194. številka. U LHiNjinl, v peteB. 23. avgusta 1901. XL leto. Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. /^Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tuje detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 1U h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva in upravnlAtvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jtfesečna priloga: „Slovenski tehnik" Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h, Upravništva telefon št. 85. Stuttsnrt in Haas. Nn dveh mestih so je te dni razpravljalo o zagotovitvi svetovnega miru. V nizozemskem Haagu so se sešli zastopniki vseh držav, ki so ali vsa .i poskušajo velja t i kot civilizirane, v Stuttgartu pa se vrši mednarodni kongres socijalnih demokratov, na katerem so zbrani odposlanci socijalno demokratičnih strank od vseli struni sveta. Obenem torej zborujejo organizacije, ki so dejansko najmočnejše in na obeh teh kongresih je prišlo na razpravo za vse člo-štvo najvažnejše vprašanje: o zagotovitvi miru. Na kongresa v Haaga so Angleži stavili predlog" glede omejitve obo-roženja posamičnih držav, kar hi bil prvi korak k približanja končnega cilja, k zagotovitvi miru oziroma odpravi vojn. Toda v istem trenotku. ko je zastopnik Nemčije izjavil, da se ne udeleži razprave o tem predlogu, je bil ta predlog že tudi pokopan. Mirovna konferenca se je omejila na frazasto resolucijo, ki nima nobenega praktičnega pomena. Vojna ostane tudi še nadalje zadnje sredstvo; v mednarodnih prepirih bo končno tudi še v naprej odločal — meč. Tudi mednarodni socijalnodemo-kratični kongres v Stuttgartu se je bavi] z zagotovitvijo svetovnega miru. Kaj more tudi stranko proletarijata bolj zanimati, kakor militarizem in možnost krvavih vojn, saj daje proletarijat največ krvnega davka in so zanj in za njegove rodov ine vojne največja nesreča. Naravno je, da je pri razpravljanju o svetovnem miru in o militarizmu prišlo na razgovor tudi takozvano vprašanje o patrijotizmu. namreč o stališču, ki ga naj zavzema proletarijat napram svoji lastni domovini in napram svojemu lastnemu narodu. Iz stališča, ki ga zavzemajo socijalni demokratje napram svoji lastni državi, izhaja samo ob sobi stališče, ki ga morajo zavzeti v slučaju kake vojne med svojo domovino in med kako drugo državo. V ča>ih. ko je socijalna demokracija bila še brez resnične moči, ko je bilo vse njeno delo še teoretično, ko je Marx brez ozira na dejansko življenje, in preziraj«1 prave politične in ekonomične faktorje formuliral svojo dogme in ko ji- Bngels igral njegovega evangelista, tedaj j" socijalna demokracija stala na stališču absolutne negacije vsakega pa tri j o- tizma in nacijonalizma in ostala je na tem stališču dolga leta. Toda tudi socijalna demokracija je podvržena zakonom evolucije. Kakor glede mnogih socijalnodemokra tičnih dogem nastale SO med stranko proletareev tudi nasprotja glede »pa-trijotizma«, vneli so se boji in zdaj je bil na kongresu v Stuttgartu pokopan antipatrijotizein, ki je bil toliko let zapisan na rdeči zastavi. Tisti, ki so dosledno zastopali na tem kongresu antipatrijotizem, so bili obsojeni kot utopisti, ki jih ni resno jemati. Kaj je jedro in bistvo vseh izjav glede patri jot izma? Spozna se iz tega, kar so povedali zastopniki različnih narodov. «Kaj bi začeli v slučaju vojne vaše države s kako drugo« se je glasilo vprašanje in odgovorile so na to seveda z različnimi besedami vse važne skupine, da bi šli proletar-ci v boj za svojo državo. Rusi so rekli, da bi na noben način ne začeli splošne stavke, da onemogočijo vojno; Belgijci so rekli, da še misliti ni na upor; Italijani so rekli, da bi šli z navdušenjem v boj, da bi jrregnali sovražnika s svojih tal, Bebel in Vbllinar sta zapela: »Deutschland, Deutschland iiber alles, iiber al les auf der \Velt.« Edini Francozi so še ostali vsaj nekoliko na prejšnjem proletarskem stališču, dasi je Jaures direktno zavrnil in obsodil Herveja, zadnjega apostola komunistiškega manifesta. V Stuttgartu je bil pogreb soei-jalnodemokratičnega antipatrijotiz-ma v tem tiči veliki zgodovinski pomni trga kongresa. Stuttgart in Haag -— z ozirom na storjene sklepe bi se lahko reklo: Zbližan jo antipodov se je začelo. Dogme pač zastarajo in padejo, ker je življenje močnejše od vseh dogem. Češki deželni ?bor in volilna reforma. Praga, 22. avgusta. V konferenci deželnega odbora, v kateri se je sklenilo, sklicati deželni zbor k jesenskemu zasedanju, je rekel neki nemški odbornik, da se bo volilna reforma izrabljala /a agitaeijske namene. Agraree ('balo u p k a je nato odgovoril, da je razun gospodarskih točk tudi volilna refprma aktualna. Po soji je neki časnikar vprašal d t*. Serolda, ki jo konferenci predsedoval, ali pride v jesenskem zasedanju tudi volilna reforma na vrsto. Dr. Herold je odgovoril, da je komisija načrt že izdelala in je le od deželnega maršala odvisno, ali spravi tudi to točko na dnevni red, česar pa gotovo ne stori, ne da bi se poprej dogovoril z načelniki klubov. Železniška predloga za Ogrsko sankcionirana Budimpešta, 22. avgusta. I'radni list razglaša sankcioniranje obeh železniških predlog, namreč glede službene pragmatike in regulacije plač uslužbencem državnih železnic. Kakor znano, sta bili te .dve predlogi edini povod v ogrskem državnem zboru za konflikt med Hrvati in Madžari ter so Hrvatje vsled tega vedno pričakovali, da taki nasilni načrti ne dobe najvišjega odobrenja. Preden se je sankcioniranje izvršilo, dale - ali vsaj obljubile — so se Hrvatom nekatere »koncesije«, kakor jih navaja ban Rakodezav v svojem programu. Mučeništvo nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Budimpešta, 22. avgusta. Romunska »Tribuna« je priobčila statistiko o obsodbah nemadžarskih politikov, časnikarjev in rodoljubov sploh v dobi koalicijske vlade. Ječe se je prisodilo 21 let, 9 mesecev in tri dni, denarnih glob 20.000 K, a pravdni stroški znašajo bO.000 K. Vstaši v Macedoniji. Carigrad, 22. avgusta. Zadnje čase se vodi boj proti vstašem z nenavadno ostrostjo. Vsa konzularna poročila iz Maeedonije hvalijo Turčijo, da zatira turško vojaštvo z veliko vnemo vstaše brez ozira na narodnost. Vsled tega je opažati v celem bitoljskem vilajetu popolni mir. Posebno strogo se straži jo grške meje ter se je uvedla stalna patrulna služba ob najvažnejših prehodih čez mejo. Pri Drenoveni v knstorijskem okraju so turški vojaki uničili rolo bolgarsko četo. I> u o a j , 22. avgusta. Zapadne velesile so popolnoma odobrile avstrijske predloge glede Maeedonije. Tudi rusko-angleški dogovor je gotova stvar, ker- se je d iplomaei j i posrečilo, odstraniti vsa nnsprotstva med Anglijo in Rusijo glede Maeedonije. Rumunski ministrski predsednik pri baronu Ahren-thalu. Dunaj, 22. avgusta. Na po vratku iz Karlovih \ arov je rumun- ski ministrski predsednik S t u r d -z a obiskal najprej nemškega državnega kancelar j a kneza B u 1 o w a v Nordenevju, potem pa avstrijskega ministra zunanjih del barona Ahren-thala na Dunaju, preden se je minister odpeljal na sestanek na Severni k. Razgovarjala sta se o balkanski politiki, posebno o Macedoniji, pa tudi o konfliktu med Rum unsko in Grško. Doseglo se je baje med njima popolno soglaša nje med Avstrijo in Romunsko v teh vprašanjih. Francoski ministrski predsednik pri angleškem kralj u. Praga, 22. avgusta. Po sestanku z angleškim kraljem Edvardom je povedal francoski ministrski predsednik C 1 e m e n c e a u nekaterim časnikarjem sledeče: »Moj razgovor s kraljem se je dotikal vseh evropej-skih vprašanj in tudi Maroka ter se je izkazalo, da nudi mednarodni položaj povsem ugodno perspektivo za bodočnost.« — Prvi tajnik ministrskega predsednika, F o n t i n , pa je rekel v predsednikovi odsotnosti: »Da je kralj Edvard povabil ministrskega predsedn. Clemenceaua na razgovor, smatra Clemenceau kot veliko odlikovanje za Francijo, zakaj kralj je hotel v osebi Clemenceaua počastiti Francijo. Povabilo je znak za trajno dobro razmerje med obema državama. In te razmere se jačaj o od dne do dne.« Punt v Maroku. London, 22. avgusta. Tudi v M a r a k e š u so M u 1 e j a H a f i d a proglasili z velikim navdušenjem za s u 1 t a n a ter odstavili vlado. Atlaškega kaida so imenovali za gubernator j a Marakeša. Mulej Hafid se pripravlja, da odrine z 20.000 jezdeci proti Casablanci ter naskoči evropsko vojaštvo. Tudi v pristaniških mestih bo novi sultan imenoval novega gubernatorja, vsled Česar se nemiri razširijo. 1* a riz, 22. avgusta. Ker je general Drude prosil brzojavno za več vojakov, je včeraj odplul iz Orana parnik »Vinh-Long« z 800 strehi v Casahlanco. y\ a d r i d . 