da se najde opravičilo za čistko armadnih častnikov, ki so bili osumljeni, da so izgubili vero v nemško zmago. Poročila iz Nemčije odkrivajo, da se je čistka visokih častnikov pričela že v sredo zjutraj, cel dan pred bombno eksplozijo, in je dosegla višek pretekli petek, ko so bili na dvorišču Graues Haus jetnišnice na Dunaju ustreljeni štirje nemški feldmaršali, katerih imena niso znana. AMERIŠKA LETALA NAD DUNAJEM IN JUGOSLAVIJO RIM, 26. julija. — Ameriški bombniki so danes bombardirali vojaške instalacije na Dunaju. Druga skupina bombnikov pa je vprizorilo napad na nacij-ske postojanke med Brodom in Zagrebom, in tudi bombardirala oljno rafinerijo Berat Kucove v Albaniji. Naciji ogrožajo sloviti sloneči stolp v Pisi z AMERIŠKE FRONTE BLIZU PISE, Italija, 26. julija. — Nemci rabijo sloviti sloneči stolp v Pisi kot vojaško opazo-vališče in so to staro zgodovinsko italijansko mesto močno u-trdili, posledica česar utegne biti, da bo poveljstvo pete armade moralo Piso bombardirati, kakor se je napravilo v-slučaju samostana na gori Casino, da se prepreči izpostavljenje življenj ameriških vojakov 'in častnikov nepotrebni nevarnosti. Do sedaj ni komanda ameriških sil rabila artilerije proti starodavnemu mestu, ker želi preprečiti uničenje zgodovinskih stavb in spomenikov. Toda težko je reči, koliko časa se bodo Amerikanci vzdržali. Se čaka odločitve Nemci streljajo na ameriške pozicije v južnem delu mesta s strojnicami, možnarji in raketnimi topovi. Major Arthur Peterson iz Indianapolisa, Ind., poveljnik artilerijske divizije, je danes rekel, da ako bodo vojaške okoliščine dovolj močne, da odtehtajo javno n\nenje,, se bo proti mestu rabilo topove. Peterson je izjavil, da se je polno poročilo o položaju predložilo višjim vojaškim oblastim in da se sedaj čaka, kako bodo odločile. Stolp rabljen kot vojaška opazovalnica Podpolkovnik Glenn Long iz Grimes, Okla., ki se nahaja z a-meriško armado v južnem delu Pise, je danes izjavil: "Videli smo štiri ali pet mož, ki so z daljnogledi v rokah stali na vrhu slonečega stolpa, ki se očividno rabi kot opazovalnica." HIMEN V soboto ob 9. uri zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Marije na Holmes Ave., Miss Mary Fortuna in Cpl. Tony Zakraj-šek. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Frank Fortuna, 979 E. 140 St. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov in slavnosti. udeležijo. Mr. in Mrs. Victor Hočevar, 1393 E. 53 St., sporočata, da se bosta poročila v soboto, ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida, njih hčerka Ann in S/Sgt. Frank H. Gačnik, sin Mr. in Mrs. Frank Gačnik, 18915 Mus-koka Ave. ženin bo prišel na dopust iz Pollocksville Field, New Berne, N. C. Prijatelji so vabljeni k poročnim obredom. MESTO DEBLIN NA VZHODNEM BREGU REKE V RUSKIH ROKAH Poljska armada, broječa 100,000 mož, drvi z Rusi proti Varšavi LONDON, četrtek, 27. julija. — Rdeča vojska je dospela na vzhodni breg reke Visle na 30 milj dolgi fronti, kjer je zavzela mesto Deblin in se sedaj bori za ustanovitev mostišč na zapadnem bregu reke, v prizadevanju, da udari mimo Varšave, ki leži 57 milj severovzhodno, in zdrobi zadnjo naravno obrambno linijo, ki straži 140 milj oddaljeno mejo Nemčije. Medtem ko so bile podajajoče* se nacijske obrambe ob Visli izpostavljene strahovitim udarom armade maršala Rokosov- Naše čestitke novoporočen-cem! OTROK PADEL IZ NADSTROPJA — ŽIVI NEW YORK, 26. julija. — Na tlakovano dvorišče je padel iz sedmega nadstropja 2-letni Frank Policastro, ki pa je živ in zdrav in ima izvrsten tek. Zdravniki čakajo, kaj bodo pokazale X-ray slike, predna izjavijo, da je otrok izven nevarnosti. skega, so Rusi. dalje na severu zavzeli važno estonsko mesto Narvo in s tem na široko razklali nacijske obrambe v Baltiku. Nad 500 krajev zavzetih Na južnem koncu plamteče vzhodne fronte, kjer so nemške sile v Stanislavovu in Kolowyji obkoljene od Rusov, je Rdeča vojska Nemce in madžarske satelitske čete pahnila nazaj v karpatske prelaze. Rusi so vč^aj pa 800 milj dolgi' fronti med Baltikom in Karpati zavzeli nad 500 mest, trgov in vasi, kot razvidno iz polnočnega komunikeja, ki js •bil objavljen v Moskvi, in dveh dnevnih povelj, ki ju je tekom dneva objavil maršal Stalin. Estonska in i>oIjska himna Ko je Stalin v prvem dnevnem povelju naznanil zavzetje Debhna ob Visli, je sledilo igranje poljske narodne himne, po objavi drugega dnevnega povelja,^ katerim je bil naznanjen padec Narve, pa je godba zaigrala estonsko narodno himno. S tem je Moskva očividno dala razuineti, da je Deblin poljsko mesto, medtem ko Narva pripada Estonski sovjetski republiki. ■ V Rusiji organizirana poljska armada v akciji V prednjih vrstah Rdeče vojske, ki prodira v centralni Poljski, se bori poljska armada, broječa 100,000 mož, ki je bila organizirana in opremljena v Sovjetski uniji. Poljaki, ki se borijo rama ob rami z Rusi, upajo, da bo njihova osvobodilna armada prva, ki se bo zmagoslavno vrnila v prestolico svoje domovine, katero so Nemci štrli in zasužnjili v' septembru 1938. Vsa velika trdnjavska mesta so obkoljena Toda glavna teža silne ofenzive je na ramah osmih mogočnih ruskih armad, ki so poleg tega popolnoma obkolile in obhodile na neizogiben pogin nem-] ške garnizije v Stanislavovu, Lvovu, Brest - Litovsku, Kja-listoku, Dvinsku in očividno tudi v Kovnu. Rusi so zavzeli starodavno mesto Narvo po obkoljevalnem manevru in naskoku, tekom katerega 80 tudi zdrobili nemški odpor v Merekuli, ki leži 10 0 milj od estonskega glavnega mesta Tallinna. Rusi niso danes ničesar po- ročali glede obkolitve Dvinska v južni Latviji, ampak prodirali so severozapadno od omenjenega mesta in se nahajajo samo še 65 milj od Rige. Rdeča zračna sila v akciji Vzhodno od Varšave si Nemci brezupno prizadevajo, da bi stabilizirali svojo linijo nekje med Varšavo in mestom Siedl-ce. V torek zvečer so Rusi vpri-zorili močan zračni napad na Varšavo in vzhodno-prusko mesto Tilsit, kjer so zažgali več vojaških vlakov. Borbi ruskih sil za prekoračenje Visle 57 milj od Varšave stoji na čelu kozaška konjenica, medtem ko zračna sila bombardira nacije na zapadnem bregu. Berlinski radio opisuje položaj na tem sektorju kot "jako napet". šestindvajseti nemški general ujet Južno od padlega Lublina so Rusi včeraj čistili ozemlje zadnjih ostankov nemškega odpora in včeiaj zajeli generala Mqser-hillmarja, ki je bil poveljnik nemške garnizije v Lublinu. Moserhillmar je 26. nemški general, ki je bil ujet izza 23. junija, ko se je začela sedanja ofenziva, medtem ko je bilo v tem času na vzhodni fronti 11 nemških generalov ubitih. 