Naročnina listo : =
. K 12-
STRA
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno Zunaj Avstrije:
&—
3'—
Celo leto
K 17-
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inseraii ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::•
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška uiica 5. = Telefon št. 113.
Razpust ?
Zopet enkrat j® v nevarnosti naš parlamentarizem in ljudje si zopet enkrat ’ pripovedujejo velike skrivnosti o našem državnem zboru. Ali je to upravičeno, ali stojimo res pred razpustom, to vprašanje se nehote vsiljuje vsakomur, ! ki le z nekoliko večjo pazljivostjo premotriva tokratni položaj. Zunanji vzrok krize ie : poljsko-rusinski spor, notranjih, prikritih je pa več. Pri nekaterih je celo [,jder Wunsch der Vater'des Gedankens“ ter bi radi videli državni zbor razpuščen prej ko pnej.
V državnem zboru tvorijo sedaj večino liberalni Čehi, nemški naeionalci, Poljaki in Italijani. V-časih se okrog tega okostja znajde ' Še kaka druga stranka,, toda v bistvu je večina vedno označena z zgoraj navedenimi strankami. Ta večina, izišla iz zadnjih volitev, gospodari sedaj v naši državnozborski polovici že čez dve leti. Z1 velikim krikom in med urnebesnim navdušenjem je šla na delo. Poraz nemških krščanskih socialcev je bil mnogim nekako zna-nilo lepše bodočnosti. Toda prišlo je drugače. Svobodomiselna kooperacija se ni izkazala in že sedaj po dveh letih vlada grozna, pobitost. Liberalni zaročenci berejo drug drugemu levite in valijo krivdo radi nedelavnosti državnega zbora, dz enih ram na druge. Seveda, pri tem ne skoparijo z očitki in če človek čita njihovo časopisje. 1 potem se v groznem labirintu sploh ne spozna.
Eden glavnih vzrokov teh desolatnih razmer je brezdvomno dejstvo, da večinske stranke nimajo nobenega sposobnega voditelja. Med seboj needine in razdrapane, se love od ene osebe do druge, a nikjer ne najdejo res zmožnega človeka., ki bi jim pokazal skupno pot. Voditeljev, ta/koimenovanih ^odličnih politikov“, imajo dovolj, ampak ko gre za res, potem se izkaže cela. duševna revščina. 'Gozd je velik, toda gotovi ljudje radi samega gozda ne vidijo niti dreves. Največje reve v tem oziru so nemški nacio-nalci. Pri zadnjih volitvah so spravili skupaj veliko Število mandatarjev. Kakor je bilo čitati v njihovem Časopisju;, 'so obljubljali delati „furorje.“ : In sedaj? Nič in zopet nič! Neorientiranost in nesmotrenost sta glavna znaka, s katerima se da Še tu pa tam kaj vtemljiti ,in zadovoljiti. Cela mizerija se tedaj še u-metno, a z največjimi težavami prikriva. Vendar pa je skoro nemogoče pričakovati, da bi to trajalo dalje. Pokanje in rušenje, kijga je opaziti na vseh koncih in krajih, bo postalo tako, da se ga, bo zbal tudi najnedolžnejši.
Kakor smo tedaj že rekli, so sedanje svobodo-
miselne večjnske stranke povsem nezmožne za vsako smotreno delo,. 'Odsev teh večinskih strank je ministrstvo z nesnosnim Hochenburgerjem. Da je tako ministrstvo za našo državno polovico1 nerabno, ni treba še posebej povdarjati, ker je to že prevečkrat potrjena resnica. Sicer ne mislimo s temi konstatacij ami napadati parlamentarizma,. Naše ustavno življenje je ravno tako kot kje drugod, dobro in v svojem bistvu zdravo, samo njegovi varuhi so za nie. Da bi se ti varuhi spremenili, za to se trudijo najbolj krščanski socialci. Kljub groznim stroškom — glej slučaj Mataja — si žele novih volitev, ker upajo, da bi jim znala cvesti pšenica, Nas kot strajnkar-je puščajo te zadeve seveda, popolnoma mirne. Naša pozicija med volilstvom je tako trdna, da nas puste nove- Volitve popolnoma hladne. Godilo \bijseJdabo samo liberalcem, ki bi zopet doživeli grozne poraze.
99
Stranka kmečki k ljudi j.
u
Pred kratkim je bilo na tem mestu brati, da je Narodna stranka „gospodska“ stranka. Zvedeli smo, da je tako izjavil v !„Narodnem Listu“ neki napredni kmet, za njim pa je isto trdil neki dr. Brunčko na letošnjem glavnem zboru Narodne stranke dne S. oktobra, Dr. Brunčko je menda, kakor kaže njegov na-sloiv, gotovo tudi gospod in ob enem pristaš tiste „gospodske“ stranke; on bo torej vedel, ker je celo odbornik te „gospodske“ Narodne stranke, dobro vedel, ali je temu res tako, ali j® „delala“ njegova stranka za gospodske ljudi po< mestih in trgih fin za gospodo po kmetih in koliko je delala. Besedo tega odbornika, odbornika, brez mandata, si je treba zapomniti, kajti potem nam bodo še bolj čudno zanimive besede drugega odbornika z mandatom podpredsedniška,
V „Narodnem Listu“ z dne 17. oktobra, namreč beremo, da je tisti odbornik, podpredsednik Narodne stranke, dejal na ravno istem občnem zboru, da je Narodna stranka pred vsem stranka kmečkih ljudi, zato je baje samo ob sebi umevno njeno delovanje a-grarno, to je, osredotočeno za dobrobit — kmečkega ljudstva.
Opravičeni smo torej vprašati: kdo ima prav, ali odbornik brez mandata, ali odbornik z mandatom, pođpredspilni'štva? Odgovor si damo, ker dobro poznamo Narodno stranko in vse njene znamenite narodne nastope in njeno delovanje po naši deželi, — lahko sami. Mi potegnemo namreč z naprednim kmetom, ki se je pritoževal (v f„Narpdnem Listu“, da je Narodna stranka, gospodska stranka. Napredni kmet
2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
bo že vedel, ker je baje stranka pred vsem za — „kmečke ljudi.“
Koristno bi pa bilo za tistega naprednega kmeta, da bi ne ostal na pol poti. Izvajati bi namreč Še moral te-le posledice: Ce njegova beseda v stranki kaj velja, mora gledati, da stranko temeljito poboljša, spravi na druga pota. iTioda o tem se je že lahko zdaj prepričal, da na njegov® besede nič ne dajo gospodje, saj mu še odborništva niso dali. Ce pa njegova beseda ne zaleže nič, potem je pa neodkritosr-čnež, neznačajnež, če je še nadalje njen pristaš in podpira tisto „gospodsko“ stranko, pri kateri dobro-misleča beseda ne zaleže nič, niti beseda naprednega kmeta, za katerega, „pred vsem stranka deluje.“
Toda mi vemo, da se napredni kmet sam rad štuli med tisto gospodo in zaničuje svoj kmečki stan, sicer bi ne bil „napreden.“ Dvoje stvari ga je namreč naučila Narodna stranka pozabiti. Prvič:
Kmečko življenje je življenje največjega Irp-. ljenja, drugič: kmečko življenje je življenje najuda-nejše pobožnosti. 'To dvoje je zavrgla Nar. stranka in z njo tudi napredni kmet. Nairodniaj stranka ne more biti prava kmečka stranka, ker zametuje trpljenje žuljavih rok in pridiguje gospodsko, veseljaško, komodno lenarjenje. Narodna stranka je napredne kmete naučila zaničevati cerkev, obrekovati duhovnike, norčevati se iz pobožnih ljudi. Naprednemu kmetu začne kmalu, kakor nam kažejo žalibog že-mnogi dokazi, mrzeji kmečko delo, ljubše mu je postopanje. Kolikokrat slišimo naprednega kmeta govoriti, da je kmečko delo neumnost, boljše je, voziti se okoli in postopati, ko pa obdelavati grudo. Pozabil ie in je jezen, če ga kdo spomni: ,„V potu svojega obraza si boš kruh služil“ in neprijetna, odurna mu je resnica, da zemlja rodi le trnje in osat, če je pridno in s celim naporom ne obdeluje. Ljubezen do rodne grude, s trpljenjem prežete, je izginila pri naprednem kmetu. To je zasluga Narodne stranke.