22. avgusta. Včeraj raj se je bavi] ministrski svet s Casa-blanco ter sklonil, da ne odpošlje več vojaštva v Casablanco. Španske četo imajo nalog, (»stati le v sredini mesta, ne pa se vmešavati v boje, ako niso napadene. Špansko vojaštvo je nam reč v Casablanci le zato, da opravlja posle policije, Merodajna oseba v španskem mornnrničnem ministrstvu je izjavila, da vsled silnih viharjev, ki nastopajo redno meseca septembra v Atlantiškem morju, francoske in španske vojne ladje ne bodo mogle ostati v maroških pristaniščih. B e r o 1 i n , 22. avgusta. Nemško časopisje zahteva z ozirom na vesti, da namerava Francija zasesti ves Maroko, naj se čimprej e odpošljejo v Maroko nemške ladje, ker se si-cer lahko zgodi, da pride ves Maroko pod francoski protektorat. L on d o n , 22. avgusta. Evropejci v Mogadorju so v hudih skrbeh, ker bi v slučaju, da se domačini vzdignejo, ne zadostovala edina francoska križarka. Iz Fesa bodo Evropejci najbrže v najkrajšem času morali oditi, a pot do Tangerja je skrajno nevarna. Govori se, da se Mulej Hafid iz lojalitete do svojega brata brani prevzeti krono ter je izjavil, da bo storil vse, da se duhovi pomirijo. V angleški zbornici je izjavil državni tajnik R u n c i m a n , da je angleška vlada uverjena, da bodete francoska in španska vlada storili vse, da se v maroških pristaniščih ohrani mir. Angleška vlada ima popolno zaupanje v vse korake, ki jih storite imenovani vladi. Pariz. 22. avgusta. Preteklo noč so Marokanci v Casablanci neprestano streljali na vojaške straže, ki so razpostavljene okoli mesta. Vojne ladje so na vse zgodaj plule ob nabrežju ter streljale in požgale vasi in posamezna selišča, kjer so imeli sov ražniki skrivališča. Sovražnikom se pri tem ni zgodilo nič hudega, ker so se umaknili za hribe. L o n d o n . 22. avgusta. Močan oddelek Arabcev na konjih je obkolil danes zjutraj Casablanco ter naskočil francosko posadko, dasi se je na puntarje neprestano streljalo tudi z vojnih ladij. Naskok so je ponovil trikrat, in Sele, ko se jo megla vzdignila, zapodila je angleška artilerija sovražnike v beg. Na obeh straneh je bilo mrtvih. Dogovor med severnimi državami. L o n d o n . 22. avgusta. Na BO-stanku v Swinemunde sta ruski car in nemški cesar razpravljala v prvi vrsti o nevtralitcti Norveške. Ta zadeva so je rešila v popolno zadovoljstvo Angleške. Dogovor med severnimi državami je za varstvo miru na LISTEK. Morala v šoli. (Konec.) M e t o d a , po kateri se v šoli in prvi vrsti pri verouku poučuje morala, očividno ni dosti prida. A tudi v srbi n a to morale se mi ne zdi dosti vredna. Dočim so za spoznanje metode merodajne šolske knjige za veronauk, jo pri proučevanju vsebine te morale vpoštevati tudi čitanke, v katerih je polno izgledov za moralično življenje. Prva opazka, ki se vsili citate lin pri pregledovanju teh knjig je, da oblastno potrjena morala ne uživa posebnega zaupanja pri oblastvih samih oziroma pri sestavljaIcih teh knjig. \"se je postavljeno na praktično stališče, kakor bi pisatelji teh knjig — oziroma oblasti, ki zaukazujejo, kako se morajo take knjige pisati in ki jih odobrujejo - ne imeli pravega pojma o humaniteti in o vele-častju morale, in kakor bi mislili: moralično je to, kar je človeku koristno. Poznani starega šolnika, ki mi je pripovedoval kot smešnico doživljaj iz svoje prakse. Dopovedoval je nekoč otrokom, da morajo biti prid- ni, češ, potem bodo imeli starši ž njimi veselje. ».Janezek . j«' poklical nekega fantiča, zakaj moraš biti priden?« »Zato, ker so mi mama obljubili nov klobuk.« Prijatelj-šolnik je to smatral kot smešen dogodek, meni pa se zdi. da so v tem dogodku zrcali ves sistem moralnoga pouka v ljudski šoli v svoji — slabosti. Vsebina vse šolske morale je: bodi dober, ker če ne boš dober, boš Sam imel največ škode. < V so boš pridno učil, te bodo VSi radi imeli in ti bo vsak kaj dal; če se boš pridno učil, ti ne bo treba krav pasti, marveč boš jedel bel kruli in postaneš lahko še župnik ali celo škof; če se boš dobro učil, boš v življenju laglje kaj zaslužil; če boš pošten, ti bo dobro, če ne boš pošten, boš pa zaprt; če boš dober, te bodo ljudje ljubili, če ne boš dober, te bodo na sovražili in ti škodovali itd. itd. K vintesenca. vsega tega nauka je: drži se teh zapovedi, da boš prijetno živel, če ne se ti bo na svetu slabo godilo, po smrti pa te bodo hudiči v vrelem olju trpinčili in z razbeljenimi kleščami ščipali. Tudi izgledi, ki se navajajo otrokom v šolskih knjigah in v mladinskih spisih, so večinoma prikrojeni po tej praktični morali. Mati jo Metki dostikrat ukazovala, da ne sme z gorečo svečo na skedenj, Metka pa ni bila poslušna. Nastal je ogenj, skedenj je zgorel, Metka pa se je tako opekla, da je umrla. Tu se daje izgled pokornosti s posebnim ozirom na osebno korist te Metke. K o bi bila Metka mater poslušala, bi se ne bila opekla in bi ne bila umrla, ampak bi bila še dolgo jedla maslene štruklje in odpustke bi bila dobila in kdo ve kake dobrote še uživala. S takimi in enakimi izgledi se otrokom kaže nevarnost in škodljivost vsakovrstnih drugih slabih lastnosti. Vse meri na to, vzbuditi v otroku edino le strah pred slabimi posledicami nemoralnega življenja in ga pripraviti, da bi iz golega egoizma se ogibal slabega in delal vedno le, kar je prav in dobro. Vse meri na to, pripraviti otroka, da bi posnemal izglede, ki se mu navajajo; vedno se postavlja v ospredje profit, ki ga bo imel otrok, če bo dober. Tak nauk ne navaja otroka k dobremu zaradi dobrega samega, nego zaradi dobička, naj postane deležen tega dobička že na svetu ali šele v nebesih. Nikjer sledu temu, da bi se mladina navajala ljubiti dobro zaradi dobrega samega. Otroke bi se moralo učiti morale tako, da bi jih vse, kar je lepo in dobro, samo po sebi zado- voljilo, da bi jim bilo dobro v veselje in v slast in vzbujalo v njih notranje zadoščenj*1 in da bi se jim gabilo vse, kar ni prav in dobro. Izkratka: morala v šoli bi morala otrokom omogočiti, da spoznajo 1 e p o t o i n p 1 e-m en i t o s t dobrega, med tem ko jih zdaj le uči verjeti v korist dobre ga za lastno osebo. Kaj čuda, da otrok, kadar odra-se, kadar se mu odpro oči, hitro spozna, da ni vse tako. kakor se mu je dopovedovalo v šoli. Šolski moralni pouk je še poostril vsakemu človeku prirojeni egoizem in zato ljudje tako hitro pozabijo vso šolsko moralo, ko vidijo, da je življenje čisto drugačno, nego se jim je popisovalo. Po zatrjevanju umnih pedagogov ni misliti, da bi se cerkev — ki ima tudi v šoli glede moralne vzgoje skoro vse v rokah — odločila za kako premembo v pouku, ker ji je tudi v šoli moralična vzgoja čisto postranska reč. Pač pa se da s primerno mladinsko literaturo vsaj d e 1 o m a p o p r a v i t i , kar zagreši šola po krivdi cerkve in državne oblasti. Te vrste pa sem napisal v posvarilo staršem, naj skrbno pazijo, kako čtivo dajo v roke šolskim otrokom. Oče. Brata. Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.) III. I trn jena je bila Klarica. Dolgočasna je bila cesta, ki se je vila navzdol. Na njeni drobni glavici je čepel poln in težak jerbas z jedili. Opoldansko solnce je stalo nepremično Sredi neba in vrtalo s svojimi neusmiljenimi žarki sešušeno zemljo. Vse naokoli se je videlo Klariei pusto, prazno in zelo dolgočasno. Tudi morje pred njo j*4 bilo prazno, zakaj nobeden ČolniČ se ni prikazal na obzorju. Mučila jo je silna vročina. Njene velike oči so postale resne in žalostne, kakor bi bilo v njih pokopano desetletno trpljenje; in tudi njen mladi obrazek se je prevlekel z mu-čeniško otožnostjo. Vajena hlada gora in mastne domači' zemlje, je umirala severna rožica na peščenih, skalnatih tleh vročega primorja. O, ko bi bila tu ona domača zemlja, ki hladi poleti in greje pozimi, ko bi bila tu mati, ki jo je božala, laskajo se ji, po licih. Ali ee bi bil tu vsaj njen mlajši bratec, ki še komaj hodi in včasih leze po vseh štirih okolo hiše; ali sestrica, ki se sedaj gotovo igra pod belo cvetočo črešnjo .. . severu istega pomena, kakor za jug dogovor med Anglijo, Španijo in Francijo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23 tvgusta. — Klerikalni falsif ikatorji. »Slovencu« in njegovim krušnim očetom je praški kongres »Svobodne Misli« bodeč trn v peti. Dasi pravi, da bo ta kongres docela brezpomemben, ker se ga bodo udeležili sami revolucionarji, anarhisti in drugi nevarni ljudje, vendar piše o tem shodu dan za dnevom ter s tem nehote priznava, da pripisuje temu kongresu takšno važnost, o kakršni ne sanjajo morda niti svobodomiselci sami. Seveda dela s tem za kongres neprostovoljno reklamo, dasi ga hoče omalovažiti z najpodlejšo lažjo in z naj gnusnejšim obrekovanjem. Ker pa naša javnost ve do dobrega, da je