4100 delavcev stavka Včeraj je bilo v Clevelandu na stavki 4100 mož, ki so ignorirali apele svojih lastnih unij-skih uradnikov, da se vrnejo na delo. Pri Ohio Crankshaft Co. je stavkalo 3000 mož, pri National Malleable Steel Casting Co. pa 1100 mož. Obe tovarni delata na vojnih naročilih. Tretja stavka v mestu pri McKinney Tool & Manufacturing Co. je bila poravnana včeraj opoldne, ko je unija odobrila predlog, da se mezdni spor izravna potom arbitracije. SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA Jutri, v petek ob 8. uri zvečer se v Slov. domu na Holmes Ave. vrši seja Slov. demokratskega kluba 32. varde. članstvo je prijazno vabljeno, da je pol-noštevilno navzoče, ker je seja važna. REDNA SEJA Redna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ se vrši v petek, ob 7.30 uri zvečer, v Slov. dr. domu na Recher Ave. članstvo je vabljeno, da se udeleži v polnem številu. •STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 27. julija, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" « cr ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b; THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) 8y Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): for One Year - (Za celo leto)...............................................................$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) __________________________________.......................................3.50 For 3 Months - (Za 3 mesece).................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year - (Za celo leto)_______________________________$7.50 For Half Year - (Za pol leta)__________________________4.00 For 3 Month# - (Z& 3 mesece)____________________________2.25 FRANCOSKO DEKLE OB LASE RADI PRIJATELJSTVA Z NACISTI tor Europe South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo. Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year - (Za celo leto)__________________________________$8.00 For Half Year (Za pol leta) .......................................................................4.50 filtered a* (Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. IU4 JURIJ SOLOVEJČIK: KAJ JE U. N. R. R. A.? 10. decembra 1943 leta je bila ustanovljena U. N. R. R. A. (United Nations Relief & Rehabilitation Administration) — Uprava Združenih narodov za oskrbo in obnovo. U. N. R. R. A. danes ni več samo pisarniški načrt, pač pa je to združba strojkovnjakov, ki so vse svoje sile posvetili praktični pomoči na obširnih območjih v svetu. Imel sem priliko od blizu spoznati vsa začetna dela teh marljivih pijonirjev. Zato lahko nekaj povem o UNRRA, posebno pa lahko povem, kaj ni ta organizaci-ja. UNRRA ni mednarodna dobrodelna ustanova. To tudi ni neka borza dela, ki bi po osvobojenju preskrbela, delo tisočim in tisočim telesnim in duševnim delavcem. UNRRA ni politični inštrument, s katerim naj bi se ustva-lil novi svet ali s katerim naj bi se obnovila družba politikov v Ženevi. Smoter UNRRE je strogo praktične pri-rode. UNRRA naj bi pomagala narodom zopet na noge in naj bi vcepila novo življenje v njihova gospodarstva. UNRRA bo tem narodom nudila živila, oblačila, medi-kamente in druge potrebščine. Jasno je, da niti Velika Britanija, niti Združene države niti Sovjetska zveza kot posamezne državne tvorbe ne morejo same izvršiti tega orjaškega dela. Potrebna je hitr*a in učinkovita mobilizacija vseh mednarodnih dobrin, da bi se to delo moglo uspešno izvršiti. UNRRA obsega 44 Zdiuženih harodov. Celo nevtralci, Švica in Švedska te:' nekatere druge države so njene članice. " Glavno vprašanje, ki zanima organizacijo je način plačevanja posameznih dobav. UNRRA mora predvsem preprečiti, da bi države, ki bodo deležne njene pomoči, ne postale čez noč prezadolžene z dolgovi. Deja! sem v začetku, da UNRRA ni mednarodna dobrodelna ustanova, UNRRA pa tudi ni neko nadaljevanje medvojnega sistema "Posojevanja in najemanja." UNRRA bo nakupovala, razdsjevala in prodajala j^kadar bo to mogoče) najvažnejše potrebščine. Med temi potrebščinami bodo lavno tako umetna gnojila kakor britvice za britje, copate in lokomotive. UNRRA bo predvsem skrbela, da se bodo obstoječe zaloge pravično porazdelile. Če bi bogatim narodom bilo prepuščeno, da svobodno nakupijo vse, kar potrebujejo, bi za siromašne narode ne ostalo ničesar. To bi povzročilo težke mednarodne motnje in izzvalo težke gospodarske in socialne krize. j upravi prve pomoči so si strokovnjaki pridobili dragocene izkušnje v Severni Afriki. Takoj po izkrcanju zaveznikov je bila odposlana v Alžir jn Tunis posebna gospodarska misija, ki ji je stal na Čelu Fred. K. Hoehler, ki mi je med drugim izjavil: "Izkušnje v severni Afriki so nam pokazale tele smernice: 1. Osobje misije za ^lomoč v osvobojenih kiajih mora biti čim manjše in štej£ lahko samo nekaj izkušenih tehnikov. 