f--------------------------------X VSEBINA • SEPARATIVI MIR Z JAPOVSRO ? • PRHl.UEN.IAIM HARRA, RI SE POTAPLJA • VISORE CENE, NIZRE PLAÉE • PREŠERNOVE NEMŠRE POEZIJE • POEOVOR O JEZIRII • PRIMORSKI LJUDSKI NAPISI • ČLOVEK VELIKAN? • O OHKZOVAN.IU SAONEEA DREVJA « KARO JEMLJEMO ZOKAVII.A • EIŽOL IN NJEGOVE LUŠČINE • TURI ŠPORT TRPI ZARADI VOJNE PSIHOZE H O V. E 1» A n 3. II. 1758 Rojen Valentin Vodmik 6. II. 1670 Prva slovenska gledališka predstava 8. II. 1834 Rojen slavni ruski kemik D. I. Mendeljejev 8. II. 1849 Umrl France Prešeren K A .1 B O T A T E I» E N : 2. II. „Rdeća kapica44 v Šmarjah 4. II. Pionirsko pustno rajanje v priredbi prosvetnega društva „Vojka Šntuc“ na stadionu I. maj K A ■> 1 O lažne jsl? odda je badia jtigosIniaiiKlii: enne Trsta Petek 2.2.1951: 12.00 Opoldanski koncert. Saša Santel: Jugoslovanska beseda; Emil Adamič: Tatarska suita; 13.15 Nova Jugoslavija (slov.). Sobota 3.2.1951: 12.30 Igra narodni orkester J. A. iz Pbrioroža: 18.30 Skladbe za naše najmlajše. Nedelja 4.2.1951: 12.30 Pionirska ura: Božena Nemec: «Pravljice»; 17.00 Oddaja za podeželje: slušna igra Janeza Gradišnika: V domačem kraju Ponedeljek 5.2.1951: 13,15 Koncert sopranistke Kozem Rožice; 21.00 Jugoslovanske melodije. Torek 6.2.1951: 18.15 Cesar Franck: Sonata za klavir in violino. Sreda 7.2.1951: 14.00 Orkestralna dela Petra Konjoviča In Stevana Hrističa. Igra orkester Radia Ljubljane p. v. U. Picvorška; 21.00 Literarna oddaja: Prešeren v besedi in glasbi, sodeluje Tržaški komorni zbor, p. v. Ubalda Vrabca. Četrtek 8,2.1951: 13.15 Dueti iz znanih italijanskih oper; 20.10 Pogovori o jeziku (slov.). U B E 1> IV I S T V O Trat, DL Monlutmhi li - II. Telolbn SIbv. !l!i.B2:i Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo U I* R A V A listov Založništva tržnškoga lisko. Trst, Ulica sv. Frančiška štev. 20; Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo K A K O Cl N INA. /a STU in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiško 20, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri flUIT v Ljubljani, l'yrseva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, n. 6 • 1 - 90332 • 7. Cona lir 20. - din 10. - v .lugoolnvlji (Mesečna naročnina za Jugoslavijo din 40.) - in din 8. * v coni B. I t rut-n nir zadostuje, da se potolažimo, kajti prazen nič zadostuje, tudi, da sc žalostimo. (Pascal) Odgovorni uradnik: F IMI M C KAVS v Tlaka z dovoljenjem AIS tržaški tiskarski gnvod v Trai.., DI. Montoookl B --------------------------------------------------) Poštnina plačana v gotovini spedizione in abbonamento postale H. gruppo 37. 250 LETO 5. TRST, 2. FEBRUARJA 1951 CENA 20 LIR Norčava barja... (Foto Magajna) ...kljubujemo ji, kot vemo hi moremo. MNOGO PREDLOGOV NOBENE REŠITVE Uvod v politično življenje tega tedna prav gotovo ni bil najbolj posrečen, saj ga je spremljala eksplozija atomske bombe v Ameriki v državi Nevada. Res je, gre samo za poizkus, toda vsak poizkus služi svojemu namenu. Moramo pa takoj poudariti, da nima ta eksplozija nikake neposredne zveze s korejskim sporom. Nasprotno kaže vse politično delovanje okrog korejskega spora, dà je v svetu mnogo dobre volje, da se ta spor reši na miren način, kajti vsakdo se prav dobro zaveda, da besede jugoslovanskega delegata v OZN, «da danes ne more biti izolirane vojne in da se vsaka povzročitev vojne lahko spremeni v novo svetovno vojno« popolnoma držijo. Izraz te do- bre volje so številni predlogi posameznih držav ali skupin držav. Ta teden smo dobili dva taka nova predloga: kanadskega in izraelskega ter končno še popravljeni predlog 12 azijskih in arabskih držav. Skupna značilnost vseh teh predlogov je, da nasprotujejo ameriški resoluciji, ki zahteva proglasitev Kitajske za napadalno državo. Čeprav je večina držav — članic OZN ameriško resolucijo že sprejela, obstaja vendar močno mnenje, da je prezgodnja in da prehiteva razvoj dogodkov, posebno odkar kaže tudi kitajska vlada več volje za mirno rešitev spora. Med najbolj goreče zagovornike spravljive politike spadata Indijca Nehru In Rau, ki s svojimi mirovnimi prizadevanji vztrajno