laž in obrekovanje alter-ego škofovega glasila, je naravno, da je povsod na Slovenskem opaziti temvečje zanimanje za kongres, čimbolj zabavlja »Slovenec« in čimbolj skuša to prireditev očrniti in oblatiti. Nedavno tega je pisal ta list katoliških propalie, da prirede kongres »Svobodne Misli« tVamasoni, ljudje, katerih edini smoter je, razrušiti Avstrijo in upropastiti Habs-buržane. Naš list je zavrnil s primerno odločnostjo to zlobno, povsem neutemeljeno trditev ter proglasil »Slovenca« za brezstidnega lažnivca. Po-štenjakoviči okrog »Slovenca« so mirno vtaknili to očitanje v žep in lagali in natolcevali naprej. Ker smo podali, da izpodbijemo tla katoliškim lažem in obrekovanjem, temeljna načela mednarodne lige »Svobodne Misli- in svobodnega zidarstva, so se škofovi kuli j i zaleteli v nas ter podtikajo našemu listu, da je pisal o krščanstvu, da so »misteriji, čudeži in razna nabožna razodetja zgolj laž. sleparstvo in goljufija«. Da se spozna vsa infernalna podlost časnikarskih propalic okoli »Slovenca«, kon-staTujemo, da se v dotični notici niti z besedico nismo dotaknili krščanstva in da vobče niti nismo izrazili svojega mnenja, marveč smo zgolj navedli temeljna načela »Svobodne Misli« in svobodnega zidarstva. kakor so se definirala na kongresu »Svobodne Misli« v Parizu leta 1905. »Sloven-čevo« bando seveda ne ženira prav nič, ako je treba kaj falsificirati, samo da služi to njenim namenom. Zato so kratkim potom iztrgali pasus o misterij ih, čudežih in nabožnih razodetjih iz konteksta definicije ter podtaknili dotične besede nam, češ, tako piše »Slovenski Narod« o — krščanstvu, a dejstvo je, da se v vsej notici niti z besedico ne omenja krščanstva! Tako falsificirajo, tako lažejo, tako obrekujejo katoliški lopovi vse seveda »ad maiorem Dei gloriam!« Dostojen, pošten človek se mora res s studom in zaničevanjem obračati od takšne propale katoliško sodrge! — Evharistieni shod so imeli duhovniki ljubljanske škofije. Sicer ni naša navada, da bi se vtikali v take stvari in se tudi sedaj ne mislimo, a povedati je treba, kak vtisk je napravilo »Sloveneevo« poročilo o tem shodu. Splošna sodba je, da »Slovenec« ni poj mil, kaj se je na tem shodu govorilo, ker piše stvari, ki se črtajo kakor ironija. »Duševni preporod slovenskega naroda je najbolj odvisen od cescenja sv. R. T.« — »da ni naša mladina več tako razposajena, nego prej, je pripisovati v prvi vrsti če-ščenju sv. R. T.« itd. — ali more kdo verjeti, da se je res na tem shodu go- Tam daleč po polju se bleste cvetice, tiste bele in tako ponižne marjetice. Po razoranih njivah kar mrgoli ptičev, tistih malih, drobnih ptičkov . . . Kako lepo je sedaj tam po vaseh . . . ob domačih kočah. Pred njo se je pogrezala enakomerna, grapasta cesta, ki ni bilo žive duše na nji. Umazana, penasta morska voda se je grela na solncu. Prazna je bila ta voda, ki je lenarila v vročini, se širila v brezdanjost. . . Pusti breg je ležal malomarno v dalji. Polastilo se je je domotožje in ona ni vedela, kaj je to. Zaihtela je nenadoma na glas, tako da se je ustrašila sama sebe. Zakaj so jo pač presadili tako daleč od doma, da čuti veliko gorje Neusmiljenega? Ali bo večno živela skupaj s temi ljudmi, ki jih je sirovost in neusmiljenost sama, ki ne govore z ljubeznijo, temveč samo lajajo. Opatija se je razgrnila pred njenimi očmi. Ali je raj Nadzemskega, ali čudež Dobrohotnega? Vsak* dan je hodila tod, čudila se je lepim stavbam, srepo zrla na krasne nasade, katerih stvarnik je gotovo vsegamo-gočen in velik . . . Globoko je dihala vonjavi vzdu, ki se je širil na daleč. Kaka je razlika med vilami tod okoli in med barako tam gori v bregu! Lepo je bivati tu, ponoči se voziti po morju, tedaj ko je vse oblito od mesečine. Oče je zadnjič pravil, kakšna gospoda stanuje tukaj v teh lepih vorilo take — modrosti? »Slovenec« naj bi raje molčal o shodih takega značaja, kot da jih s svojimi poročili smeši in koinpromituje. V ostalem pa sodimo, da bi bilo jako hvaležno, če bi kak humorist naslikal naše skozin-skoz materialistične, zgolj animali-čno živeče duhovnike v stanju — mistične zamaknjenosti. — »Učiteljski Tovariš« in »Splošno slovensko žensko društvo«. V »Učiteljskem Tovarišu« z dne 9. vel. srpana t. 1. poživlja štajerski učitelj g. A. P. slovenske učiteljice, predvsem pa »D r u š t v o s 1 o v e n s k i h učitelj i e«, naj bi stopilo v dogovor s »Splošnim slovenskim ženskim društvom« glede izvenšolskega delovanja učiteljic po deželi, da bi slovensko ženstvo složno razvilo živahno delo za probu jo in omiko slovenskega naroda. »Učiteljski Tovariš« pravi med drugim: »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani se lepo razvija, ker ima krasno, častno nalogo in ker ima vnete delolj u b n e članice. To društvo bi gotovo šlo učiteljicam pri njih izvenšolskem delovanju radovoljno na roko; s tem bi dobile učiteljice krepko oporo in pomoč, a tudi omenjeno društvo bi mnogo pridobilo . . .« Kakor se nam poroča iz krogov ljubijanskega naprednega ženstva, je »Splošno slovensko žensko društvo« že opetovano vabilo v listih slovenske učiteljice, naj bi pristopile kot članice in sodelavke društvu, ker potrebuje gmotne podpore ter zlasti agilnih delavnih moči, kakršnih je med učiteljicami mnogo. Društvo je našlo v tem ozira precej malo odziva in šteje med svojimi članicami razmeroma malo učiteljic, kar je zelo obžalovati, ker imajo baš učiteljice najlepšo priliko mnogo uspešnega storiti za probnjo slovenskega ženstva. Med drugimi narodi igrajo učiteljice med ženstvom veliko, mnogokrat vodilno vlogo; naj bi se tudi slovenske učiteljice zavedle svoje naloge in svoje vrednosti! Slovenskemu žen-stvu je treba organizacije, složnega, skupnega delovanja. Le masa doseže kaj; zato je potrebno, da se tudi Slovenke združijo. »Splošno slovensko žensko društvo« poživlja torej iznova vse slovenske učiteljice, kakor sploh vse Slovenke, naj pristopijo kot članice, naj vstopijo v krog naprednega ženstva v Ljubljani, odkoder naj bi se širilo živahno delovanje za zdrav razvoj Slovenstva v vsak, tudi najmanjši slovenski kraj. Naj torej nihče ne čaka, da se ga vabi posebej in osebno; vse one ki hočejo delati, naj pridejo, naj se pridružijo, naj pomagajo! Dobrodošla j t1 vsaka Slovenka, kateri je na srcu napredek, prohuja slovenskega naroda ter predvsem napredek slovenskega ženstva! Finančna prokuratura v Ljubljani. Dvorni svetnik in finančni prokurator za Kranjsko, gosp. dr. Josip R a č i č , je na lastno prošnjo upokojen in je tem povodom dobil plemstvo. Na njegovo mesto pride finančni svetnik v Gradcu g. dr. Adolf pl. W e n k o. — H koneeptni praksi pri političnih oblastvih na Kranjskem sta pripuščena absolvirana pravnika dr. Viljem vitez Felbinger in Ludo-vik P i n k a \v a. Ni pač treba še po-sebe naglašati, da nobeden izmed teh ne zna niti besedice slovenski. O stvari bodemo še govorili, ker je že skrajni čas, da posvetimo tudi za kulise naše deželne vlade kranjske. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« z ozirom na neistinite vesti, ki so se zadnje čase širile glede razmerja »Družbe« do založnika vžigalic tvrdke J. Perdan in glede njenega poslovanja, objavlja stavbah . . . Veliki gospodje in krasne gospe . . . Knezi in cesarji. . . Učitelj tam v vasi je včasih pripovedoval o teh ljudeh; vzvišena bitja so, ki jih je sam ljubi Bog poslal na svet na srečo in veselje ubogim. Mlada in čista je bila fantazija Kla-rice. Dobri, čisti in sočutni morajo biti ti izvoljenci nebes. Kdor lepo stanuje in krasno živi, mora biti dober in zelo usmiljen. Če bi šla k njim in jim kaj povedala o svojem trpkem trpljenju? ... Samo poguma bi potrebovala nekoliko več . . . Ona bi se namreč samo jokala, zardevala bi se in tudi zelo sram bi jo bilo! Srečala je par lepo oblečenih ljudi, gizdave ženske, ki so gledale v svet sirovo in nesramno . . . Klarico je bilo sram. Lepo je vse to; zelo lepi so nasadi in stavbe, toda še lepši so domači travniki, vsi v zelenju, lepša je domača črešnja za hišo; tudi nebo je lepše ... Znoj se je svetil v malih kapljicah na čelu in laski so se spoprijemali v drobne curke. Hitro je stopala mimo hiš, zakaj čut vaške sramežljivosti in ponižnosti je prevladal njene priproste sanje. Če je prišla do sence, je napravila ovinek in je šla po solncu, da ne onesnaži s svojo priprosto obleko in s svojim jerbasom tujega imetka. Suha so bila njena usta. V bližini je ležalo morje, njegova gladina je neprestano, brez konca in kraja valovila, kakor doma svetlo žitno polje, kadar ga boža nemirna sledečo ž njim sklenjeno pogodbo z opombo, da »Družba« nima nobene zveze in tudi mora v smislu pogodbe odkloniti vsako