2. Misije za prvo pomoč bodo na vsakem ozemlju našle dovoljno število oseb, ki hudo pripravljene sodelovati in ki bodo na stvari popolnoma dezinteresirane. Za-L^ebna in državna uprava morata twflelovati tako, da bo pomoč zajamčena vsemu prebivalstvu. UNRRA bo samo jedro, okiog k'-Uerega se bodo zbi-• ali ljudje, ki jim je blagostanje celote pri srcu in ki bo-'o s svojimi moralnimi in strokovnimi .kvalitetami Jamči-da bo pomoč Čim hitrejša in čim pravičnejša, obnova jj! jz" rsena v čim krajšem času in brez težkih pretresov. Osvobojene države pač z vso pravico ne bi mogle dovoliti invazije dobrodelcev, ki bi prihajali od zunaj. Njihova htremljei j da ostanejo gospodarji na svoji zemlji in v nobenem -raju ne bi pristali, da se odpovedo svojih pravic za skatlj'co kondenziianega mlek'ti ali zaboj-ček :t^:r)irina. UNRRA je mednarod a agencija, ki urojtaje preskrbo tako na strani proizvodnje, kakor tudi na »trani razdelitve. Vsaka država bo pi^ispevala s primerno kontri- Francoski patrijotje imajo svoj lasten način za kaznovanje deklet in žen, ki so za časa nacijske okupaciji v njih teritoriju, bila v prijateljskih odnošajih z njimi. Slika zgoraj kaže kako se je 23-letno dekle Grande Guillote, s silo odvedlo iz njenega doma, in jo na poseben način ostriglo, da se takoj spozna one, ki so kolaborirale z naciji. Kakšen način kaznovanja se,bodo patrijotje poslužili na moške, ki so bili na j uslugo nacijem,, pa še ni bilo poročano. NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerže PREDSEDNIŠKE VOLITVE | Naši slovenski listi • so tako pritisnila vojna prosperiteta, polni raznih razprav in člankov gmo začeli lezti polagoma na-o razmerah v stari domovini, da zaj. Zakaj vedite, da je bila naj-je človeku že preveč. Mi imamo večja in najvidnejša točka, o-vendar dovolj jasno sliko kaj in beh konvencij—reakcija. kako je tam in vemo eno: da se Kakor veste, je Vil imenovan do danes ni rešilo niti eno iz za republikanskega kandidata med poglavitnih vprašanj. new yorški governer Dewey, j za Ampak tudi to pride na vr- podpredsednika pa ohijski go-3to. Stari kraj ima dovolj svo verner Bricker. Kaj naj rečem bodnih in zmožnih ljudi, da bo ^ 3 obeh skupaj ? Oba sta mate • do uredili svoje razmere na en \ rijal druge vrste in niti od da ali drugi način. Z največjim zaupanjem zasledujem bana Šu-bašiča, kako previdno in smo treno gradi most sprave, ki bo temelj vse bodočnosti. Tam gredo torej stvari v redu in čas bi bilo, da bi se naša javnost malo ozrla na to, kar sc %odi v naših Združenih državah. Lepo vas prosim, dve važ ni konvenciji sta se vršile v Chicagu, a šle so mimo nas, kakor da ni to nič našega. In vendar je. V veliko večji meri kakor postavim stari kraj. Mi smo vendar tukaj in po ve liki večini bomo tukaj. Torej bi bila naša dolžnost, da se pred vsem zanimamo za našo Ameriko, ne pa puščati jo tako ob itrani, kakor da nam je vse jed no, kaj in kako bo. Torej dve konvenciji ste se vršile, najprej republikanska in potem demokratska. Ce vzamemo obe skupaj kakor eno samo točko, kaj ste nam pokazale? Eno gotovo skupnost, gotove smeri, ki so največje važnosti za nas vse. Kako je že povest o tistem človeku? Dokler je bil velik revež, je imel odpiLa vrata ui ok-j na. Vsak človek mu je bil prija-I telj in vsak dobro došel. Poslušal je z zanimanjem nove pove ■ I sti o ljudeh in zadevah in vse ga je zanimalo. Z -flelom in j)ridnostjo si je o ■ pomogel. In prvo, kar je bilo pri leč ne spadata med tiste, ki so zmožni vodstva. Da me razumete: ustroj naših držav je tak da bi se lahko nadaljevalo vse kar brez vseh predsednikov in podpredsednikov. Je tako, kakor pri godbi: dirigent je sicer dober, potreben pa ni. Z dirigentom ali brez njega igra vsak godbenik tako, kakor se je naučil. Precej let že zasledujem jav-. na dela našega Deweya. Bil js v našem mestu uspešen prose-kutor in—hočem reči, to je vse. Loviti kriminalce, in jih vlačiti pred sodnijo je sicer dobro žan-darsko delo, kakor smo rekli v itarem kraju, ni pa s tem rečeno, da je tak človek dober in zmožen za vodstvo stoštirideset milijonskega naroda. Kaj je. torej Dewey? Ne do-3ti—tako bi rekel, pol Hooverja in pol Landona. Oba nosita la-terno pred njim, da vidi, kam stati. In podpredsednik? Eden izmed onijskih politikašev, ki jj tak, kakor velika večina njih. Večkrat iščem kakega človeka iz države Ohio, ki bi res repre-zentiral nekaj, pa najdem vselej take krpetine, da bi jih kav zmetal med stare cipele in zakopal v kompostno jamo. Čudno se mi zdi, da drugače napredna država voli taka zastopstva. Kdor ne verjame meni, naj začne pregledovati senatski rekord, njem, je to: začel je zapiratii pa bo kmalu prišel na dva sol-vrata in okna in se bati zato, nata stebra, za katera bi bilo kar je bilo njegovo. Potem jsl vsejedno, ali sta tam ali ne, začel dvomiti o vsem, kar jsj Republikanci so imeli, izvrst-slišal od drugih; vedno se jo'nega kandidata v Willkiepu-—a vrnil na tisto, k a r je zmašil ga niso hoteli. Jim je prenapre-| 3am. den, preinteligenten in prepo-' Dokler smo bili v krizah, ji št,en. Oni hočejo imeti možička bila Amerika tako napredna, da na špagi in dobili so ga. j smo jo komaj lovili. Zdaj ko ju Kaj pa demokrat je? Stari bucijo, bodisi v denarju; bodisi v naravi. Dežele,' ki niso trpele od sovražne okupacije bodo prispevale l't od svojih narodnih dohodkov, medtem ko bodo tiste, ki so trpele pod sovražnim jarmom, prispevale s tistim, kar jim je še preostalo. Uspeh UNRRE bo odvisen od mednarodnega sodelovanja narodov po končani vojni. Roosevelt je nazaj, kar je samo prav. Mož ima sicer že tri termine in jaz mu iz srca rad verjamem, da si želi počitka. Pride čas, ko začne človeku presedati vse skupaj. In sedaj je najboljše, da se zateče v večno mlado naravo in se spoji ž njo v tisti blaženi sen, ki mu pravimo oddih in zadovoljnost. Da bo nominiran, o