Bridke, hude posledice ne izostajajo za stranko in njene pristaše. Stranka se krči, trezni pristaši se odtegujejo njenemu vplivu, ker ivjdijo, da jih; tira Narodna stranka v pogubo. D onih pristaših ki še navzlic temu vstrajajo pri Narodni stranki, a-koravno se njeni odborniki1 iz njih norčujejo, tisti, pravim, morajo v svoji omejenosti imeti (veliko sovraštvo do večne resnice.
Da dva odbornika Narodne stranke na istem zborovanju 1 govorita take med seboj si nasprotujoče besede in se nikdo med njimi ne najde, ki bi opozoril svoje pristaše na tako neverjetno nedosledne no-jave strankinega ustvarjanja, to je znak najhujše
PODLISTEK.
Pobratimi j a Slovencev in /	Hrvatov.
/ Veseli ’ pozdravljamo i na novo oživljeno zvezo Slovencev in Hrvatov ter se spomnimo stare zveze Slovencev, bivjših na Hrvaškem v, šolali in službah, kjer so našli novo domovino.
Štajerski Slovenci so imeli po zgodovini tesno zvezo s Hrvati že od -časov sv. Girila in Metoda, — zlasti vshodni Štajerci s kaj kanskimi Hrvati od Varaždina skozi Zagorje do Zjagreba. Po govorečem jeziku se itak niso veliko razlikovali, kakor piše profesor M>. Valjavec v letnem poročilu varaždinske gimnazije leta 1856, kjer je poslovenjeno igro ^Ifigenija v Tauridi“ v slovenskem jeziku priobčil s to o-pazko:
„Jezik je okol Varaždina, kakono! priznavaju svi šlovničari, slovenski, i doista malo različan od pismenoga slovenskoga jezika. K tomu pako ima u ovdašnjih učionah svake godine više manje Slovenaca iz Štajerske.“'
V tem pomenu je tudi gospod profesor dr, Ilešič na Vrazovem domu ob Vrazovi Lipi 1. 1910 pov-dairjal: .„da je bila v prejšnjih časih slovenska domovina s sosedno Hrvaško eno kulturno področje. Stari pismeni spomeniki v Središču, Ormožu, Ljutomeru in Veliki Nedelji kažejo pretežno vpliv kamav-ski i(zagor sko-h r vaški). Varaždinska gimnazija in zagrebške šole so po naravni legi Štajerce vlekle k sebi in so sinovi: na primer središki vsi dijačili v Varaždinu.“
Med temi so sedaj živeči zlajtomašnik gospod Pintarič, dekan in mestni župnik v Radgoni — a letos umrli znani gospod zlatomašnik Sinko v Sredi-
šču in gospod Repič Franjo, zlatomašnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah; tudi slavni učenjak dr. Miklošič je nekatere razrede v Varaždinu obiskoval; ni župnije med Muro in Dravo ter v vinorodnih Halozah, da ne bi bilo dijaka tekom let v Varaždinu — do novejših časov bilo jih je do 50 na leto. Dobro je gospod dr. Ilešič omenil: .„Tu so se spoznali s hrvaško književnostjo ter jo ■ prinašali na Štajersko, ki ni imela kulturnega središča,“
Nekateri dijaki, dokončavši šestrazređno gimnazijo, so Šli v Zagreb, a nekateri v Gradec v filozofijo (7. in 8. razred) ter so mnogi po tem ostali na Hrvaškem v službah in tam novo domovino imeli. A posebno dosti jp bilo duhovnikov Slovencev na Hrvaškem v službi, 'saj ni bilo škofije brez Slovenca, celo slavni Strosmajer, škof v Djakovem v, Slavoniji, imel je duhovnika gospoda Matekoviča iz Drako-vec pri Mali Nedelji — že rajni — lam bi bil zlatomašnik. Res., velikanski bi bil ime n‘k vseh Slovencev gospodov profesorjev, uradnikov, zdravnikov, u-čiteljev itd., kateri so častno tamna] službovali, ali pa Še služijo; pa tudi na; Stajerju so Hrvati slavno delovali, na primer bili iso župniki iz Varaždina pri Kapeli Ign. 'Mlina|rič, pri Sv. Križu Alj. Maner, in Bratuša Mirko itd., bilo je res pobrafimjsko življenje med Slovenci in Hrvati, kakor v šolah, tako v službah.
Naj bo s tem postavljen spomin rojaku Slovencu, kateri je 50 let na. Hrvaškem živel kot dijak in duhovniku, gospod Anton Milošič, župnik v Modru-šu v senjski škofiji — obhajal bi letos Štiridesetletnico — toda 28. avg. je dveletnicai njegove smrti.
Rojen 3. maja 1848 pri Sv. Andražu v Leskovcu v Halozah. Iz domače Šole je prišel v varaždinsko gimnazijo, katero je z maturo dovršil 1. 1869, ter se odločil za bogoslovje v Senj, a njegova sošolca; pa v Maribor — eden že v miru počiva, a drugi blago-
nosho deluje v Ljutomeru pa prekrasnem Murskem polju. Senj je pomorsko mesto v hrvaškem Primorju, k tej škofiji spada Reka; in znani Trsat. Tu je bilo že več duhovnikov v službi, na primer gospod Tomažič od Sv. Miklavža,, Kralj iz Ormoža, bogoslovci: Kocmut od Sv. Bolfanka v Slov. goricah, Masten iz Ormoža (še živeči), Filipič Peter, Canžek, Rakuša že rajni; pozneje: Krajnc H., gospod Kokol od Sv. Barbare, sedanji gospod kanonik Vršič Al., ravnatelj bogoslovja v Senju od Sv. Antona v Slov. goricah; velečastiti gospod kajnonik Lorbek v Brebiru od Sv. Trojice v Slov. goricah, — razun teh bilo je še več Slovencev na Reki pri kapucinih, na primer imeniten pridigar provincijal P. Avg. Belec od Sv. Barbare, P. Polič od Sv. Ane, P. Rajh od Sv. [Tomaža, Postružnik, Strajnšak, Potočnik, Tabor; kleriki: Bežan (bivši notar v Marnbergu), Škrjanec, iTopol-nik itd., tako je našel Slovenec Milošič daleč od svoje domovine več svojih rojakov.