zvezo s kako tvrdko, ki bi prodajala vžigalice v njen prid. Kar se pa tiče kakovosti vžigalic, prepušča vodstvo sodbo kupuj očem u občinstvu. Pogodba je sledeča: »»§ 1. »Družba sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani« prepušča z ozirom na sklep, storjen v 184. vodstveni seji dne 12. julija 1907, tvrdki »J. Perdan« v Ljubljani razpečavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda za čas od 1. (prvega) julija 1907 (sedem) do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst), tedaj za dobo desetih let. § 2. Tvrdka J. Perdan prevzema razpečavanje vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za dobo desetih let, to je, od 1. (prvega) julija 1907 do 1. (prvega) julija 1917 (sedemnajst) pod sledečimi pogoji: a) se zavezuje plačevati družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, po-čenši s 1. (prvim) julijem tega leta od vsakega razpečanega vagona vžigalic znesek po 240 K (dvesto in štirideset) ; b) garantira družbi sv. Cirila in Metoda iz razpečavanja teh vžigalic najmanj 6000 K (šest tisoč) dohodkov na leto. Za slučaj, da bi ne razpečala toliko vagonov vžigalic na leto, da bi to razpečavanje doneslo družbi 6000 K (šest tisoč) na leto, zavezuje se vkljub temu eventuvalni primanjkljaj do 6000 K (šest tisoč) družbi sama plačati tako, da je družbi garantiran iz razpečavanja vžigalic znesek 6000 (šest tisoč) na leto. § 3. Ta pogodba je za družbo sv. Cirila in Metoda za dobo desetih let neod-povedljiva, dočim je tvrdka J. Perdan opravičena od te pogodbe tudi pred pretekom te dobe po poprejšnji enoletni pismeni odpovedi odstopili. § 4. Družba sv. Cirila m Metoda pa je upravičena to pogodbo pred pretekom pogojene dobe razrušiti, to pa le tedaj, če bi tvrdka J. Perdan nepravilno postopala in bi se vršile kake nerodnosti, vsled katerih bi bila družba oškodovana. § 5. Vžigalice morajo biti tudi v bodoče glede kvalitete take vrste, kakor so bile doslej ter morajo nositi na zunaj tisto etiketo, kakor doslej. § 6. S to pogodbo se razveljavljajo vse prejšnje pogodbe, katere je družba sklenila glede razpečavanja vžigalic s tvrdko J. Perdan. — Le glede vžigalic, katere je razpečala tvrdka do 1. (prvega) julija tega leta, velja še prejšnja pogodba in je glede teh razpečanih vžigalic tvrdka J. Perdan zavezana brez zamude družbi podati račun. § 7. Dokler traja prodležeča pogodba, ne sme družba sv. Cirila in Metoda nobenemu drugemu poveriti prodaje in zaloge takih in enakih vžigalic, ki se prodajajo na korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. § 8. Tvrdka J. Perdan je zavezana družbi sv. Cirila in Metoda o prodanih vžigalicah dati vsako četrtletje natančen obračun in pri tej priliki družbi izročiti dotične doneske, od katerih pa mora vsak četrtleten donesek znašati najmanj 1500 K (petnajst sto). § 9. Ta pogodba se je napravila v dveh enako se glaseči h izvodih, od katerih dobi vsak pogodnik po en izvod. — V Ljubljani, dne 20. julija 1907. — Luka Svetec 1. r., prvomestnika namestnik; A. Hud o vernik 1. r., blagajnik; Josip Perdan 1. r. Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" priredi v nedeljo, dne 25 avgusta t. 1. na Koslerjevem vrtu veliko vrtno veselico pod naslovom ^Komarjev semenj". Sodeluje slavna „Društvena godba" ter pevski zbor ^Ljubljanskega Zvona". Spored: Godba, petje, sreČolov, šaljiva pošta, sapica. Bila je trudna in pomislila je na valčke, ki se neprestano zaganjajo k bregu in niso trudni nikdar. Mehanično ste se premikali utrujeni nogi, dasi jo je jerbas tiščal na mehki glavi; je čutila, kako se je počasi robato pletivo vrezavalo in pogrezalo v glavo, da so jo bolele oči in senca. Naposled se je raz bolelo in čutila ni nič več, zakaj zdelo se ji je, da je cel jerbas njena glava. Parkrat je omahnila, pred očmi ji je zarajala belkasta megla, ki se je naglo spremenila v temo; z obema rokama je prijela za jerbas in se naslonila ob zid. Zibala se je pod njo zemlja in bala se je, da ne pade, ona in jerbas njen. Znoj je polil njeno revno telesce, dokler je ni stresnih) in zazeblo. Najraje bi umrla tu, na morje uprte oči. Videla bi se neskončnost. In opotekala se je dalje. Tam prav tik brega, se je dvigalo nekaj rdečih stavb. Od njih se je vlekel na morje gost kolobar prahu. Do tja mora, predno pade... Par stopinj proč se je šopirila, rjava, umazana morska voda. Ne, kak hlad je puhtel iz nje in težek je bil vzduh tod okoli. Sedaj je občutila še bolj kot prej, da so njena usta suha, jezik trd in otrpel; v grlu jo je žgal ogenj. Znoj ji je sedaj tekel curkoma po čelu nizdol, ji zalival oči, da se ji je zdelo, kakor bi gledala skozi debelo in zvito steklo. Omagala je. komarjeva borba, spuščanje zrakoplova, otroške igre, ples in v mraku umetalni ogenj. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 40 v. Otroci do 10. leta so vstopnine prosti Brezobzirnost Rezervist 17. pešpolka Martin Slabič se je danes de udeležil ekserciranja, dasi se mu je videlo, da je silno slab. Po ekserciranja so ga zapustile moči, bolezen je bruhnila na dan in mož je bil v takem stanju, da so vojaki mislili, da zdaj in zdaj umrje, še govoriti ni več" mogel. V o j a ki so dvakrat prisilili „tagSaržo", da je šel klicat zdravnika, a zdravnik se ni nobeden prikazal. Namesto zdravnika je prišel — sanitetni vojak, ki zna mora biti prav dobro pljuvalnike cediti, a težko, da bi znal bolnike zdraviti. Ta vojak je zmeril vročino obolelemu Slabiču in je konstatiral — 41°, potem pa odšel. Med vojaki je nastala nepopisna srditost, kajti vsi se boje — da umrje Slabič, predno se prikaže zdravnik. — Tako nam poroča verodostojen mož, ki je slučajno imel opraviti v stari cukrarni in dostavil je: Zdaj je Slabič morda že mrtev. Kdor še kaj ve o tej stvari, naj nam sporoči, kaj se je pozneje zgodilo, zakaj dogodki zadnjega časa kažejo, da bo treba brezobzirno poseči v razmere pri vojaštvu, s posebnim ozirom na postopanje z vojaki. Srbski gg. učitelji in učiteljice V Ljubljani. Danes opoldne se je pripeljalo iz Zagreba 19 srbskih gdč. učiteljic in gg. učiteljev v Ljubljano, da se jutri udeleže zborovanja učiteljske zaveze v Radovljici. Z ujimi se je pripeljal tudi en češki učitelj. Na kolodvoru so jih čakali slovenski učitelji in učiteljice. Gosp. Gangl jih je v imenu slovenskih tovarišev pozdravil in jim zaklical dobro došli. Nastanili so se v „Iliriji" in pri „ Južnem kolodvoru". Jutri pride še pet Hrvatov, en Bolgar in dva čeha. Pri zavezinem zborovanju bodo zastopani skoraj vsi slovanski učitelji. Umrl je v Ljubljani gosp. Ivan Podkrajšek, trgovski sotrudnik. N. v m. p ! Sistirani kontrolni zbori za h 1907. Domobransko ministrstvo je odredilo, da se za tekoče leto opuste kontrolni zbori. Z Dobrove pri Ljubljani se nam piše 22 t. m : Opetovano se je k nam iz daljnega Krakovega privandrani in zmedeni profesor in spe, Lenard, po ves teden izgubil, in večkrat smo se bali zanj, da se mu kaj neljubega pripeti. Vsekdar se je nam v veselje povrnil. Danes pa smo v resnici zanj v skrbeh. Ob 8 uri je bila oznanjena maša, mežnar vabi ob 7., zvoni ob 8 uri, a g. kaplana Lenarda ni in pobožni molivci so odšli žalostni narazen, boječ se, da se je ta vneti in pobožni gospod kam izgubil, morda na Vič št. 21. kamor sicer rad zahaja, ali na Turjak k župniku tarok igrat Ako bi hoteli po tem malem možičku poizvedeti in nam poročati, bili bi vam prav hvaležni, ker v skrbeh smo zanj. Veselico na Muljavi je iz zdravstvenih ozirov okr. glavarstvo prepovedalo, zaradi legarja, ki se je pojavil v okolici ZatiČne. Veselica se vrši v prihodnjem poletju. Čitalnica v Cerkljah priredi 8 septembra na vrtu poslanca in župana g Ivana Hribarja veselico s sporedom: Narodni igrokaz Finžgarjev „Divji lovec", ki ga vpri-zore cerkljanske gospodične in dijaki in člani „ Čitalnice", pevske točke pojo domača dekleta; potem je sreČolov in Šaljiva pošta, naposled pa ples v salonu, pri plesu igra si. kam- Kdo bo hodil naprej, ko je toliko vode v bližini. Ozrla se je po silni in mogočni ravnini, razprostrla svoji beli ročici predse, kakor da hoče objeti to mogočno morje . . . Legla je na zemljo. Z glavo navzdol je ležala na kamenem bregu; opirajoča se z rokami je pila . . . dolgo. Neokusna, studim je bila ta voda in postalo ji je še slabše. Usta so bila polna soli. Tresoča se slabosti je vstala in pripogibajoča se pod težo velikega jerbasa je tavala dalje. Lahen u&mev je zaokrožil njena ustna, a oči so postale svetle. Že se je čula pesem dela. Posamezni glasovi so prihajali do nje; žvenketalo je orodje in temno so ječali tramovi, ki so jih baš zmetavali z vozov. Zavila je zopet navzgor. Že so jo sreča vali vozniki s svojimi težkimi vozovi in izmučeno živino. Zamazani, ogoreli, na pol nagi, s podivjanimi obrazi so sedeli na svojih sedežih in bruhali kletve. Šla je mimo prve stavbe. Po slabih lesenih odrih so lazili napol nagi zidarji in dekorater j i. Ko se je Klarica ozrla navzgor, je videla visoko gori, na najvišjem brunu, človeka, ki se je predrzno gugal na njem, se obračal, hodil prosto po njem in tupatam kaj popravil. Ko se je vsedel, ste viseli njegovi dolgi nogi navzdol in prosto plavali v zraku. Pogledal je na cesto in pomigal Kla-rici v pozdrav. Bil je Ardigal. niika godba Ker je to že tretja veselica, kar jih priredi n Čitalnica" ob Času svojega kratkega obstanka, se vidi, da ima življenjsko moč in je kot narodna ustanova vredna zdatne podpore; zatorej je i pati, da se oglasi kar največ gostov. Državno podporo v znesku 1000 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo mlekarski zadrugi v Lan-dolu pri Postojni. Spored porotnih obravnav pri tukajžnem deželnem sadlsču. Dne 26. t. m. 1. Tomaž Pretnar, prisil jenec v Ljubljani in 2 Helena Krvina iz Polhovega gradca, tatvina. Dne 27. t. m 1. Dane Vu-kovojac, delavec iz Otočoa, tatvina. 