tem n' dvomil nikdo. Jezilo pa me je večkrat, ko sem čital članke od raznih lončarskih glav, da so zato proti, ker so proti četrtemu terminu. Kako trapasto. Kadar človek išče zmožnega kandidata, ne pride drugega vpoštev, kakor zmožnost in izkušnja. Vse drugo spada med tehnično šaro, med zunanjo u-niformo, ki slepi k večjemu tepce. Ampak demokratje so napravili tisto napako, kaKor repubh-kanci. šli so v reakcijo s tem, da so odstavili zmožnega, inteligentnega in poštenega Walla-ce-a in postavili na njegovo mesto hudo regularnega Truma-na. Nekako me spominja na Hardinga in mislim, da ne bo daleč preč. Da je Wallace odletel, je pred vsem zasluga južnih demokratov in pa regularnih polotočnih mašin iz New Yorka, Chicaga in drugod. Torej: reaWcija se je iznašla v slabem objemu in vrgla človeka z zmožnostjo in principi. Redkokdaj rabim radio—te -daj sem pa zvesto poslušal. In bilo mi je gorko, ko sem slišal konečni rezultat. Vstal sem, prižgal eno cigareto, kateiin 6:m se—žal—zopet navadil. In rekel sem pri sebi: če bi jaz kaj zmogel, bi zdaj-le ustanovil tretjo politično stranko in vihl dva nova predsedniška kandidata: Willkieja za predsednika in Wal-'ace-a za podpredsednika. Prosim vas, ali bi ne bil to idealen par za. vse, ki smo resnično progresivni ? Bas v ti dobi, ko bo rabil se danji predsednik več in več podpore od svojih, vržejo dobrega in poštenega človeka ter postavijo zraven njega statvo, od katere ne bo nič. Človeka malo skrbi. Odkar j? prišel sedanji predsednik Roosevelt, amo imoli, kakor pravimo: new deal. Vsopolno naprav in zakonov za nekaka pravico na tem svetu. Vse je seveda samo v začetkih in čaka velikega na-daljnega dela. Kje, bpmo dobili delavce? Republikanci bodo k večjemu kaj podrli, Dempkrat-je? Južni demokratje in reak-cijonarni republikanci so bili ž? v preteklosti dostikrat v sladkih, objemih. Bojim se, da bodo v bodoče še veliko bolj. človek bi rekel: zaupaj v delavske organizacije. Danes j 3 toliko ljudi v unijah, da bodo te same izsilile vsaj delen napredek. Hm—če pomislim, kakšno vlogo je igr'ala in igra AFL in njena stara kost Green—potem S3 bojim, da ne bo nič. CIO je deloma pomagala, ampak ne tako vodja od U. M. W. Lewis. Ta mož je že večkrat igral čudne vloge in bi bil že skrajni čas, da se ga vrže med stare cunje, in proda prvemu, ki . pride Obkoli. Jaz sploh ne vem, kdo je vpeljal te preklete navade v. ameriško javnost, da se drži stara kosti na odgovornih rhestih tako v državi, kakor pri organizacijah. Nisem sicer zato, da S3 vse stare pobije, sem pa zato, da se jih penzijonira« in posadi nekam, koder naj bi začeli s poukom za vso Ameriko: kako se živi. Trapasti ameriški svet živi, da dela, ves ostali svet dela, da živi. Bratje moji, pred novo dobo smo. In ^reba uo dobro paziti, če nečemo, da ne začnemo izgubljati 'fsega, kar je bilo pridobljenega v zadnjih ducat letih. Bojim se posebno tihega in nevidnega dela v kongresu in senatu, dela, kakor ga večkrat razvija eden izmed največjih re-akcijonarjev — ohijski senator Taft. Drugače dober in potreben zakon se začne vničevati z amendmenti, dokler ni podrto vse. Nam ne bo težko izbirati, koga bomo volili pri bodočih volitvah. Sedanji predsednik Roosevelt je tako visoko nad vsemi tremi ostalimi kandidati, da mu ne segajo niti do prvega ble-ka na peti. Edino, kar si želimo, je to, da ostane trden in zdrav polna štiri leta, da ne pride vodstvo iz njegovih rok komu drugemu v roke. Dokler imamo Roosevelta, bomo imeli v njegovi bližini tudi precejšnjo vrsto progresivnih, poštenih mož, ki bodo gledali na to, da se opozori javnost, kadar bo pretila kaka nevarnost od reakcije. Ampak da ^remo nazaj, js resnica. Nedavno sem čital, di demokratična Anglija priznava neko reakcijonarnost v zapad ni demokraciji. In še več: da prihaja vsa progresivnost od vzhoda. Večkrat premišljam, kaj je vzrok, da je v naši demokraciji tako malo resnične progresivnosti. In veste, do kakšnega sklepa sem prišel? Do takega— 'e: Dokler je človek nekje kandidat, spada med ljudstvo. Kakor hitro Je izvoljen, spada nekam drugam. Njegovi interes' niso več z ljudstvom ampak z neko skupino, ki zbira same take elemente, kakor je on. Dostikrat sem že zapisal, dii je politika največja ovira vsakega progresa. To se pravi: tisti, ki so aktivno v nji in imajo materijaine koristi od nje, p'o-^tanejo nehote reakcijonarji. Njim 30 gre samo za to, da dobe kar največ iz nje. In v naš; Ameriki je že tako, da je vse dovolj eno pod pogojem, da ts fic dobe. Korupcija je danes tako v cvetju, kakor jo bila nekdaj. Razlika je samo ta, da danes izmikajo tako, da jim zakoni ne morejo blizu. Politika je ustvarila razrlTere, kakoišne imamo danes med nami. Ves politično izvoljen aparat nima drugega namena, kakor pobirati davke in takse ter nalagati nove, vidne in nevidne. Jaz opazujem v našem mestu našega mayorja La Guardio, o katerem se nc more reči, da je kak loakcijonar. Ampak kadar pridejo na vrsto praktična vprašanja, ga pa vselej vidim tam, koder čuti kako večino. Recimo: v vprašanjih hišnih posest-ni|f[ov in rentarjev je vselej z reiitarji iz enostavnega vzroka, Urednikova pošta Lokalni odbor št. 2 JPO,SS Mogoče se 'marsikateremu zastopniku ali zastopnici že čudno zdi, da ni bilo še naše redne s6' je. Po sklepu zadnje seje, bi mela biti redna seja našega 1"' kalnega odbora v torek 25. j"' lija, a ker pa je ta dan namenjen našim bratskim društvoffi ker članstvo plačuje svoj ases-ment, zato se bo redna seja vr-i šila v torek 1. avgustu in sic®' v spodnji dvorani Slovenske?' narodnega doma na St. Claif Ave. ob osmih zvečer. Vsi zastopniki in zastopnic®' če vam le čas dopušča, ste pr"' šeni, da se te seje gotovo ud®' ležite in da ste točni, kajti sto nepotrebno čakanje" na n®' katere zamudnike