Težavno je bilo takrat potovanje v Senj, ker še na Reko ni bilo železnice, a; od Reke do Senja se je trebalo pomorskemu življenju vaditi — toda dobra, volja je vse premagala — to pot sb tudi Slomšek hodili 1. 1820 v Senj kot dijak v J7. razred.
Sedanja senjska škofija obstoji iz stare senjske in iz modruške leta 1617 — zato ima dvojne kanonike — za Senj in za ModruŠ v Brebiru, Novi in Bakru: vernikov 360.000, župnij 135, a kaplantj 80, toda 50 praznih. (Tu se je slovenski bogoslovec z veseljem na svoj poklic pripravljal ter bil" leta 1873 posvečen in |3. avgusta je v Leskovcu v Halozah novo sv. mašo služil, 1 pridigal mu je rojak gospod 'Jurij Duh, vitez božjegaj groba, bivši župnik in dekan v zagrebški nadškofiji. Dasira.vno je bilo leto 1873 med Slovenci za časa volitev jako burno, konservativne Haložane so namenili mladoslovenci, kakor zdaj šta-jerčijanci, ugonobiti — vendar se je na primiciji vse
propalosti stranke, ki niti sama np vidi, kak» je samostojno in trezno mislečim ljjudem v zasmeh in pomilovanje. Ce pa se spomnimo na njen program, potem pa si lahko to razjaisnimo. Program Narodne stranke je namreč ono znano ovinkarstvo, to se pravi po domače: neodkritosrčnost in hinavščina.
Nase prireditve.
Dramlje.
Dine 9. t. m. je imelaj tukaj^njaj mladeniška zveza svoj mesečni shod. Pri tej priliki nam je priredilo Zgodovinsko društvo“ v 'Mariboru predavanje o stoletnici slavne bitke pri Lipskem s posebnim ozirom na avstrijske Slovane. . Vdeležili so se shoda ne le mladeniči, ampak tudi možje, žene in dekleta, tako da je bila vdeležba prav povoljna. Govornik, prof. H o v a) č i č, je očrtal najprej političen položaj, ki je nastal vEvropi 1. 1813. po strašnem porazu,Napoleonovem na sneženih ruskih poljanah 1. 1812. Evropski narodi so porabili priliko, da stresejo iz svojega tilnika neznosen jarem silnega Napoleona, ki v svojem Ičastihlepju ni poznal mej. Rusko-pruski zvezi se 11. avgusta pridruži Avstrija in napove Napoleonu vojsko. Po mnogoterih večjih in manjših bitkah, piri katerih je Napoleon sapi imel še precej sreče, tem vpč smole pa njegovi generali, je prišlo dc velikanske bitke narodov pri Lipskem (15.—18. okt.). Pretežno večino avstrijske vojske so tvorili Slovani, Cehi, Slovenci in Hrvati. ' Vrhovni! poveljniki' cele zvezne armade je bil Ceh, knez Schwarzenberg. (Tirolska je bila takrat pod Napoleonom, Solnofgrad pri Bavarski, iz alpskih nemških dežel pa se 1 zaradi znanih telesnih hib rekrutira primeroma malo vojakov. Poprečno je takrat prišel v Avstriji na 100 prebivalcev po 1 vojak, ki je bil poklican pod orožje. Pri nas Slovencih in pri Hrvatih je bilo to število večje, ker so pri nas vedno jemali ' primeroma zelo veliko število vojakov. Slovenci onstran Save, Primorci in Dalmatinci so se morali vojskovati pod Napoleonovimi zastavami, ker so bili takrat pod njegovo oblastjo. Tako so kosti naših junakov raztresene po ruskih in nemških poljanah*
V bitki pri Lipskem je odločitev padla zlasti 16. oktobra,. Napoleon je glavne sile osredotočil ravno proti avstrijski vojski, ker če to stre, potem ima lahek posel z drugima dvema zdvteznikoma. Ko so v Lipskem zvonovi že oznanjali Napoleonovo zmago, se je bojna sreča nenadno zasuknilay Francoski poveljnik Murat si ni dovolj ogledal terena, prve vrste francoske konjenice so pri glavnem naskoku popadale v neko jamo, nastal je nered in v to klopko pre-metavajočih se konj in ljudi so ruski topovi vsipali strašen ogenj. Slovansko orožje je odločilo v kritičnem trenutku.
Ko je bil Napoleon premagan, so avstrijske čete brez posebnih prask zasedle zopet t. i. iljrske dežele. Francoske posadke so se slabo upirale, ljudstvo pa je povsod z navdušenjem pozdravljalo /avstrijske vojake in se veselilo, da pride zopet pod „starega cesarja.“ Zal, da se je ta ganljiva zvjöstoba, hr-vaško-slovenskfega ljudstva potem plačevala z grdim ponemčevanjem in kratenjem narodnih pravic. Velikega pomena pa je vendar bilo, Öa so Slovenci in Hrvati prišli zopet s svojimi brati pod enega vladarja, ker če (bi bili ostali ločeni še [dalje, bi eni in drugi težko ohranili svoj narodni obstoj.
Vsled napoleonskih vojsk je ljudstvo neznansko trpelo. Najkrepkejši možje in mladeniči, cvet nau-
mimo in veselo vršilo — bila je prava cecKveno-na-rodna svečanost.