2. Franc Šare, mlinarski pomočnik iz Jarš, uboj. Dne 28. t, m. 1. Janez Jerman, delavec na Ja-vorniku in 2. J a n e z P ič m a n, po-sestnice mož v Naklem, oba zaradi uboja. Dne 29. t. m. Ivan Kukla iz Ljubljane, goljufija. Umrla je na Bregu pri Celju dne 22 avgusta t. 1. znana slovenska mati, gospa Ana Rade j po dolgem mučnem trpljenju v 54. letu svoje starosti. Rajnka je bila soproga g. Iv. R a d e j a, občinskega odbornika celjske okoliške občine. Bila je velika dobrotnioa ubogim. Naj V miru počiva! Kaj bode z našo slovensko okoliško šolo v Celju? Iz celjske okolice se nam piše dne 22. t. m.: Novo Šolsko leto v kratkem napoči, a stavbena zadeva naše okoliške ljudske šole se še nahaja vedno v tistem stadiju, ko prejšnja leta. Ze šest let je stavbišČe za novo Šolsko zgradbo kupljeno, denar za stavbo je tudi že leta pripravljen, a vsa zadeva se kar ne gane z mesta. — Ker ubikacije v starem šolskem poslopju v Novih ulicah že davnaj ne zadostujejo — kot šolski prostori bi se bili morali glede higijene in današnjih zahtev, ki se stavijo do šol. stavb, itak že oblastveno kasirati! — primoran je krajni šolski svet celjske okolice v privatni hiši v Gosposkih ulicah za drago najemnino vzdrževati še dve učni sobi. A toli nujno potrebnega novega šolskega poslopja pa ne puste zidati! Storilo se je vse možno — tako po kraj nem, kakor tudi po okrajnem Šolskem svetu —, da se gospodo v Gradcu prepriča, da } e edino pravo stajališče (standort) lev — mestu in so tozadevna dokazila krajni šol. svet stala precej novcev... A vse zaman! Reč stagnira, Čas poteka, celjski Nemci pa se smejejo v pest. — Skrajni čas je že, da se počne tozadevno enkrat glasno govoriti ter energično postopat r! Smo-li mi Slovenci res le dobri v to, da od-rajtujemo davke, sicer se pa postopa z nami, kakor z brezpravno rajo V Škandal je to! Kaj pa naši poslanci!? Zakaj se ti krepko ne zganejo ? Kaka pohlevna interpelacija nič n3 izda, tuje treba upotrebi jati povsem drugih sredstev. In zadnji čas je že v to! Gradnjo »Narodnega doma" v Slovenski Bistrici je mariborsko okrajno glavarstvo ustavilo. Vzrok ni znan. Električna centrala ob Soči. Železniško ministrstvo je izdelalo na črt za napravo električne centrale v občini Trnovo za izrabljanja vodopada Soče med Bovcem in Kobari dom. Centrala bi naj dajala Dajmanj 15.000, normalno 23.000 konjskih sil ter bi služila za državno železnico. Obenem je izdelala tak načrt tudi delniška družba „Isonzo" v Trstu, ki že ima električno napravo v Tržiča in hoče izrabiti tudi vodopad Soče med Srpenioo in Kobaridom. Centrala imenovane družbe bi naj služila elek trokemičnim in metaiurgičnim namenom in deloma tudi za električno razsvetljavo v tolminskem okraju. Za oba načrta bo komisionalni ogled dne 4. septembra. Zastopnik železniškega ministrstva bo pri tej priliki naglasa., da je načrtu državne uprave pripisovati večji gospodarski pomen kakor pa načrtu privatne družbe. V spanju okraden. Anton Zorzut iz Vedri)ana na Goriškem je prišel v Zagreb kupovat v okolici češplje. V Zagrebu je zaspal na Strossniaverjevem šetališču na klopi, a ko se je prebudil mu je manjkala listnica s 3000 kronami in 200 kron vredna zlata ura z verižico. Hrvatski dnevnik v Trstu. Bivši urednik zagrebškega „Obzora* dr. Cihl af-N eha j e v namerava v Trstu ustanoviti hrvaški list, ki bo izhajal kot dnevnik. List se bo imenoval „Balkan" in se bo najbrže tiskal v tiskarni „Edinostiu. Potrebni kapital za list je baje že zagotovljen. „Balkan M bo urejeval dr. O i h lat. Pri dopolnilni volitvi za koroški deželni zbor v mestni skupini Beljak je bil včeraj izvoljen vsenemški profesor dr. Angerer it Celovca. Ljubezniva ženska. Zagrebškemu diurnistu Ivanu Teroviću je pobegnila žena a nekim brivskim pomočnikom ter odnesla možu pri' hranjenih 2800 K. O vlomu v fužinsko blagajno f skednju se govori, da so vlom ^priAorfli — varnostni organi. Glede sočnega Čuvaja Getza je že dokazano, ja je sam tatom okno odprl, potem pa jih. pomagal loviti. Tudi je sum-jjivo. da je bilo takoj pri roki šest policijskih agentov, ki so vlomilce nristregli v roke. Japonski križarki „Chitose" in „Tsukuba" pri plujeta začetkoma meseca septembra v Trst, kjer ostaneta nekaj dni. Križarkama poveljuje podadmiral Yjuiu. Admiral se bo iz Trsta peljal v Išl, da se pokloni cesarju. „ Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur11. V službo se sprejmejo : 3 poslovodji mešane stroke, 4 knjigovodji in korespondenti, 1 kon-fcorist za Kranj, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 1 pomočnik modne in galaut. stroke, 1 kontorist za Ljubljano, 4 prodajalke, 12 učencev. — Službe iščejo: 3 poslovodji, 3 knjigovodji in ju korespondenti, 3 kontoaristi, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 12 kontoristinj, 5 blagajničark, 8 prodajalk, 2 potnika. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. NOV ključ je nekdo našel na potu z Marije Terezije cestie v Šiško. Dobi se v upravništvu našega lista. Selitev Srbov na Kranjsko. Pod tem naslovom priobčuje profesor dr. A 1 e k s a I v i ć v »Srbskem književnem glasniku«, ki izhaja v Belgradu pod uredništvom prof. dr. Jovana Skerliea, zgodovinsko študijo iz srede XVI. veka. V tej študiji razpravlja na podlagi zgodovinskih doku- .:ov, ki jih je našel v dunajskem dvornem arhivu, o vprašanju, kdaj so se Srbi — takozvani Uskoki naselili v liarindolu in Bojancih v Beli Krajni. Obrtno gibanje v Ljubljani. Me- seea julija so pričeli izvrševati obrt sledeči obrtniki: Angela Škuljeva. trgovino z galanterijskim blagom na Poljanski cesti št. 18; Antonija Klu-nova, malo trgovino z mešanim blagom v Bohoričevih ulicah št. 13; Marija Pečnikova, prodajo kmetijskega orodja in koloma/a v Zatiških ulicah i na prostem) : Alojzij Smole v Krojaških ulicah št. 6, reklamno podjetje in plakatovanje oznanil; Adolf & Hu-gon Eberl, sobno in črkoslikarski obrt na Miklošičevi cesti št. 6; Herman Cešnovar, malo trgovino z mešanim blagom v Hradeckega vasi št. 1: Miro Domicelj, trgovsko agenturo na Bleiweisovi cesti št. 18; Apolonija -Tnvanova, trgovino z otročjimi oblekami in pleteninami v Sodnijskih ulicah št. 2; Antonija Froelichova. malo trgovino z mešanim blagom v Konjušnih ulicah št. 2; Francesco Frischmann, trgovino s pomarančami in limonami na Pogačarjevem trgu: Ivana Vekjetova. trgovino z vinom, pivom, žganjem, sodovico in mineralnimi vodami v zaprtih steklenicah v Šelenburgovih ulicah št. 6; delniško društvo »Narodna tiskar-. trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na Jurčičevem trgu št. 3; Pavel Magdič, trgovino modnega blaga za dame in gospode, perila in potrebščin za krojače in šivilje v Prešernovih ulicah št. 7; Marija Slatnarjeva, prodajo slaščičarskega blaga in kruha v Sodnijskih ulicah št. 2; Matija Brezovar, malo trgovino z mešanim blagom na Poljanski cesti št. 76; Albin Jebačin, mizarski obrt v Hrenovih ulicah št. ^7: Ludovik Jakob Froelich, trgovino z razglednicami v Hrenovih ulicah št. 17; Ana Erjavčeva, žensko krojaštvo na Sredini št. IS; Josipina Podkrajškova, trgovino z drobnim blagom na Jurčičevem trprn št. 3. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so pr. m. sledeči obrtniki svoj obrt: Ferdinand Neuwirth, trgovino z deželnimi pridelki in komisijsko trgovino na Dunajski cesti štev. 14; Karel Stiiekler, konjsko mesarski obrt v Metelkovih ulicah št. 4; Ivan Pušlur, branjevski obrt na Poljanski • •-ti Št. 76; Matija Brezovar, prodajo sadja na Poljanski cesti štev. 31; Adalbert Kassig, trgovino z mešanim m agom v Škof jih ulicah št. 15. Vlomili so danes ponoči v Ko-slerjevo restavracijo dosedaj še neznani tatovi in ukradli 9 steklenic vina, 2 škatulji »Damen - svalčic, nekaj čokolade in 8 K denarja. Aretovan je bil včeraj krošnjar s suho robo Peter Ciglar, rojen leta 1873. v Meljanu, pristojen v Bednja na Hrvatskem, ker je obdolžen, da je poneveril na Reki 140 K. Pomagati si je znal. Dne 21. t. m. je prišel k služkinji Ivani Cešnovar jevi v Kolezijskih ulicah št. 20 neki neznan človek ter ji rekel, da naj mu da 5 K za pogreb njenega brata, ki je v hiralnici umrl. Cešnovar- jeva je neznancu res dala denar in ko je Šla potem tudi sama v hiralnico, se je prepričala, da njen brat še živi in da jo je neznanec s to pretvezo le za denar ogoljufal. Prijeta prisiljenca. Kakor smo poročali, popihala sta jo začetkom t. m. prisiljenca Aleksander Piehler in Juri Bergant, katera sta pa uživala le malo časa prostost, kajti prvega so prijeli v Celovcu, drugega pa v Kranjski gori. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriki) 26 Slovencev in 46 Hrvatov. Izgubljena je denarnica z manjšo vsoto denarja, v kateri je bil tudi orožni in lovski list na ime Herz-mann. — Manipulantinja gdč. Alojzija Petačeva je izgubila zlat okrogel obesek s črkama A. P., vreden 16 K. Jugoslovanske vesti. Skupščina »H r v a t s k e stranke prava v Zagrebu. Včeraj dopol-dne se je pričela, kakor smo že poročali, glavna skupščina »Hrvatske stranke prava« v Zagrebu. Skupščine se je udeležilo okoli 700 zaupnikov. Slovence so zastopali na shodu poslanca I v a n Hribar, Fran R o-b 1 e k in odvetnik dr. Fran Novak. Predsednik Grga Tuškan je pozdravil v iskrenih besedah navzoče Slovence ter izrazil svoje veselje, da so na skupščino prihiteli tudi Slovenci, da dejanski pokažejo svoje bratstvo Hrvatom. Nato je predsednik poročal o delovanju stranke in o političnem položaju. V svojem govoru je zlasti naglašal potrebo sloge med Hrvati in Srbi, ker samo pod tem pogojeni je mogoče izvojevati neodvisno in samostojno Hrvatsko. Ko je Tuškan končal svoje poročilo, je dobil besedo poslanec Ivan Hribar, frenetično pozdravljen od skupščine. »S prijateljem Roblekom Vam prinašam«, je rekel, pozdrave slovenskega naroda, zastopajoč Slovence, v kolikor so združeni v »Jugoslovanskem klubu«, a s prijateljem dr. Novakom zastopajoč izvrševalni odbor narodno-napredne stranke v Ljubljani. V nadaljnem svojem govoru je naglašrd, da Slovenci niso prišli v Zagreb kot gostje ene stranke, marveč kot gostje vsega hrvatskega naroda: došli so. da izrazijo simpatije slovenskega naroda junaški borbi bratov Hrvatov proti tujemu naši lst vu. Bili so časi. ko je Slovence navdajala bojazen, da bodo Hrvati omagali v započetom boju. Toda ta bojazen je bila neopravičena. Hrvatski delegati so se borili v Pešti tako hrabro, da so si priborili občudovanje vsega kulturnega sveta. Sedaj Hrvati ne uživajo samo simpatij vseh velikih strank na Avstrijskem, marveč hrvatsko vprašanje je vzbudilo pozornost po vsi Evropi. Ako se bo hrvatski narod vedno boril tako junaško, bo skoro zasinil čas, ko bodo Hrvati lahko rekli: »Croazia fara da se«! Ako tudi sedaj Hrvati in Slovenci politično še niso združeni, vendar se že napoveduje doba, ki jo gotovo doživi še naša mladina, ko si bosta Slovenec in Hrvat stala bok ob boku združena pod streho hiše ene. Hribarjevemu govoru je sledilo burno, navdušeno ploskanje in pritrjevanje. Nato je referiral posl. Zagorac o strankinem programu ter predlagal resolucijo, v kateri se na-ulaša. da »Hrvatska stranka prava« vztraja na programu iz leta 1894., da se bo tudi v bodoče borila za neodvisnost Hrvatske, da bo negovala slogo in vzajemnost z enakokrvnimi brati Srbi, da odobruje delovanje hrvatsko-srbske koalicije ter poživlja svoje poslance, naj vztrajajo v hrvatsko-srbski koaliciji. Ta rosoln-cija je bila soglasno sprejeta. T)r. N e u m a n je nato poročal o gospo-darsko-političnem programu, Hinko S i r o v a t k a o potrebi organizacije in o strankinem časopisju, D. Tu r k pa o specialnem delu gospodarskega programa za kmetsko prebivalstvo. Skupščina se je prekinila ob eni in nadaljevala ob treh popoldne. Zvečer ob osmih je bil v »Sokolovi« dvorani slavnosten komers, na katerem so govorili tudi navzoči Slovenci. Hrvatska sekcija »Sv o-b o d n e Misli«. Snoči so imeli v hotelu »Royal« v Zagrebu sestanek hrvatski svobodomisleci, na katerem so sklenili osnovati hrvatsko sekcijo mednarodne svetovne lige »Svobodne Misli«. Na sestanku so izvolili delegate za praški kongres »Svobodne Misli- ter razpravljali o ustanovitvi posebnega glasila hrvatske sekcije. Drobne vesti, Kol era je začela razsajati po kitajskih in japonskih obmorskih mestih. Umrlo je tudi že več Evropejcev. Bati se je, da se z ladjami prenese kolera tudi v Evropo. — Sneg v planinah je zapadel v višjih legah več centimetrov visoko. Temperatura je padla pod ničlo. — 168 milijonov kron namerava baje Rusija plačati neki se-vernoangleški družbi za zgradbo novih vojnih ladij in križark. — Truplo papeža Leva XHI. se prenese ponoči brez svečanosti v Lateran, in sioer Še ta mesec. Tako je odredil sedanji papež zaradi proti -klerikalnih demonstracij. — Zopet kartel. Avstrijske steklarne, ki izdelujejo le steklenice, so sklenile kartel. — Papeževa nezmotljivost. Izišel je dekret, s katerim se spreminja cela vrsta določb tridentinskega koncila glede formalitet pri zaroki in poroki. — Slab začetek mirovne palače. Ar h i tek to nična kupola, ki je bila postavljena povodom polaganja temeljnega kamna za mirovno palačo, se je zrušila ter ubila dva delavca. — Nesreča na morju. Na grški ladji „Lvoavvps" se je v Bosporu razletel kotel ter se je vsled tega potopila. Utonilo je 30 oseb. — Podzemski kolodvor. Ogrska vlada namerava zgraditi centralni kolodvor v Budapešti pod zemljo na kraju sedanjega zapadnoga kolodvora. Vlaki bi vozili pod zemljo z elektriko Stroški so proračunjeni na 10 milijonov K. — Pet žen in deklic je izginilo iz Berolina zadnje dni na zagoneten način. * Lfev na morskega psa v — Berolinu V beroiinskem zabavišču so razkazovali do zadnjega časa tudi pet morskih psov. Seveda so bile živali v vodi v primernem basenu. In živali so bile zadovoljne v svojem tesnem prostoru. Nekega dne pa si je spomnila pasja samica ter je uskočila. Šla je precej daleč po peščeni poti, dokler ni prišla do malega jezera, v katerega se je vsa vesela pognala. Dvajset mož z mrežami jo je lovilo, toda psica se jim je vedno pravočasno potopila. Ker bi njeno bivanje ne bilo nevarno le ribam, temuč tudi malim čolnom, ni preostalo drugega, kakor da so jo ustrelili. * Največji demant na svetu je takozvani „Collinanu, ki ga je sklenil ravnokar transvaalski parlament kupiti za angleškega kralja, da se vdela v angleško krono. Značilno za pasjo pohlevnost šele od Angležev tepenih in podjarmljenih Buro v je, da je njihova večina v parlamentu kakor en mož glasovala za ta velikanski izdatek, dočim so Angleži, ki imajo v parlamentu manjšino, odiočno bili proti temu, Češ, da državno gospodarstvo že itak izkazuje primanjkljaj. Demant „Cullinanu tehta dve tretjini kg ter je velik kakor mala pest. Našel ga je rudar, ki se je imenoval Culiinan ter je postal čez noč milijonar, zakaj ta demant se ceni na 6 milijonov K. Neobrušen ima 2660 karatov, a obrušen bo tehtal še vedno 2000 karatov, t. j. trikrat več, kakor tehtajo dosedaj znani demanti, namreč „Florentiner" v zakladnici avstrijske cesarske hiše (1391 > karata), „Orlov", ki je na vrhu ruskega žezla (194 karatov), „Sudsternu v francoski zakladnici (125 karatov) in „Kohi-nooru v angleški dvorni zakladnici (106 karatov). * Čuden pojav zastrupljenja. Čuden slučaj zastrupljenja krvi se je pripetil v Alleghenv, Pa. Perica Mary CofTers je svoje čevlje namazala s črnilom, ki ga rabijo za znamovanje perila. Nekoliko dni pozneje je s strahom opazila, da postajajo njene noge modro črne, in da se ta barva polagoma razširja po celem telesu. Ko ji je pa končno to prišlo na vrat in glavo, je šla obupana k zdravniku. Ta je dognal, da se je Črnilo vsesalo v kri, ki je strup raznesla po vsem telesu. * „Bodi tako prijazen in se pusti obglaviti I" V starih Časih nisu smeli v Giessenu nikogar usmrtiti, ako ni sam priznal zločina. Sodnik je bil takozvani „cerkveni svetovalec". Nekoč je morilca Hessa z zvijačami in dobrohotnim prigovarjanjem pripravil do tega, da je umor priznal. Potem sta se peljala lepega jutra v najlepšem sporazumljenju na morišče. Toda kako je bil dobrohotni cerkveni svetnik neprijetno presenečen, ko je pred moriščem Hess hipoma izjavil: „Gospod cerkveni svetnik! Umora nisem izvršil jaz!u — „Toda, ljubi moj Hess, kakšne buda-losti počenjaš, saj si mi vendar včeraj vse lepo priznal." — „Nisem morilec, pa koneo besedi!" — „Hessek, lepo te prosim, ne delaj mi sitnosti in nepotrebnih potov! Bodi tako prijazen ter se pusti obglaviti". — rNedolžen sem, gospod cerkveni svetnik !u In pri tem je Hesse obstal ter ga po-strežljivi cerkveni svetnik ni smel obglaviti, temuč sta se oba „brez uspeha" peljala nazaj v ječo. Par dni pozneje je dal Hess poklicati cerkvenega očeta ter mu le priznal umor, češ, da je že sit tega Čakanja, naj mu le vzame glavo. In zopet sta se peljala sama na morišče. Med potom pa je vprašal cerkveni svetnik: „Se-daj mi pa povej, ljubi Hess, zakaj si mi napravil zadnjič toliko neprilik". „Ej, ali niste videli na stopnicah tista dekleta v kratkih krilih in pisanih nogovoiah. To so bile iz mojega rojstnega kraja ter so hotele gledati, kako bo Hess obglavljen. Zato pa sem takoj sklenil, da jim pokvarim veselje". Po tej izpovedi je položil glavo na klado, da mu jo je odrobil. * Poroko v Avstriji lota 1904. Vseh porok v Avstriji je bilo imenovanega leta 210.146. Večina ženinov (112.693) je bila v starosti med 24. in 30. letom, dočim je nevest tretjina (69 986) bila nad 20 do 24 let, druga tretjina (65 554) pa nad 24 do 30 let stara. 