je kaj mučn" za one zastopnike in zastopnic® ki pridejo ob napovedanem 3U. Vsak na j bo točno na stu, da se bo lahko s sejo pf' čelo pravočasno in se bo po## tudi lahko prej končalo, saj v®" ste, da smo vsi čez glavo sleni in si tudi želimo počitki' Naš blagajnik se kaj p^^" oglaša in od časa do časa sP"' roča javnosti imena darovale®* in pridnih nabiralcev. Lte žal, d' imo nekam zaspali ali pa ^3'" morda škoduje tudi vročini Vendar pa se bo treba malo P''' praviti za jesensko priredit®^'' kajti kakor vse kaže, bo konec morije v Evropi in bo napočil čas, ko bomo prožili roko v pomoč trpinom stari domovini in za ta dan P' moramo biti pripravljeni. Zato pa ste vsi zastopnik' zastopnice vabljeni in proi da se gotovo udeležite pi iJ išen'' fibo^ čl) i^je seje v torek 1. avgusta imih zvečer v Slovenskem rodnem domu. Sicer pa se ahko udeleži vsak posameZ: sej: 'SS> ki mu je na tem, da se čim izdatno pomaga naši trpeči movini onstran morja. Na r moc! Frank A. Turek, taj P. S. — Vsakemu zastop tu« »'dc ali zastoi^tici bo poslana kaita in če bi kateri iste ne bil, naj mu velja to sporočil" naj gotovo pride na sejo. VESTI IZ ŽIVLJENJA RIŠKIH SLOVENCEV, Duluth, Minn.—Tukaj J® ^ daljši bolezni v bolnišnici George S pehar, star 65 let, jen v Jugoslaviji. V tem m^* je živel 30 let.* Tukaj zap"^' brata, v Keewateenu sestro, P ročeno Jugovich, v Calu^i^ 0^ Mich., pa drugo sestro,' P ceno Sterk. Bil je član HBZ.—V Virginiji je unii'^ bolnišnici Mary Bobentz, ^ pušča štiri hčere in tri siP ■ (dva pri vojakih). V mestni D^ nišnici v Virginiji je umi'1^ ^ di ilargaret Bohinc iz berja. Na Elyu in okolici J®' vela čez 30 let.—JIary ^ (MihelichV) iz Soudana J® ^ ■sina Joeva prejela telegran^-jj je bil pri invaziji Franciji j junija resno ranjen, zdaj bil pripeljan z letalom 8'lije v New York. Kako so poškodbe, družini ni toda sodi se, da bo moral j U dalj .časa v bolnišnici. ------ ker jih je najmanj trikrai- Iw- - .*1 Naša poglavitna naloga ; j dočih štirih letih mora , da bomo podpirali Roosevel ■ pazili na reakcijo, da bodo stva na svetu izsilila mode'"'^ f 1 cijo vsega, kar imamo in ^ j demo počasi na vrsto tud' ^ ' nas. Največji moderni I človeški—industrija, bo z) J ! na vse kraje in konec svet* j J kaj novega, kar bo odpi'l" j , v5ega napredka. Marta Ostenso STRASTNI BEG Prvi marini dospeli v Zed. države (Nadaljevanje) Ela je pomagala Amaliji po-'i^ivati posodo, nakar je odšla iia molzišče. S pručice poleg krave je opazovala Kaleba, kako napenja oči, in gledala, kako stopica od hiše proti sked-/H obratno, od gumna proti žitnici, od žitnice proti ropo-kako se premika s premišljenimi, drsaj očimi koraki, "rine je čakal vprežen pred shkim kolesjem- Toda Kaleb se ni ozrl na konja. Izginil je na skedenj in ga ni bilo nazaj, dokler se ni plamteča solnčna plošča dvignila iznad topolov, ^ar se je premislil in ne poj-"6? Ela je poskušala prodreti 2 očmi skozi nasad na cestni I iiM pHiCAGO, ILL. — Shown above with Governor Dwight Griswold of ■Nebraska is Miss Esther Latzke, ^■nner of the Josephine Snapp Award given annually by the Wom-®n s Advertising Club of Chicago the most outstanding contribu-tion to the field of advertising for past year. Governor Griswold guest of honor and major speaker at the award dinner. As "•rector of Armour and Company's Ji^sumer service division and Marie Gifford's" kitchen Miss j^atzke developed and produced the Weal ideas and recipes for adver-which were aimed to help Jhe housewife understand meat rationing, fat salvage and how to the most of her food sup- Phes. ovinek, toda topoli so ji nerodno migljali pred očmi. Nanovo se je sklonila ter pričela vleči za mlečne sesce. Nato je začu-la še iz velike daljave topotanje konjskih kopit, razlegajoč se v tihi večer. Tisti trenotek je stopil Kaleb s skednja, odvezal Princa in skočil na voz. Ela je obupno pričakovala, da bi jezdec z za-padne strani zadržal konja. Nato je videla, kako je Kaleb skočil z voza, stopil v hišo in se čez nekaj minut nanovo prikazal na cesti s površnikom preko roke. Tačas so se čuli udarci konjskih kopit že izza ovinka za to-j poli. Kaleb je zopet skočil na voz in je oddrdral naglo proti dvorišnim vratom. Ela je razločila, da je bil Malcolm pozdravil Kaleba, toda vi-i deti ga s pručice, na kateri je sedela, ni mogla. Skočila je iii stekla proti lesenemu plotu molzišča ter se nagnila preko njega. Nato se je ročno ozrla okoli sebe, da bi videla, če je morda kdo ne opazuje. Videla je Malcolma, ki je sedel zastavno in mrko na poniju v migljajoči svetlobi, ki mu je padala na pleča skozi topolov nasad. Fant je odjezdil, a Kaleb se je vozil poleg njega. Skuli Erik-son je stanoval tik za Brun-dovo domačijo ob cesti, po kateri je bil odrinil Malcolm proti severu. Linda in Mark, ki sta bila jezdila po večerji k Fusiju Aron-sonu po gozdni poti, sta se vračala pa drugi poti, ki je držala proti vzhodu in križala cesto, ob kateri so stanovali Brundovi in Eriksonovi. Jezdila sta počasi, kajti večer je bil tako lep, da sta ga morala polagoma uživa- Triangle Trap Over TABELA ZA NAMAKANJE Z namenom, da se obdrži zadosten pritisk vode za potrebo, kot za preprečitev ognja, za vojno produkcijo in za zalogo v rezervarjih, ter da jo imajo vsi dovolj za potrebo v hišah, vas prosim, da se ravnate po sledečem redu v svrho sodelovanja: VICTORY VRTOVI: Namakajte vsak čas ob nedeljah, ob torkih in ob četrtkih, a ko je vaša hišna številka enaka, to je 2. 4. 