Mladi gospod Anton se je moral v kratkem posloviti v Halozah, ter oditi pastirovat v kršno Primorje, ni bilo več čaša obiskati prijatelje, kateri so Še imeli nove sv. maše. Bilo je tega leta v Halozah in Slovenskih goricah — novi del Tavantinsice škofije — 11 novomašnikov ; izmed teh so Še trije v službi: dva dekana in eden župnik, dva) umirovljena, a Šest rajnih — odišel je, pa ni pozabil na slovenski mili kraj, ' bil je naročnik Dßlovejnskega (Gospodarja“, družbe sv. Mohorja, ter še je pismeno in osebno prijatelje obiskoval. V službi kot kaplan, provizor bil je delaven in vesten dušni pastir, ter postavši župnik v Cerovniku, pozval si je svojo staro mater in sestro na prevžitek, kjer pa ste tudi počitek našli — a v Leskovec ni več zahajal, ker so bližnji sorodniki umrli. 'Prestavil se je v slavni Modruš za župnika, tu je 22 let za križ častni in slobodo zlato deloval. Modruš je bilo mesto, trdnjava, a so grozni Turki razdjali, tu je bil škofije sedež od leta 1460 do 1617, tu se opralvlja kakor v škofiji ■ služba božja v staroslovenskem jeziku, z glagolico, črke od sv. Cirila in Metoda, zato se imenujejo duhovniki: „glagoljaši.“ V starih časih se je tudi na Slovenskem tu in tam glagoljašilo, na primer ’ leta .1607 je bil na-sttvvljen pri sv. Ožbaltu v Ptuju kajplan /Tomaž Pu-silanič,^ Dalmatinec, v Zadru posvečen, glagoljaš, ki je tukaj imel v staroslovenskem jeziku službo božjo; isti je bil leta 1604 vikar v Žusmu (Orožen, VI. str. 559), a od leta 1607—1617 župnik pri Sv* Lovrencu v Slov. gor. Potem je nazaj odišel v Dalmacijo — toliko o njem „Povoden.“
Slovenec Milošič je 38 let ' v staroslovenskem jeziku opravljal službo božjo vestno in pobožno, za to je lahko na koncu vsake in zadnje sv. maše molil tako: „(Ugodna budi tebje sv. Trojice služba rabota-
roda, so padli po bojiščih ali Se vrnili večinoma pohabljeni in bolehavi na svoje domove, prišla so velikanska vojna plačila, denarni polom 1. 1811., potem pa zaporedoma zelo slabe letine. A jravno ti strašni časi nas učijo, da v hudih nesrečah ni treba obupati, ampak z zaupanjem na Boga oprijeti se krepko dela in sčasoma zacelijo tudi najhujše rane. Ljudstvo, ki pošteno krščansko živi, pridno dela in skrbi za svojo izobrazbo,, prestane tudji 'najhujše krize, njegovi zunanji sovražniki ' ga ne morejo ugonobiti. Hujši je znotranji sovražnik:	razuzdanost,:1 lenoba,
lahkomišljena potratnost in nevednost, zlasti pa je alkoholizem tisti satan, ki izjeda duševne,, telesne in gmotne moči ljudstvu in napravi več škode, kakor vse vojske.
K sklepu je govornik vspodbujal poslušalce, naj po svojih močeh1 podpirajo „Zjgodovinsko društvo“, ki hoče odkriti preteklost naše domdvgne in našega naroda, naj ne vničujejo starinskih reci, ki se morda najdejo, kakor se navadno zgodi, 'naj čuvajo v svojih hišah stara pisma, pa stare lepe šege in narodno nošo.
K sklepu so pevci zapeli pesmico „Slavček“ in zborovanje se je zaključilo.
Središče.
V nedeljo, dne 9. t. m., se je vršil ob zelo lepi udeležbi funkcionarjev vseli zadrug v ormoiškem o-krožju lep zadružni okrožni shod,_ kateri je trajal skoraj tri ure. Shod je otvoril in ga vodil gospod T. Korpar, načelnik ormoške posojilnice. 1 Razpravljalo se je na shodu o skušnjah o priliki idenarne krize, o zadružnem fondu, o banki.
Gospod nadrevizor Vladimir P u Š e ji jf a k iz Maribora je predaval' o ustanovitvi ’ dobrodelnega društva v okvirju 1 naše zadružne organizacije. — Razpravam so zborovalci sledili z zanimanjem in obljubili, da bodo delovali za uresničenje našegai na-daJnjega zadružnega programa. Kot kraj za okrožni zadružni shod prihodnjega leta se je določil Sv. Tomaž.
Št. Jurij ob Taboru.
Na včerajšnjem zborovanju Slovenskeiga katoliškega političnega društva za vranski okraj sta govorila dr. Koro š e c in P i š e k. Prvi je govoril o deželnem zboru in njegovih nalogah 1 v bodočnosti, drugi o razmerah v državnem zboru ' ter o davčnih predlogih. Poslancema se je izreklo zaupanje.
Liberalizem in katoliška cerkev.
Sicer pravijo liberalci, da je vera zasebna reč, o kateri ni treba veliko govoriti v javnosti. Ali kljub temu ne pišejo liberalni listi o nobeni sfvari na svetu toliko, kakor o veri, klerikalizmu in pa o katoliški cerkvi. Kaj pa mislijo o cerkvi ? ZJelo 1 zmešano. Pra/v za prav še sami ne vedo, kako bi postanek cerkve razlagali in kako bi jo pred svetom v nič dejali. Enkrat pravijo, da (cerkve sploh ni, drugič, da je. Eni govore, da jo je Kristus ustanovil, drugi trdijo, da so jo poklicali v življenje rimski cesarji. A zopet so drugi, ki pravijo, (da je Kristus res cerkev ustanovil, ampak da se je tako izprdmenila, da ni čisto nič podobna Kristusovi cerkvi. Sicer pa cer-ke/v gor ali dol, kar uči, je itak vse sama zmota in nevednost. Cujmo!
„Katolicizem ni nikak izviren verski sistem, ampak kopija 1 (posnetek) starih | predkristjajnskih
nija (opravilo) mojegO, i podaj, da žrtva juže (katero) očima veličastva tvojego az (jaz) nedoštjan prine-soh, tebje budet prijetna, mnje že (za me) 1 vsjem za ihže (katere) prinesoh ju, tebje milujuš|tu budet pro-spjejna (tebi po milosti bode spiravna).
V življenju bil je v mladosti in stalrosti veselega in prikupljivega obnašanja, do; samega sebe o-ster, do bližnjega ljubeznjiv in večkrat predobroljiv. Predstojniki so mu bili naklonjeni, a njegovi podložni ljubili in, spoštovali. (Tbvariši in sobratje so ga res pobratimsko ljubili, kar so posebno za čas njegove bolezni pokazali.
Ni se mogel odločiti zapustiti svoj 'Modruš ter drugod zdravje iskat, dokler ga ni vel. g. dekan in častni kanonik |Jos.. Broz v. Ogulinu skoraj prisilil, iti v ondotno bolnišnico, kar je solznimi očmi ubogal. Bilo mu bolje, pa le domov, kjer je za idva meseca zvesti služabnik Gospodov1 Mirno zaspal dne 23. avgusta 1911.	*
Zagrebški kat. list se je ginljijvo ' in /zaslužno spominjal našega rojaka v Modrušu, kateremu je zvesti prijatelj župnik gospod Glad iz Josipdola govoril pretresljivo in hvaležno nagrobno slovo iz srca vseh tovarišev in ljubečih župljanov. Ta blagi sosed je tudi našega rojaka leta 1905 spremljal na Slovenski Stajer k Sv. Jurju ob Ščavnici na primicijo k stari prijateljski obitelji. Gospod dekan in kanonik je ob smrti našega rojaka reke): ' „.(Dober sosed je bil, zlata slovenska duša, tedaj le v miru počivaj!“ Tako si prijatelj Milošič 50 let užival pri bratih Hrvatih ljubezen in gostoljubnost, [veselje in spoštovanje, zato v Gospodu pričakuj dneva, ko bomo vsi združeni po veri in narodnosti rekli:
Slava! na višnih Bogu! po vse vjpke vjekov.