180.366 ženinov je bilo prej samskega stanu, 29.780 pa vdovcev ali ločenih; nevest pa je bilo 193878 samskih in le 16.379 vdov ali ločenih. Iz tega se vidi, da se več vdovcev zopet poroči kakor vdov. * Ribarstvo v Jadranskem morju. V letu 1905 do 1906 nalovili so v Istri in v Dalmaciji 9,797.000 kilogramov rib z vrednostjo 6,524.000 kron. Glavni dobiček je dal lov na sardele. Seveda v teh Številkah nikakor niso vračunjene one ribe, ki jih polove posamezni ribiči na trnke ali majhne mreže. Ribji lov s trnki in pa z majhnimi mrežami je namreč prost. Zanesljivo iznaša teža polov-ljenih rib, ki niso izkazane v gornjih številkah, okrog 1,000 000 kg. Ribarstvo pa bi primorskim prebivalcem v Istri in Dalmaciji lahko prinašalo veliko večje dohodke, ako bi bilo urejeno. * 20 milijonov za umetniško zbirko • Angleška trgovina umetnin Duveen Brothers je plačala za slo-večo in po vsem svetu znano zbirko Rudolfa Honna v Parizu 24 milijonov K. Zbirka ima posebno lepe slike holandskih mojstrov. Samo Rem-brandtovih slik je v zbirki 11. Dosedaj je to največja vsota, ki je plačana za eno zbirko. Književnost — Richard Charmatz: Deutsch-oesterreichische Politik. Studien iiber den Liberalisinus und iiber die aus-\viirtige Politik Oesterreichs. Leipzig, Verlag von Duneker & Humblet, 1907. Str. 402. Cena 8 K. Za politika je ta knjiga jako poučna. Pisatelj, ki se že dolgo bavi z avstrijskim problemom, kakor pričajo njegove študije v različnih revijah, preiskuje v tej knjigi, kako bi se dala ustvariti neni-ško-avstrijska, resnično liberalna stranka in kakšna bi morala biti, če bi hotela živeti. Dosedanje nemške stranke, ki hočejo biti liberalne, so se izneverile svojim temeljnim načelom in vsled tega se je zgodilo, da sta najmočnejši nemški stranki danes — krščansko-socialna in soeialno-demo-kratična stranka. Kakor rečeno, sodi Charmatz, da so liberalne stranke tega same krive, ker so zaradi nadvlade Nemcev v državi izdale svoj liberalni program tako v političnem, kakor v gospodarskem in kulturnem oziru. Charmatz tudi ne poskuša teh nemških strank oživiti, nego dela na to, da bi se ustanovila nova nemška stranka, ki bi se predvsem odpovedala zahtevanemu, a nevzdržljivemu gospodstvu Nemcev v državi in se zadovoljila, da bi bili Nemci le prvi med enakopravnimi narodi. Ce bi ta stranka hotela imeti bodočnost, bi se morala upreti vsemu reakcionarstvu. Njena politika bi morala biti moderna, kulturna, ljudska, skozinskoz napredna. Meriti bi morala v gospodarskem oziru na splošno industrializacijo in v tem duhu bi se morala lotiti obrtniškega in agrarnega vprašanja. Privržence naj bi ta stranka v prvi vrsti iskala med inteligenco in urad-ništvom, boljšimi trgovci in obrtniki, boljšimi posestniki in delavci. Iz-kratka: Charmatz sodi, da ima bodočnost samo resnično svobodomiselna meščanska stranka, sicer utonejo nemške stranke ali v klerikalizmu ali pa v socialni demokraciji. V narodnostnem oziru naj bi ta stranka stala na stališču nacionalno avtonomije, glede zunanje politike, naj bi delala zoper vsako ekspanzivnost, a skrbela naj bi, da se ohrani mednarodni vpliv države in da ostanejo odprta vrata na Balkan. To so glavne ideje te knjige. Kar jej daje posebno vrednost, je pa kritika vsega delovanja in nebanja liberalnih nemških strank. Kdor bo čital to knjigo, bo iz nje spoznal, kako bistven je razloček med liberalnimi strankami nemškimi in slovenskimi. Spoznal bo pa še več: da je slovenska narodno-naprednn stranka za Slovence to, kar naj bi bila nova nemška stranka za Nemce. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Sirovi mož. Zakonska Janez in Terezija Volčini posedujeta malo zanemarjeno bajto na Krtini. Mož se peča tudi s tesarstvom, in lahko zasluži denar za domače potrebščine. Toda mož je pijančevanju vdan in v pijanosti skrajno sirovo ravna s svojo ženo in otroci. Mnogokrat je motala z otroci vred se skrivati in pomoči iskati pri sosedih, da je ušla pretepanju. Tudi dne 22. in 24. rožnika je Volčini na zgorej navedeni način gr- do postopal z ženo in jo telesno poškodoval. Ni čuda, da so pri tem trpeli štirje nedolžni otročiči v starosti dveh in pol in 10 let pomankanje ter so bili včasih cele dneve sami Sebi prepuščeni, ko je5 šla mati dninariti, ker je bila vsled vednih prepirov z možem ]K>trebna razvedrila. Dne 31. velikega travna so bili trije otroci sami doma, le desetletna Ivanka je odšla v šolo. Okoli 11. sta se napotila devetletna Rezika in petletni Janezek k sosedom kruha prosit, med tem časom je šla tudi dveinpol leta stara Katrica k potoku Radomlja, kamor je preje hodila z materjo, ter v vodi utonila. Sodišče je obsodilo sirovega moža na 10 tednov, brezskrbno mater pa na en teden v zapor. Ni se še spametoval. Damjan Globokar, posestnik v Rudniku, je znan sirovež in je imel že večkrat s sodiščem posla. Dne 8. rožnika t. 1. je zvečer prišel v Jeršinovo gostilno v Rudniku ter se jel z gosti prepirati. Navzoči fantje so ga naskočili in ga z gostilne iztirali. Ko so ti zapustili gostilno, se jih je lotil Globokar z vilami. Cirmana je udaril ž njimi po glavi in ga na tleh ležečega z ojstrino vil sunil v obraz, da mu je predrl ustnice in poškodoval zobe, nato je še udaril Franceta Šebanca po desni roki. Obdolženec pravi, da se je moral braniti, kar pa ni resnično. Obsojen je bil na 8 meseceo težke ječe. Čudni verski prerok. Ko se je dne 7. rožnika t. 1. okoli opoldne zidar Andrej Suhadolec vračal domu v Švico, je zapazil ob cesti ležati delavca Antona Dobnikarja in zidarja Fr. Oražma, oba iz Švice. Dobnikar je zakričal nad Suhadolceni: »Ali pristopiš k naši veri in se vpišeš k nam t« »H kakšni veri?« je odvrnil ta. Zdajci ga je Dobnikar udaril z roko, da je padel, nato pa ga še mahnil s steklenico in dežnikom po levi roki. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Preveč korajžna sta bila Anton Lap, delavec v Ljubljani, in Mihael Plevel, ki sta precej natrkana sedela v Pezdirjevi hiši v Malem Mengešu. Pri odhodu sta se jela. prepirati ter je na cesti Plevel vrgel Lapa ob tla. Temu to seveda ni bilo po volji, zato je šel za njim in ga odzadaj sunil z odprtim nožem enkrat v leve pleča, enkrat v levo uho. Lap se zagovarja s polno pijanostjo. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Telefonsko in Brzojavna ooročilo Dunaj, 23. avgusta. Pri deželnem sodišču se nahaja v preiskovalnem zaporu radi umora neki P 1 e -c h a , ki že šest dni neče ničesar jesti, češ. da je že dve leti v preiskovalnem zaporu in da raje umrje, kakor da bi še nadalje moral živeti v preiskovalnem zaporu. Državno pravdništvo je dobilo nalog, naj takoj sestavi obtožnico, ker se upa, da bo Plecha nato takoj opustil prostovoljno gladovanje. Praga, 23. avgusta. Poslanci dr. H e r o 1 d , K 1 o f a č in Prašek so Se z ozirom na zasedanje deželnega zbora, dogovorili, da skličejo v kratkem konferenco vseh čeških poslancev, da se dogovore o skupnem postopanju v deželnem zboru. Ker se ne ve, ako bo deželni maršal knez Lob-k o w i t z že v tem zasedanju predložil deželnemu zboru že izgotovljeni načrt volilne reforme, se je sklenilo, naj češki poslanci intervenirajo pri deželnem maršalu, da bo dal na dnevni red tega zasedanja razen gospodarskih točk tudi predlogo o doželno-zborski volilni reformi. Severnik, 23. avgusta. Ministra A e b r e n t h a 1 in T i t t o n i sta imela danes konferenco, ki je trajala do opoldne. Na tej konferenci se je doseglo v vseh vprašanjih popolno sporazumi j enje. Ob 12. sta se mini stra odpeljala v S t r e 1 z h o f , kjer obedujeta pri baronu (i ager n u. V nedeljo ali najkasneje v ponedeljek zjutraj se T i t t o n i odpelje v Išl. Išl, 23. avgusta. Krilni adjutant cesarjev, major 6. dragonskega polka. S e h a f f g o t s e b e, je umrl na vnetju ledvic. Osjek, 23. avgusta. Srbska radikalna stranka je izdala manifest na narod, v katerem opravičuje svoj iz stop iz hrvatsko-srbske koalicije. Hag, 23. avgusta. Na shodu Zio nistov se je sklenilo, da bo v bodoče na zionistskib kongresih raspravni jezik b e b r e j s k i in da se ima zasnovati fond za ustanovitev bobre j s k e gimnazij e v J a f i. Rim, 23. avgusta. Poveljnika japonskih križark, ki sta pripluli v Napulj, admirala l j n i n a , sprejme kralj Viktor Phnanuel v posebni a v dijenci v Racconigi 27. t. m. Palermo, 23. avgusta. Pod ne kim mostom so našli dva goreča zaboja. Ko so ogenj pogasili, so našli v njih razkosano mrtvo truplo nekega francoskega begunca, ki je bil član neke tajne družbe ponarejalcev denarja. Dotično družbo so aretirali. Aretovanci so priznali zločin. ; čctcuu < i >dlU it« \ Uvl lil. Meteorolosično poročilo. Cas opazovanj« Sfanie S6 p > m barometra • mm B c > E » i g Vetrovi N ebo 22 U 74 13 12 4 si. a v/.d. jasno 23 ! 740*8 92 brezvetrno oblačno »od 1 737 5 21 1 i ar. Jug del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 13 0 nor male 18 2 . — Padavina v mm (JU Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da se je naš ljubljeni brat, bratranec, nečak odnosno svak, gospod Ivan Potfkrajšek, trgovski sotrudnik včeraj ob 6 uri zvečer v starosti 27 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni, mučni bolezni, preselil v večnost. Pogreb bo v soboto, dne 24. t. m ob 1 ,4 uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta v mestni log št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, 23 avg. 1907. 2823-i Žalujoči ostali (Mesto vsakega drugega obvestila.) Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani javlja žalostno vest, da je redni član, gospod Ivan Podkrnlšek, trgovski sotrudnik včeraj ob 6. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto, 24. avg, ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta v mestni log št. 15. na pokopališče k Sv. Križu. Počivaj vjmiru! 2S-26 ^ V Ljubljani, 23. avgusta 1907. —--~^****mmBg0m Zahvala. Povodom smrti našega ljubljenega, nepozabljenega soproga in očeta, gospoda Mihaela Zalorja, nadsprevodnika juž. železnice v. p. izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nas v njegovi bolezni in v zadnjih težkih dnevih tolažili; istotako zahvaljujemo iskreno vse, ki so spremili pokojnika na zadnjem potu. Vsem in vsakem posebej naša udana zahvala! 28^0 V Ljubljani, 23 vel. srp. 1907. Žalujoča soproga in otroci. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli od raznih strani ob smrti mojega ljubljenega, nepozabljenega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Andrejo Dltrlch izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujem gosp. pevcem, kteri so dragemu pokojniku zapeli kot zadnji pozdrav žalostinki; naposled vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. Postojna, 22. avgusta 1907. Žalujoča soproga 2804 Faul Ditrick. Dečka ti poštene hiše, najmanj 13 let starega, sprejme takoj za vrtnarskega učenca ALOJZIJ KORSIKA v IL.|nbl|ani. 2803 2 Blagajničarka k predstavam, ki bi čez dan opravljala kontorska dela, se sprejme v kratkem. 2817 Kje, pove upravu. Slov. Naroda. Jouno zahvalo. Spoštovani letoviščarji so 18. avgusta priredili veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen tukajšnjim ubožcem. Za to plemenito in človekoljubno iz--kazanje ljubezni do bližnjega se čutim dolžnega, izreči v imenu obdarovanih ubožcev vsem častitim udeležencem, posebno pa ljubi mladini najiskrenejšo zahvalo. Občinsko predstojnico Dol. Logatec, 20. avgusta 1907. I. Mulley 2816 župan. Pioda aa tako] dobro obranima pisalno oprava pod jako ugodnimi pogoji. EgidiJ Jeglit. Glince ttev. ZO. «92-2 Postelji perje in puli oprano in osnaženo 7Jtt od 35 kr. naprej B07 26 prodaja 6 o C. I. Hamann v tjubljani. 3 0. Bernotovič i Angleško skladišče oblek Hm itn. ffl. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev sumo 5'50 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, ^rnib ali r avib >ia trakove l močno ubitimi podplati, u- jnovejfie o»"ke, dalje par nioskib in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. %'mI -A tovari Mamo .V50 t4. Za naročit.ev zadoutuje dolgost 2805 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Navdajajoče rad zamenjam Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. gozdni čuvaj, veič" slovenskega jezika, izvežban v vseb^ gozdnih in kulturnih opravilih in energičen. Istotam se sprejme pri gospodarstvu, izvežban v vseh gospodarskih delih, pošten in strog z delavci. Prosilci Laj pošljejo izpričevala in ponudbe na 2798—2 graščinsko oskrbništvo v Boštanju, pešta Radna na Kranjskem. Odhod lz Ljubljane jot. ieL: 4-08 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.) 7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- Ofs p r&d poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) ii 40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž, i-OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, s.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorici drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v Ljubljano jui. ieL: a.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Il*50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel.,{jTrstt drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,gRu-dolfovega. 11*10 predpoidne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO-oo ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 8 46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IOS9 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika O-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 0-00 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) G. kr. ravnate jstvo državnih železnic v Trstu. Oblastveno dovoljena razprodaja! Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup! se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popotne opustitve trgovine moške srajce manšefe Dvorski trg št. 3 pod r)aredne kavarne. 20C6-19 sestoječa iz zofe, 6 foteljev ter mize, se za 70 gld. proda. Poizve se sv. Petra cesta st 97 v pritličiu. 28.o-1 Prid. hlapec za vsako delo z daljšimi spričevali, Če mogoče vojaščine prest, se sprejme takoj. Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2:06—9 Ponudbe na upravnifitvo „Sloven. Naroda- pod hlapec 223£l Zelo dobro vpeljana žMekuharila v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci se radi rodbiLSkib razmer takoj Ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20 O 0 gld. 2 r, * Ponudbe pod »Priložnost 224" na upravn štvo „ Slovenskega Naroda-. 1Č46-17 Svicarija. Od 1. mola nadalje tudi gorka kuhinj a Vsak dan ob 3. in on 7. popoldne KONCERT Ljublj. seksteta na lok Ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj, 1 ,10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne. Ustop vselej prost. 5000 Kron zaslužila plaćam onemu, ki ml dokaže, da moj* čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 250 ni priložnostni nakup in sicer: Pristna švicarska pat. sist. Roskopf lepile ura, točno regul. in ki natančno ni-b indiskih čarovniku v razvedre vsako družbe in še 3D0 razi. predmetov, koristnih in trpljivih pri vsaki hiši ias'onj. Vic .-^ z elejr. sist Roško f iepno uro, ki f« -dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. povzetju ali denar naprej (tudi uganke) »»< S. DR BACH, svetovno razDOšlUnlnicn N. B, Kdor naroči ? zavitka, mu priden« ta zastonj prima angl. britev ali h r.ajtin. ž« robcev. Za neug ja oče denar takoj nazaj, riziko terej izključen. 1 Vljudno se priporoča trgovina ' Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtori trt štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3612 Gene zmerne. 9& 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12 96 Podružnica ▼ SPUSTU. StrilarjeTO nllce it 2. Podrninioa w CELOVCU. m fosid ms aoo.ooo« obrestuje vlogo na knjižico In tekočI račun po 41/,0/. od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip- cijo deležev »nuječe »e „Hotelsko družbe z omejeno zavezo Triglav1' po K 500 —, 1000—, 5000 — in 10.000. Bentni davek plača banka nama. Bontni davek plaća banka Iadajatelj in odgovorni orednik: Ras to Pusto« lemiek. Lastnina in tisk BNarodne tiskarne-. 1717 0631 ES 66