6 itd. Ako je pa neenaka, to je 1,3,5 itd, pa ob pondeljkih, si'edah in petkih. NAMAKANJE TRAT-ZASEBNE HIŠE: Namakajte samo med 7 in 10 uro zvečer ob pondeljkih, sredah in petkih, ako je vaša hišna številka neenaka. Ako je pa enaka, pa namakajte od 7 do 10 zvečer ob nedeljah, torkih in četrtkih. NAMAKANJE TRAT-INSTITUCIJE; (Javne — dobrodelne — verske. Namakajte SAMO med 9 in II zjutraj ob pondeljkih ,sredah in petkih. Ako se bo vsak v Greater Clevelandu ravnal strogo po tem sporedu, dokler ne bo minilo po-nvanjkanjc, smo gotovi, da bo zopet kmalu dovoljeno splošno namakanje. MESTO CLEVELAND; Frank J. Lauschc, župan. Prva divizija marinov, broječa 2,743 mož, je po 26 mesecih v Južnem Pacifiku, dospela pred kratkim v San Diego. Ta četa je zadala Japoncem prvi udarec v Guad-alcanalu. Nazadnje so se borili na otoku Nove Britanije, kjer so iztirali Japonce. ti. Tačas sta bila na suhem Srce j.i je nekaj očitalo, ko je obronku severno od barja, od- mislila na Elo, ki ji je pomaga-koder sta mogla motriti stoječo la na vrtu. Ta dan bi bila mora-vodo, ki se je razprostirala la Ela grabiti seno. pred njima v svitu zahajajoče- "Saj še ni prepozno, da naga solnca kakor raztrgani roža- jameš kakega moškega za koš-sti in zlati trakovi. Na robu njo, Kaleb," se je drznila ome-barja je zagledala Linda nekaj niti. nežnih škrlatastih orhidej in Kaleb se je obuval in je tol-praproti, ki so bile tako šibke, kel z obema škornjema težko po da jih je na videz upogibala tleh, ko ju je vlekel na noge. svetloba. To je bilo znamenje družini v Mark je upiral oči proti vzho- podstrešju, da se mora podvi- i du. zati. Ko je škornje zadrgnH, je "Samoten jezdec," je dejal, odšel k lijaku, da bi se umil. Linda je sledila njegov po- "Bolje bi storila, če jim ne gled. "Oh, to je indijanski ko- bi vtepala v glavo domišljavo-njiček. Zdi se mi, da je tisti člo- sti," je odvrnil na zadnje. "Kdo vek, ki je pred kratkim večer- bo plačal posebej delavca, kaj? jal pri Garovih," je vzkliknila Marka Jordana bi mogli seveda in poskušala ugotoviti, kdo je dobiti zastonj. He, he. Všeč si jezdec. "Mislim, da ga je Ela nii, Amalija — všeč si mi!" nekoč ljubila." . ' Amalija je cvrla jajca, ])ra- žar z zapada je zagrnil ko- žila osoljeno svinjino, kos za nja in jezdeca z zlatim sijem, kosom in pogrevala ovseni moč-tako da sta se navidezno stopila nik, ki ga je bila skuhala prej -1 v eno. šnji večer. Pogrmla j e mizo z I TRINAJSTO POGLAVJE {rdečebelo križastlm prtom in j I i po vrsti razpostavila po njem I Prišlo je za košnjo idealno počene krožnike, »tare viHce krasno, suho vreme z lahno sa- upognjemmi drzaji m nacrnele,^^ vajetov. Solnce je ležalo člo- pico. Nebo je bilo dan na dan nože. Nato je položila na vsak | , ........ jasno ko školjka. Kaleb je upal, prostor skrbno izlikan, obrab-da bo to trajalo samo dotlej, Ijen p rtič. To je bila vljudna dokler ne bodo spravili sena v navadica, ki jo je bila prinesla kopice, širile so se govorice o s seboj iz nekdanjega boljšega gozdnih požarih na severu, id življenja. Kaleb je vselej proso bili izbruhnili zaradi suše in ^:rl prtič poleg svojega krožnika, ker mu je bil ta znamenje nečesa v ženinem življenju, kar bi bil rad zatrl — znak neke odličnosti, ki se mu je zdela poti atna in mnogo zahtevajoča. Amalija bi bila mogla zadnjih, pet let pač kaj boljšega počti, j nego prositi ga venomer za de-, nar, da je kupovala nove p rtiče, i Zajtrk je bil že na mizi, ko so otroci z Lindo vred prišli s podstrešja. Vsi razen učiteljice so; imeli zaspane oči in •so komaj ; razločevali drug drugega. | "Vkup, vkup, zdaj nimamo j odveč časa. čaka nas dela pre-; ko glave.. Zjutraj delamo bo-! Ije,'kakor veste,« jih je opomi- rf ENGLAND czfCI Lonci0J1 te Cherbourg \ Pori FRANCE POLAND Warsaw GERMANY AUSTRIA Sor;'• slaushtbrofthi U S. ARMY Vy/HOIL x ftlsy'Resojfirf^coMe FlKTlfimS WAl^'SO BOY MORS WAMOMDS U. S. I leasnry^Dcpiii Uncut DENITE VAS-STARI PAPIR M ROBNIK da bo pripravljen n pobiranje, ki se prične ob 9 zj. V nedeljo 30. julija Ml POZABITE mm\ IN PRITRDITI Časopisni papir, revile, laboii in lavilalni papir varno in posebej Hcala leba. . . Victoixj kampanja za stati l>apil asTw. m STRAN 4 ENAEOHUOTOfll 517. julija, 1944 n s n 0 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran "0 B O B III a (Nadaljevanje ) "Ljuba Zalka! — Črna žena je prišla zaradi mene in jaz moram iti z njo. Odpusti mi, ne morem drugače, ne smem drugače, zame je to težka dolžnost. Nihče si ne more misliti, kako mi je to težko; toda če kliče dolžnost, srce ne sme govoriti. Zalka zahvaljujem te za vso veliko ljubezen in zvestobo, vse svoje življenje te ne bom pozabil. — Na svetu se ne bova najbrž nič več videla; toda moli, Zalka, da se nekoč snideva v nebesih. — Zame se nikar ne boj, zakaj nič hudega se mi ne bo zgodilo. — Iskati me ni treba, ker me ne najdete, sem namreč daleč od vas. — Zalka, svoje posestvo in hišo izročam tebi; nič več se ne boj, črna žena ne bo prišla nikdar več. Tudi denar, kar ga imam še izposojenega, je tvoj. — Ljuba Zalka, prosim te, lepo vzgoji France-ka, moje dete, da postane dober in pošten človek; v imenu Kristusovem te to prosim. Nauči ga tudi moliti za svojega očeta, ko enkrat nekoliko odraste. — Poljubi otroka mesto mene! — Z Bogom z mnogimi pozdravi France." — Ko je možek prebral pismo, je čudovito nagubančil čelo in potegnil obrvi skupaj, tako da sta se skoro doteknili druga druge; to je bilo vselej znak globokega razmišljanja. Prebral je pismo drugič, tretjič, a vselej zmajeval z glavo! — Medtem so domači gledali iz hiše, kako obupno se je vedla Zalka in Anželj je prišel z ženo na vrt, da bi zvedel, kakšno žalostno novico je prinest- Kro-' parski možek. Na vprašanje mu je ta podal pismo. Anželj je hlastno preletel posamezne vrstice in nato burno vprašal: "Kje si pa vendar dobil to pismo?" Zdaj se je zavedla tudi Zalka in poslušala. "Včeraj zvečer sem prišel v Ljubljano; tu me je dohitela neka stara ženica — pravijo ji "večna romarica', ker celo leto hodi samo po božjih potih ta mi je dala pismo, zato, je rekla, ker ga bom jaz lahko preje oddal, kakor ona sama." "Odkod pa je ženica dobila pismo?" "Tudi to sem jo vprašal. Povedala mi je, da ga ji je dal neki bled, mlad mož in jo je tako lepo prosil, naj pismo gotovo odda oni osebi, katero kaže naslov." "Ali je nisi nič drugega vprašal, Štefan ?" "Seveda sem jo. Prosil sem ,jo, naj mi natančno opiše onega moža in potem sem spoznal, da je bil Bregar sam." "Je-li še kaj posebnega vedela ženica?" ' "Nič drugega nisem mogel zvedeti od nje. Rekla je, da je mož kar naenkrat prišel in jo nagovoril, in ko ji je dal pismo, je zopet takoj odšel.