Amen.
S. Biserjanski.
cerkvenih formacij.“' („Slovenski Narod“, 1907, štev. 55.)
Tukaj govore, da je cerkev stapa „predkrist-janska cerkvena formacija.“ To jih, pa nič ne ovira, da v isti sapi trdijo, da je •„katoliška cerkev v bistvu samo nadaljevanje poganske rimske države, kateri služi vera v svrho gospodovanja nad narodi.“ („(Slovenski Narod“, L 1902, štev. 19.)
In zopet na| drugem mestu pravijo, da „cerkev ni duhovna združitev, ■ ampak! posvetna moč, kateri služi vera samo kot sredstvo za vladanje.“ („Slovenski Narod“, 1902, Štev. 169.)
Ker pa cerkev vendar obstoja) in je ne morejo iz sveta spraviti, zato ji poskušajo na drug način do živega priti in ji tako njeno božje poslanstvo odreči. Pravijo pa sledeče:
„Kristus ni ustanovil posebne cerkve; krist-janstvo je nastalo Še le po Kristusovi smrti.“ (Sl. Narod“, 1902, štev. 168.)
„Rimsko cerkev je ustanovil cesar Teodozij iz čisto posvetnega namena.“ I (USlovenski Narod“ 1. 1902, štev. 171.)
j„Katoliška ' vera je samo v daljni zvezi s Kristusom.“1 („[Slovenski Narod“, 1902, Štev. 168.)
Po Kristusovi smrti se $e začel po liberalnih trditvah
„boj v cerkvi za, zmago med Kristusovimi nauki in poganskimi nauki. V tem boju je bil Kristus premagan in cerkev se je izpremenila vi nosiiteljico židovske hierokratične držat ve.“ (Slovenski Narod“, 1902, Štev. 71.)
Liberalci torej še sedaj niso na jasnem, kaj je katoliška cerkev; ali je ' „predkristjajnska cerkvena formacija“, ali „nadaljevanje poganske rimske države“, ali /„židovska hierokraticna država.1“
In vendar je nauk o katoliški cerkvi vsakemu pametnemu človeku tako umljiV; in jasen. Kristus je sam z besedo in dejanjem pokazal svojo namero in voljo, da hoče ustanoviti versko družbo ali cerkev, v katero naj bi vstopili vsi ljudje. Kolikokrat je govoril o '„svojem kraljestvu tukaj na zemlji!“, da bo „zidal svojo cerkev“, da bo („en hlev in en pastir.“ Postavil je apostole, ki naj bi vernike učili, opravljali daritev svete maše, delili zakramente, dajali zapovedi in vodili cerkev. „Pojte, učite vse narode, kršcuj-te jih!“ „Jaz sem z Vami vse dni do konca) sveta.“ Vernikom je zapovedal, naj poslušajo učitelje, katere je postavil. „Kdor cerkve ne posluša, bodi kakor nevernik in očitni grešnik.“
Človek mora biti zares zelo omejen a,li pa zelo strasten, da bi verjel takim liberalnim neslanostim o „predkhistjanski cerkveni formaciji“ ; inI „židovski hierokratični državi.“
Politični pregled.
1 Stališče Hochenburgerjevo — omajano?
Prag a, dne 8. novembra* List .„Bohemia“ javlja iz Dunaja: V parlamentarnih krogih so se danes raznesle vesti, glasom katerih je postalo stališče justičnega ministra Hochenburgerja nevzdržljivo. Bržkone bo imel justični odsek prihodnji torek sejo, ki bo v svoji večini ostro obsodil znani Hochenbur-gerjev ukaz v zadevi nekega dunajskega sodnika.. Od izjav, ki jih pričakuje justični odsek od Hochenburgerja, bo odvisno, če bo prišlo do glasovanja za, nezaupnico Hochenburgerju, ali ne.
Češko.
Rezultat češkega deželnega proračuna na podlagi elaborata deželne upravne komisije je sledeči: potrebščina 90,358.143 K, pokritje 69,360.302 K, primanjkljaj 20,997.841 K. Primanjkljaj je deloma pokrit s posojilom praške mestne hraniilnice vT znesku 8 milijonov in s kratkodobnim državnim posojilom K
1,700.000.
Mehika in Združene države.
Mtehik ansici predsednik Huerta je odklonil vse zahteve Zedinjenih držav ter izjavil ob enem, da se bo pokoril samo le sklepom mehikanskega kongresa.
Italija.
Iz Rima poročajo:
Pri slavnosti povodom izvolitve poslanca Luz-zija v Neapolju je bil izvršen bombni atentat. Slavnosti se je udeležilo 20.000 oseb. Bomba se je razpočila, ko je začel Luzzi govoriti' ' z balkona svoje hiše. Na cesti je nastala velika panika, v kateri je bilo 12 oseb težko ranjenih. Napadalci so pa pobegnili.
Na Balkanu.
Grško-turški konflikt in Srbija.
V poučenih pariških krogih se zatrjuje, da je Turčija že ponovno poskušala pridobiti Srbijo za slučaj grško-turške vojne za nevtralnost, a je Srbija te turške ponudbe odločno odklonila in takoj dirigirala del svojih mobiliziranih čet na grško mejo. GrŠko-turški položaj se presoja v Parizu zelo pesimistično.
Novi avstro-ogrski poslanik v Belgradu.
Z'a avstro-ogrskega poslanika1 v Belgradu je imenovan dosedanji naš poslanik na Cetinju Vladimir baron Giesl. Dosedanji poslanik Ulgron se pri-deli zunanjemu ministrstvu na Dunaju. , Avstro-ogrski poslafnik na Cetinju je postal Eduard Otto.
:#
Vesti o odstopu bolgarskega carja Ferdinanda.
Belgrad, dne 9. novembra. (Zasebno.)} List „Balkan“ priobčuje iz Sofije: V tukajšnjih političnih krogih je razširjena vest, da namerava bolgarski kralj Ferdinand odstopiti v prid svojemu sinu Borisu.
Prestol nove Albanije.
Princ Viljem Wied je dospel na Dunaj. Nji se še definitivno odločil, če sprejme' albanski prestol. Njegova končna odločitev je odvisna od okolnosti, a dobi 75,000.000 K posojila, za katere naj prevzamejo velesile garancijo. To vprašanje še ni rešeno. Princ Wied zahteva nadalje tudi garancijo za svojo civilno listo, ki naj znaša za enkrat 400.000 K. Kot rezidenco si bo izvolil najbrže čez leto Piron ali Elbasan, po zimi pa Drač ali Valono.
Bolgarski častniki Veniselosu.
Bolgarski častniki, ki so se vrnili iz grškega ujetništva, so poslali grškemu ministrskemu predsedniku Veniselosu brzojavko* iv kateri najodločneje protestirajo proti neusmiljenemu postopanju grških oblasti proti vj;e'tim bolgarskim častnikom in vojakom ter izrekajo Veniselosu svoje obžaldvanje.
Obletnica osvobojenja Prizrena.
Dne 6. t. m. je poteklo leto, odkar je bil osvobojen Prizren. Obletnico so na svečan način praznovali uradi in prebivalstvi». Kralju in vladi je bila poslana udanostna brzojavka.
Nova balkanska zveza.
Novi grški poslanik v Petrogradu je izjavil na-pram nekemu sotrudniku „Rječi“ o novi1 balkanski zvezi: Grška ima sedaj samo s Srbijo formalno ^zvezo. Seveda so odnošaji na,pram Crnigori lin Rumun-Ski prijateljski, ker so tudi interesi skupni in identični. Vprašanje formalne zveze s tema državama pa še ni definitivno rešeno.
Turški vojni davek.
Ministrski svet je sklenil zajkon, da se pobira vojni davek še nadalnjih deset let izključno le za o-jačenje vojne mornarice. Isti namen ima 1 odredba, vsled katere se odtegnejo vsem uradnikom od plače 3 odstotki.
Hipotekarno banko v Srbiji
s 50,000.000 dinarjev glavnice snuje skupina inozemskih kapitalistov.
Raznoterosti.
Naš prevzv. g. knezoškof so odpotovali na Dunaj k škofijskim zborovanjem.
Osebna vest. Imenovan je za polkovnika artilerijskega polka številka 101 Friderik Sirca, ki je znan v slovenskem glasbenem svetu! pod imenom: Risto Savin.
Jagode v jeseni. Mladenka Katica Sever, posestnikova hčerka na Humu pri Ormožu, nam ije do-poslala mal šopek jagod, od katerih so nekatere skoro dozorele. Tudi en cvet je bil zraven. Nabrala jih je na prostem, prijetni in solnčni dnevi poprejšnjih tednov so jih izvabili na dan. Pač redka prikazen v jeseni. Za prijazen spomin hvala prisrčna!
Vilajet Pragersko. .„Slovenec“ piše: Poleg vilajeta Koroško in Štajersko obstoji na Slivenskem še poseben vilajet Pragersko. Mi smo že v posebnem u-vodniku in noticah ta čedni vilajet korenito opisali. Dosegli smo, ' da je znan Pivon prestavljen iz Pragerskega na Tirolsko, kjer sedaj lahko nemoteno širi svojo pangermansko kulturo. A sistem, korupcija, boj proti Slovencem traja na Pragerskem še naprej. Skandali proti Slovencem, posebno pa zadnji čas Še proti slovenskim uslužbencem} pri železnici, postajajo dan za dnem grši. Izvedeli smo še sledeče: Slovenski uslužbenci na železnici bi ne smeli v Službi nobene slovenske besede več ziniti. Od strani železniškega uradništva se vodi poseben („protokol“, v katerega se vpišejo oni železničarji, o katerih se po denuncijantih izve, da v službi ali pa celo v družini govore slovensko. Namen cele gonje je, odstraniti s Pragerskega slehernega Slovenca in nadomestiti ne samo uradniška, ampak tudi mesta uslužbencev s samimi zagrizenimi Nemci. Südmarka in Volksrat pomagata pri tem delu. Treba bo ostre metle in pa ostrejšega piša na direkcijo.
„Naredbenl List.“ Piše se nam iz St. 'Jurija ob južni železnici:	Tistim krajnim Šolskim svetom,
ki so se upravičeno pritožili na ' učno 1 ministrstvo zoper siljenje deželnega šolskega sveta k plačevanju „Naredbenega Lista“, je prišel, kakor je bilo pač pričakovati, nepovoljen odgovor. Pravno dokazano še pa tudi sedaj ni, če je krajni šolski svet dolžan, trpeti te izdatke. Svetujemo, vložiti pritožbo na upravno sodišče. Vendar vspeh je že sedaj tolik, da je odgovor dobil krajni šolski svet, dočim se ga tedaj, ko se mu je naznanilo izdajanje („Naredbenika“ in pozneje, ko se je povdarilai obveznost plačevanja, ni smatralo vredno, naravnost obvestiti, kakor lje po šolskih vodstvih*
„Pohratimija Slovencev In Hrvatov.“ ‘Opozarjamo na današnji podlistek Biserjanskega. Narekoval ga ni mrzel spomin, temveč gorko srce,} ki je prepolno ljubezni do Hrvatov.
Zopet — socialdemokratična poneverjenja. Pretečeni petek je odredilo sodišče v Lvovu temeljito in natančno preiskavo proti mestni bolniški blagajni. Pri tem so prišli na sled velikim sleparstvom. Poneverjenih je več tisoč kron- V vodstvu bolnišve blagajne sedijo socialdemokrati, v nadzorstvu pa celo
socialdemokratični poslanci dr. Diamand, Hudec in znani socialdemokratični agitatorji Hankieriec, Naher, Salamander itd. Lepa družba!
„Slovenski Hberalizem v pravi luči.“ Knjižico pod tem naslovom je izdalo Obrambno društvo » Ljubljani in jo je začelo razpošiljati vi nekaj izvodih č. župnim uradom. Posamezen iizvod te času primerne brošurice velja s poštnino vred 30 vinarjev, pri večjem odjemu se zaračuna izvod po 20 vinarjev. Naročila naj se izvolijo poslati na Obrambno društvo v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Posamezni izvodi se pa dobe tudi v Katoliški bukvami v Ljubljani.
„Dajte nam nazaj usmiljenke v: bolnišnice!“ — Ta klic gre danes po Francoskem in razna okrožja v peticijah nujno prosijo, da se jim dovolji v bolnišnice zopet vpeljati usmiljenke. Okraj Grenoble je že pred kratkim poslal tako peticijo z 11.000 podpisi na vlado. V okrožju Montmartre v Parizu pa so imeli socialnodemokratični delavci velikansk shod, kjer so odločno zahtevali od vlade, da naj !v, javnih bolnišnicah zopet nastavi usmiljenke, češ, te strežejo delavcem z isto ljubeznijo, kakor bogatinoma Bogatini se zdravijo v sanatorijih in ker dobro plačajo, se jim tudi dobro streže. Delavci ne morejo plačati, za^-to se pa po bolnišnicah, z njimi od strani strežnikov in strežnic grdo ravna. Res je: 'Samo ena ljubezen je, ki vse premore in ta je krščanska.	,
Za slogo med pravaši. Iz ZJagreba poročajo: Obe prajvaški stranki v Zagrebu se pripravljata za vrhovni strankarski zbor. Prihajajo vesti,, iz katerih se da sklepati, da, bodo na shodu mnogi ugledni pravaši z dežele zahtevali fuzijo, ali pa vsaj kompromisno delovanje pravaških skupin ' za časa bodoče volilne dobe.
Alfred Russel WaHace »f. V Londonu je umrl slatvnoznani angleški prirodoslof/jec Alfred Russel Wallace v starosti 90 let. Izdal je več prirodoslovnih raziskovanj, kakor tudi publikacijo o geografičnem razširjenju živalstva z ozirom na zakone fizičnih in organičnih sprememb.