-- Ženici seveda ni prišlo na misel, da se pismu mudi. Ker je ravno nameravala iti na Sv. Vi-šarje, je hotela med potjo oddati tudi to pismo. — Toda nekaj je prišlo vmes in mora o-stati še nekaj časa doma; tako je torej meni izročila pismo, naj ga oddam." "Ali je bil France sam? Ali žena ni videla nikogar drugega?" "Nikogar. — Ni videla, odkod je mož prišel, ne kam je šel — samo mudilo se mu je zelo. — Prejšnji dan je slišala, da se je na Brdih zgubil neki kmet; takoj ji je prišel na misel ta^ nesrečni mož, ki ji je izročil pi- smo; zato je poskrbela, da je mogla pismo kmalu oddati." "In sicer ne^ veš nič več, Štefan?" "Prav nič. Včeraj zvečer sem vpraševal po Ljubljani in stikal po vseh oglih in kotih, pa nisem niti za pičico bolj na jasnem. — Nihče ni nič vedel ali slišal." "Čudna je pa vendar ta stvar, zares čudna in zapletena! — In šele pismo, — nikakor si ne morem Tnisliti, kako bi se moglo vse skupaj enotno razrešiti." "Jaz tudi ne vem; ampak vedno sem si mislil, da tu zadaj tiči nekaj." "Za božjo voljo vendar, kaj tiči za tem?" je kriknila Zalka, ki se je ob zadnjih Štefuljčko-vih besedah vzbudila kpkor iz globokih, težkih sanj; "Štefan, ti nekaj veš, ti nekaj veš! Pri vseh svetnikih te prosim, povej mi, kar veš, nikar me ne pusti v negotovosti!" "Zalka, bodi pametna," ji je odvrnil možek nekoliko vznevo-Ijen; "če bi kaj vedel, bi ti bil že zdavnaj povedal. Imam samo tako svoje misli, ki pa niso veliko vredne, ker sem napol nor." "Štefan, povej vendar, kakšne misli imaš?" se je vtaknil v pogovor Anželj, "ti poznaš ljudi in v tvoji glavi zraste več, kakor kažeš na zunaj; povej, kako se ti zdi vsa stvar?" "Ah, res je na svetu veliko prevar," se je delal gluhega možek. "Štefan, pojdi no, nikar se ne delaj tako nevednega'!" ga je prosil Anželj, "saj vendar kar čutim, da več veš, kakor hočeš povedati." "Seveda je hudo, za tujo mizo se vsedati," se je potajil Šte-fuljček. • Kadar je možek začel tako vezati besede, je bil ves trud zaman; ob taki priliki ni prišlo nič več pametnega iz njegovih ust. "Toda. Štefan, če kaj veš, bodi vendar tako dober in mi nikar ne zakrivaj še nadalje!" je vila roke in ga joka je prosila Zalka; "poglej, usmili se moje bede, reši me negotovosti, daj, povej! — Francetovo pismo je tako čudno, prihajajo mi v glavo najraznovrstnejše misli. — Štefan, povej, za božjo voljo te prosim, pri vseh svetnikih te prosim, povej, kaj je z mojim Francetom ?" Ta jokajoča prošnja je pa na možka tako vplivala, da se je kar zganil. Resno je nagubančil čelo, si z roko nalahno pogladil po sencih se vsipajoče sive kodre, bistro premotril plakajočo ženo in ji nato začel pripovedovati: "Zalka, gotovega res nič ne vem, ampak nekaj si domne-V a m. Če se le ne motim, je France še na Kranjskem in se bo svojčas zopet pokazal. Kaj ga je odvedlo z doma, je tudi zame zagonetno vprašanje; a vendar mora biti nekaj dobrega. — Zalka, saj me poznaš, jaz sem Je tisti napol nori in napol gluhi možek in zato premalo slišim; ampak oči imam pa kakor jastreb in vidim marsikaj podnevi in ponoči, česar drugi ljudje ne opazijo. — Pa me je tudi po vsej deželi dosti kakor slabega denarja — in zato bi moralo biti presneto čudno, da bi na svojih potih nikdar ne srečal Franceta. In če ga najdem, Zalka, se smeš name popolnoma zanesti, da ti ga takoj pripeljem nazaj! Dotlej pa nikar preveč ne jokaj, da ne zboliš, ne tuhtaj in ne razmišljaj vedno naprej, saj nič ne pomaga, ampak vso zadevo izroči in prepusti ljubemu Bogu, ki čuva nad teboj. — Sedaj pa: Bog te obvaruj! Jaz odpotujem takoj. Nemara me bodete kmalu zopet videli in tedaj bom imel za vas gotovo kako sporočilo." — Med temi besedami je potegnil svoj vihravi klobuk bolj globoko na čelo in urnih korakov odšel skozi vrtna vrata ne zmeneč se za slovo in za pozdrave, ki so mu jih izročali Zalka in njeni sorodniki na pot. III. Kroparski možek pa vendarle ni imel prav. Bregar že ni bil več na Kranjskem, ampak daleč na tujem. — flrna žena ga je namreč resnično odvedla s seboj. Zgodilo se je pa takole: Oni večer, ko je France podil s sekiro v roki črno ženo, se je odločila zanj usoda. Črna žena je dirjala nekaj časa tako hitro pred njim, da je že skoro obupal, da bi jo mogel kje dohiteti. Jedva pa je prisopihala v NOVE URE bporazumno z vsemi trgovinami z železnino v naši naselbini, bodo naše trgovine odslej odprto kot sledi: Dnevno od 8. zj. do 6.30 zv. ob sredah od 8. zj. do 1. pop. ob sobotah od 8. zj. do 8. zv. Grdina Hardware Smrekar Hardware 6127 St. Clair Ave. 6112 St. Clair Ave. Kalan Hardware Zavasky Hardware 6421 St. Clair Ave. 6011 St. Clair Ave. Nemška bolničarka njenim ušesom po bližnji debeli smreki, da bi s tem prestrašil belo prikazen. Vsled silnega u-darca mu je zagomazelo po rokah in je moral zato sekiro spustiti na tla. V tem trenotku je pa že stala ob njegovi strani črna žena. Še preden je mogel pobrati sekiro in zamahniti z njo po čudni postavi, se mu je ta že obesila na vrat in na vse grlo zakričala: "Moj Radko, moj mož!" France se je strahu sesedel. Hoteč se znebiti strašne posta-tve, jo je vprašal: (Dalje prihodnjič) TURN IN YOUR U$ED KITCHEN-FAT* TO HELP MAKE (0nPA($EI AND PAINT) Zavezniški