Kmetijska družba v Nemčiji je imela v lanskem letu 18.394 članov in 1,748.300 mark dohodkov. Družba je imela 290 uradnikov ih kmetijskih strokovnjakov. Družba je prodala v pretečenem letu za
12,000.000 mark umetnih gnojil, 3,500.000 mark umpt-nih hranil in ' 8,000.000 kilogramov raznih semen. Družba je izdala v preteklem letu 34 publikacij, ki so bile strokovnega značaja.
Prestolonaslednik v veliki nevarnosti.! Zadnji petek je bil naš prestolonaslednik : 'Franc Ferdinand v veliki nevarnosti. Pripeljal se je iz Slezije, kjer je bil na lovu pri deželnem glavarji grofu Larischu, na Diunaj. Pri vožnji iz kolodvora v grad Belvedere bi se bil avtomobil prestolonaslednika skoraj ponesrečil* Skoraj. bi bil namreč trčil v neki tovorni voz. Samo sigurnost šoferjeva je preprečila veliko nesrečo. ,
v
Štajersko.
Maribor. V nedeljo, dne 16. t. m., se vprizori „Ubogi možiček.“ Burka v treh dejanjih. Spisala O. Walther in Leo Stein. Poslovenil Sr. Režiser: Josip Molek, bivši član deželnega gledališča v Ljubljani. Sodeluje orkester Glasbenega društva* Blagajna se odpre ob pol Ì7. uri zvečer. 'Zhčetek točno ob pol 8. uri zvečer. Prihodnja predstava na Miklavževo nedelje, dne 7. decembra, ob 4. uri popoldne: „Pogumni krojaček.“ Romantična otroška igra v Štirih dejanjih.
Maribor. (Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., točno ob pol 8. uri zvečer, se vprizori jako zanimiva burka |„|Ubogi jmožiček.“ To bo smeha, da bo za poö’t! 'Saj je gospod Molek, biv-Ši# član deželnega gledališča |v) Ljubljani, obče znan kot izboren komik, kateremu je ljubljansko gledališko občinstvo vedno s frenetičnim aplavzom čestitalo. Igra je sama na sebi polna Šaljivih prizorov. ' Mo-žički so pač v resnici na celi črti veliki reveži. U-pajmo, da se bo ves mariborski ženski cvet že iz radovednosti udeležil te predstave in imel .„jveliko usmiljenje“ z ubogim možičkom. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Po predstavi kratka zabava v mali dvorani z eventuelnim plesom, ! kakor že zadnjič. Predprodaja vstopnic pri1 gospodu Weitxlu, Gliavni trg 22.
Ormož, mestece na slovenski zemlji na Spod.-Stajerskem, je kraj za izzivanje mirnih Slovencev in Širjenje pangermanske politike, si bržčas misli mlad železniški! poduradnik-aspirant, ki je bil pred kratkim pirideljen na našo železniško po,staji o. T’a gospodič noče in noče razumeti slovenskega jezika. Razmere, slične celovškim, naj bi se udomačile tudi pri nas?!! Ako se gre za stranko, ki nemščine ne zna, že mora tolmačiti uslužbenee-Slovenec 'svojemu predpostavljenemu ' gospodu p o du r adn iku-asp i r an tu. Ne rečemo, da mož aspirant ne’ zna slovenski, ampak uradno se on ne pogovarja pri („Šalterju“ s strankami slovenski, ker bi s tem krhal ugled' vsenemške politike in bi se nam Slovencem prlpoznajiai pravica, ki nam po vesti in poštenju gre. Ormožancem pru-sovskega pokoljenja pa gotovo srce radosti bije, kadar stopi mož-aspirant pred vlak in pogledala na u-ro, okrašeno s frankfurtarskimi traki ter s 'tem javno pokaže, da je v vrsti ormoških heilbratcev eden brambovec več. Pa bomo že Še videli lin govorili dru-gokrat odločneje.	-
Sv. Rok ob Sotli. (Himen.) Poročen je bil dne 1: t. m. tukajšnji gospod nadučitelj Jožef Cenčič z gdč. Jozepino Belšak. Bilo srečno!
Dobrna. Čeden pristaš Narodne stranke. Liberalna stranka ima pri nas pristaša v osebi nadučitelja Culka. )T!a mož, ki nam ga je šolska oblast poslala proti naši volji, je imel drznost, da je protestiral zoper našo slovensko zastavo, ki jo je »razobesila občina, ki je — dobro si zapomnimo — ne v Nar. stranki, ampak odločno v taboru Slovenske kmečke zveze. Tja človek je bil silno jezen, ko je zagledal slovensko zastavo na občinski hiši, kjer se je dne 4. t. m. tam začasno pripravljena šolska soba za IV. raizred blagoslovila. Ta človek, pristaš Nar. stranke, je rekel, da ne prevzame odgovornosti za to, da je na hiši, kjer se nahaja Četrta učna soba (na občinski hiši) slovenska zastava razobešena,. Ima li — tako bi človek mislil — ta inož strajh pred odgovornostjo nasproti Narodni stranki in Südmarki? Prav odločno vprašamo: liberalci, kako morete trpeti, da. tak človek tukaj zastopa Narodno stranko? Ko je neki šolar pozdravil ter zahvalil žaslužne zastopnike občine in cerkve, bi moral) v zadnji kitici reči: „[In vsem zdaj gre zahvala našaj, ki jo izrekam zdaj to pot. Bog živi blaga srca Vaša, Bog 'živi naš slovenski rod!“ Gospod Culk je- dal spremeniti zadnjo vn-stico v: i„Bog živi habsburški rod!“ Vse pra(v: Bog živi našega cesarja! Pa fta zadnja vrstica je tako nedolžna, da se mora nad njo zgražati samo kak Culk. Od takih rodoljubov, kakor je Culk, se mi prvič ne damo učiti ljubiti habsburškega irodu in drugič nikakor ne zatajiti slovenskega roda!
Celje. V nedeljo, dne 9. t. m., se !je ustanovila v Celja' Živeža spodnješjtiajjerkkifh obrtnih ' zadrug. Pristopilo je do sedaj 11 obrnih zadrug, ki Štejejo 1638 mojstrov, 661 pomočnikov in 689 vajencev. Izvolil se je tudi odbor iz samih obrtnikov. Natančnejše poročilo .prihodnjič!
Celje. Liberalno društvo .„Naprej“ je v soboto zborovalo, 'da sklepa o (Celjskem gimnazijjskem vprašanju, Ne vemo, kako je zborovanje izpadlo, ker nismo bili zraven, tudi radovedni nismo, kaj se je tam goivorilo, gotovo pa je, da mi vemo dovolj o liberalni skrbi za celjsko gimnazijsko vprašanje. Hiša, v kateri je sedaj slovenska spodnja gimnazija, je lastnina dr. Kukovca. Slovenski krogi so nameravali poiskati za slovensko gimnazijo boljše prostore. Toda dr. Kukovec ni nikomur povedal, da je z minolim šolskim letom potekla najemninska pogodba, ampak je tiho in mirno sklenil novo pogodbo za 5, oziroma 10 let. Vsled tega je v bistvu tudi čisto navadna farbanja javnosti, ako se sedaj prirejajo zborovanja za reševanje gimnazijskega vprašanja. Za pet let je dr. Kukovec sam rešil to vprašanje in vse drugo je sedaj prazno govoričenje. Pač pa je drj. Kukovec poskrbel, da se je v novi pogodbi najemninska svota povišala. Morda nam dr. Kukovec pove, kako visoka je ta svota.
Šaleška dolina. Pri nas so ljudje kar razburjeni, ko so čitali, koliko upravnih stroškov si je naračunal liberalni vodja dr. Kukovec od šoštajnske posojilnice. Mi kmetje smo morali prostovoljno podpi-saivati stotake in tisočake, da bi rešilij posojilnico pred konkurzom; mi, ki smo nedolžni, nekrivi, morar mo Šteti prispevke, dr. Kukovec pa, ki se baha naokrog, da je nas rešil, obere od posojilnice mastne zaslužke. Torej enkratni pogovor s telefonom 50 kron! Nisem hotel tega verjeti, toda potrdilo se mi je v Šoštanju. Zvedel sem še več: dr. Kukovec sije zaračunal vožnje na Dunaj s 400 K, potem zopet 100 kron, za 'dvakratno prenočišče na Dunaju in večerjo še posebej 250 kron! Ko sem to slišal od gospoda v Šoštanju, sem postal razburjen in zaklical: „Vrag, kaj ti ljudje kar denar žrejo?“ Mi zahtevamo občni zbor, da nam načelstvo poda račune. Zakaj načelstvo ne objavi takih stroškov? Ljudstvu se mora povedati, kake zasluge ima dr. Kukovec za šoštapjsko posojilnico!
Šoštanj. Člani posojilnice radovedno povprašur jejo, koliko je stala intabulacija celjske Zadr. zkeze na hišo na Dunaju. Baje je tisto intabulacijo izvršil advokat dr. Kukovec in računal po tarifu. Dunajska hiša je stala 245.000 K, 1 na hiši je že bilo nad 242 tisoč kron dolga intabuliranega; ! celjska Zadružna zveza pa je intabulirala še 100.000 K, akoravno ni bilo več nobene varnosti. Ljudje se vprašujejo, Čemu so se delali posojilnici taki stroški, a varnosti ni bilo nobene za liberalno Zadružno zvezo. Gospod dr. Kukovec, povejte, ali niso znašali sodnijski stroški nad 600 K, povejte, koliko je računal advokat in kateri! Člani bodo zahtevali na občnem zboru pojasnila v tej zadevi. Glejte, članice celjske zveze, kako ona podpira svoje članice!
Gornjigrad. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu,, kateri se vrši v četrtek, dne 13. t. m., v Gor-njemgradu, v župnišču v drugem nadstropju,. Začetek ob pol 10. uri predpoldne. Dnevni red: L Volitev okrožnega načelstva. 2. Določitev kraja za prihodnji okrožni zadružni shod. 3. Najvodila, za poslovanje. 4. Predavanje: delo za ljudski blagor in posojilnice. 5. Slučajnosti.
Listnica uredništva.
Gospod MatjaŠ Gregor Dekležin: „Trgovski List“ izhaja v Trstu, ulica S. Francesco d’ Asissi.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
■■——■Ul——■—»■mul wi—l m——IWWIi Ml I 1 lili lili umilili IIHMIII hi li—lili*— iaiM»i»«iin"iOTiyOT«^^
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“
! idffnvnrn' ow»
Visk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
najceneiti klobuki
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : Pü
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna Solidna postrežba.	95
Franjo Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Viktringho? ulica
priporoča veleč, duhovščini m slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljšimi stroji, z lastnim električnim obratom, najnovejftlml črkami In čednimi obrobki, sprejema v*a v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, broiure, stenske ln druge koledarje.
Za vlö. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in
druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce:	pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, ce-
nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
plesue rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
ooooo

Loferiiske številke.
Trst	5. novembra 1913	18 55 71 19 59
Dnnaj	8. novembra 1913 81 27 56 1 42
Takoj “ dobra gostilna
v Gornji savinski dolini starejši pošteni ženski ali zakonskima ki opravljata krojaško obrt. Pod „Takoj 23“ na npravništvo tega lista.
Ker se nagiba sezona h koncu opozarjam cenjeno občinstvo
na nečuveno miške tene vsel1 poletnih
obuval, posebno sandal im platnenih Čevljev* — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
- STEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval ¥ Celju, Schmidgasse štev. 3.
Belilnica vaška, obrt medu in voščenirs
F™ Cvilak, Slov. Bistrica
S6 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstva.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Pozor !
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode,. kot nsomštranc, kelihov itd.
Maribor
Pfarrhof'
9 gasse 3.
Stanovanje
z lepo kuhinjo in sobo se da takoj, v najem. Prednost imajo stranke brez otrok. Proda se tudli izvrstno motorno kolo, prvovrstne svetovne znamke. Več póve Franjo Pograjc, Reseggergasse štev, 16, Mellinghol, Maribor.	213
■ Franc Pleteršek ■ I
Maribor 3gr 2a|0ga Koroška , . V»8" cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se mahaje v novi po-solilniemi hiši na Ringu.
Demetrij Glumač
GL v. delavnica:	bakrar	Podružnica :
Maribor,	Ptuj,
Kas rnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, jlp»t mont ranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilmc, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bak u in že'ezn
Penini kotli in kotli sa žganje vedno v zalogi. Peronospora bmgahuco lastnega izdelka Kupuiem p » najvisji ceni staro kosino, baker, medenino in cin.
Pi pravila vsake vrste toočno m selo po ceni. 98
Spodnještajersko ljudsko posojilnico v Mora
»dragi z neomejeno »m»
SEM JIK as
Hrnnilnd nlnnn 8e 8Prejemaj° od vsakega in se obrestujejo: nav.d e »o 4*/,%, proti trimesečni odpovedi po 4•/*%". Obresti se lil Ullllllt» Vluyn pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsace*.	Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. po.oi /97.078) na razpolago Rentni davek plača posojilnica sama.
POSOUIB SE rifùgio *e članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5“/0. na vknjižbo sploh po S1/,0/«) na vknjižbo in i UuUjllit uh uUjHjU p0r0gtV0 pQ 5*/**/# “i Da osebni kredit po 60/0. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
c—aaa ec a «assss—sasseaasasacs ■ asaa------- as—asa..a---=«==«
>• sako soboto od 8. do 12 are dopoldne izvzemši praznike. V
Upadne UPE 80 vsa^° 8red° in četrtek od 9. do 12 ure dop'd UiUUIIfi Ulu njadnih arah se sprejema in izplačuje denar. “
_	_ ! _5 _	Am n. n . ,1 1 ' n fll nTrii ir
IU uuuMi	vv vj v#...— m mm	_
Pojasnila sz dajejo	n ropom» *■* im"»« munramme.