časnikarski poročevalci so imeli intervuj z nemško bclničarko/ki je bila zajeta za časa borbe v Cherbourgu. Z drugimi bolničarkami se jo je poslalo nazaj na njene postojanke, potem, ko se je prenehalo z borbo. gozd, je hipoma obstala. Vpe-hani kmet se ji je že toliko približal, da bi jo bil lahko zagrabil za roko, toda čudna postava je mahoma odskočila na stran in izginila komaj slišno ihteč v grmovju. France ji je sledil dalje, pre-perelo dračje, ki je pokalo pod nogami črne žene, mu je kazalo smer, v kateri je strah drvil naprej po gozdu. Čez nekaj minut je bela postava zopet naenkrat obstala, kakih sto korakov oddaljena od Franceta. Ta je ves .vznemirjen pobral precej debel kamen in zakričal; "Stoj, sicer--!" Za odgovor je čul le prezirajoče hohotanje in postava mu je zopet izginila izpred oči. Zdelo se mu je, kakor da se je po-greznila v zemljo. V istem trenotku se je tudi sam spodtaknil nad neko korenino in padel cavno na rob nekega majhnega grička; kamen je zdrčal po rebru in tudi sekira, katero je doslej držal v levi roki, je odletela na tla in mirno obležala. Hitro se je dvignil, pobral sekiro in zamahnil z Mali oglasi * Yields with every step * Absorbs shocks.Jars •k Keeps you foot-fresh Louis Majer Shoe Store 6410 St. Clair Ave. Dr. Kemovb Anglesko-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osliče in vse, kar ono predstavlja! ŠE ENA NOVA Ohio State Beverage trgovina 6925 UNION AVE. Popolna zaloga pive in vina Cordials in mehkih pijač za na dom Poslušajte WGAR postajo 12:00-WADC-745 zj.-lO.OO zj. DEKLETA IN ŽENE - au d. boste prihranile precej denarja če si naročite fin FUR COAT ali fino in najnovejše mode STERLING %UKNJO iz čisto volnenega blaga naravnost iz tovarne — SEDAJ NA "WILL CALL" Ne pozabite—prva izbera je vedno najboljša Ne odlašajte, samo pokličite me, da vas peljem naravnost v TOVARNO, na mojo odgovornost in brez zamere če kupite kaj ali ne. Vam se vljudno priporočam. BENNO B. LEUSTIG ENdicott 3426 1034 ADDISON RD. Za delavce Za delavce Išče se žensko, sposobno za hišna in gospodinjska dela, pri slovenski družini brez otrok. Stalno delo, dobra plača. Lahko ostane čez noč ali ne. Sprejme se tudi zakonski par, ki bi skrbel za posel; ima lahko stanovanje obstoječe iz kuhinje in spalnice. Zglasiti se je na naslovu 434 E. 157 St., pri Waterloo Rd., Col-linwood. TOOL MAKERS LATHE DELAVCI SHAPER DELAVCI SET UP DELAVCI DIESETTERS POPRAVLJALCI STROJEV TOOL GRINDERS TIP GRINDERS AND BRAZERS YARDMAN (Pomožni pred-delavec) LINE POMOČNIKI INŠPEKTORJI ELEKTRIČARJI Splošni tovarniški delavci Ponočni in dnevni šift 100^ vojno delo Plača od ure, overtime in plača od komada 10 umi šifti, 6 dni v tednu Sigurna povojna bodočnost z 60-letno firmo Bishop y Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. Clair) Mali oglasi Išče se stanovanje s 7 ali 8 sobami, najraje hišo za eno družino; s fomezom. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN. 6377. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B, J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 ZAKAJ BI PLAČALI VEC ZA POPRAVILA FORNEZOV, KO JIH MI NAPRAVIMO ZA MANJ Mi upostavimo, popravimo, in sčistimo z vacuum forneze vseh izdelkov, parne kotle in ther mostat kontrole, po predvojnih cenah. Pri novih lornezih nudimo dobo treh let za odplačevanje, brez takojšnjega vplačila. Pregledni proračuni brezplačni. V biznesu v Clevelandu smo že 17 let. GLAVNI URAD HE 7496 Ob večerih in nedeljah GL 5491 Podružnica na zapadni strani MA 6335 Gramofonske plošče Imamo v zalogi NAJNOVEJŠE YANKOVICH PLOŠČE Poleg teh imamo tudi druge slovenske, hrvatske in angleške gramofonske plošče. Norwood Appliance 0 Furniture 6104 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK HILLSIDE, N. J.—Wide smiles are the keynote of the gathering of employees at the plant of Bristol-Myers here, during the Fifth War Loan Bond Drive. The grins no doubt are due to the successful sale of Wat.£onds, bought from Eddie Cantor (center), the star of the company's radio show. "Time to Smile,": Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel PH. O., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland. Ohio Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta %es dan ob sredah. ŽENSKA klerkinja, vešča "comptometry" Tedenska plača LEMPCO PRODUCTS Dunham Rd. Maple Heights Voznik avto trucko in delavec za pomagati pri delu na jardu in za nakladanje pre* moga. Plača $1.00 na uro in čas iii pol za nadurno delo. BLISS COAL COi 22290 Lakeland Blvd. ' MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni ▼ tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETEIE Moški 77%c na uro Ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo drža*' Ijanstva. Nobene starostne omejitve, ^ ste fizično sposobni za delo, ^ ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St National Carbon Co., Inc. _ ^ Lathe operatorji vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur teda STROJNI OPERATORJI ^ VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od koma OHIO PISTON 5340 Hamilton NAM JE DOVOLJENO NAJ^ TI DELAVCE DIREKTNO Mi potrebujemo moške da bi se trenirali za važno za sedaj in bodočnost. Jaittč®"' plača in bonus. LEMPGO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS Mali oglasi VSE KARKOLI ^ potrebuje se od zobozdrai'*^- bodi izvlečenje zob, zob in enako lahko dobite ^ še polno zadovoljstvo prf j Župniku, ne da bi zgubili ^ dosti časa. Vse delo je nar^j^-kadar vam čas pripušča. oi naslov: vhod na 62. cesti _ Knao'vovo poslopJ 6131 St Clair Ave.^ Za popolno zadovoljstvo ^ jekleno . GRAND plinsko obiščite . The Newburgh Fumitur® ^ 4000 E. 71 St., blizu Kopajte vojne bonde la vojn^J^Ž nine snamke, d» bo čimprej •tiliče In vrne, ku ono prediUvU*'