nadaljujeta, pa tudi V. Britanija in posebno Attlee se močno ogreva za strpnost in spravljivost. REHABILITACIJA JAPONSKE Podobno vlogo, kot jo je o-pravljal vse pretekle dni ameriški general Eisenhovver v zapadni Evropi, opravlja sedaj izredni ameriški poslanik Dulles na Japonskem. Dejstvo, da kaže politika «sovjetske» vlade vse bolj ofenzivne namene, opravičuje obrambne priprave ostalega sveta in u-reditev odnosov z Japonsko spada tudi v varnostne ukrepe proti «sovjetskim» nakanam na Daljnem vzhodu. Gre za dokončno, čeprav separatno sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko, ki naj uredi njen položaj premagane države. NOVI IZDATKI ZA OBOROŽEVANJE Eisenhovver pa je medtem svoj posel že opravil. Em pravijo, da je s svojim evropskim potovanjem zadovoljen, drugi pa trde, da je razočaran češ, da je ugotovil nizek potencial evropske oboroževalne industrije in dokajšnjo nepripravljenost zapadnoevropskih držav. To sicer ni nobena nova ugotovitev in so ukrepi za odpravo takega stanja že v teku v raznih evropskih državah. Tako bo V. Britanija letos porabila za oboroževanje 1.3 milijarde šterlingov, leta 1953-54 pa kar 4.7 milijarde šterlingov. V Franciji bodo izdali letos 1000 milijard frankov za oborožitev in na vsakega Francoza bo od tega odpadlo približno 8000 frankov. (Prav v tej zvezi je odpotoval te dni k Trumanu francoski ministrski predsednik Pleven). Prav tako so tudi v Italiji pospešili obrambne ukrepe in te dni je italijanski minister Pacclar-di predlagal nadaljnih 200 milijard lir za oborožitev ter povečanje italijanske vojske na 12 kompletnih divizij. Seveda vežejo italijansko oboroževanje pogoji mirovne pogodbe. Jasno je, da bodo in da že vse te varnostne priprave občutno vplivajo na življenjski standard v teh državah. «SOVJETSKA» PROTIAKC1JA IN NEMŠKO VPRAŠANJE Jasno je, da «sovjetska» vlada na vse te obrambne priprave zapadnega sveta ne gleda s prevelikim zadovoljstvom, v kolikor manjšajo izglede na u-spešnost njenih' agresiviiiH stremljenj. Zato zaganja hrup proti oboroževanju, ki pa ne more nikogar več prepričati, da bi bil izraz kakšne miroljubnosti, kajti primer njenih odnosov do Jugoslavije in Koreje je preveč zgovoren. Posebno bučna je bila ta «mirovna» akcija zadnje dni v vzhodni Nemčiji, ki pa je bila, kot se je pozneje izkazalo, predpriprava na govor predsednika Grotevvobla, kjer je pogrel vprašanje združitve vse Nemčije in predlagal ustanovitev sveta za vso Nemčijo. Iz konkretnih Grotevvohlovih predlogov je sicer razvidno, da je napravil precejšen korak naprej od svojih zadnjih predlogov v pismu zapadnomu kanclerju Adenauerju, toda v Zapadni Nemčiji poudarjajo, da je ta ponudba prišla ravno v času ko se je vzhodnonemška vlada odpovedala ozemljem vzhodno od Odre In Nise in da zato ne more skriti prevare. A T T L E E nieniir., đa je svetovna vojna neiz- bežna, toda dejanja sovjetske zveze jasno kažejo na nevarnost, ki preti demokracijam, ie bodo njihove sile nezadostne. Britanska vlada iskreno išče način, da se zajamči mir. Sovjetska zveza ima na razpolage ogromne oborožene sile, zaradi tega smo bili prisiljenj priti do zaključka, da Sovjetska zveza ne želi, da hi svet rešil svoja vprašanja in da bi »e stvari uredile. Zdi se, da njena politika teži na tem, da ustvarja težko-če. S sovjetskega stališča je korejska vojna gotovo zelo koristna, dia pritegne sile na vzhod in ošibi sile zahodnih dlržav na drugih področjih, ki so za Kuse bolj trenutnega interesa. Da Velika Britanija hoče mir, dokazujejo tudi njeni napori, dia pride do konference med ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. (Jz govora AUleeja v londonskem predmestju). PLEVEN Smo v letu 1951 in, nimamo mnogo časa za dosego ciljev pri postavitvi obrambnega sistema ati antiki h držav. Rešiti moramo težkoče. Potrebno je torej, da se sestanejo voditelji raznih vlad, ne da bi se bavili s potankostmi, temveč da si izmenjajo obojestranska stališča in tako ustvarijo soglasje v svojih naporih. To je namen mojega potovanja. (Plevenova izjava ameriškim novinarjem). PFARSON Kanadia podpira ameriški predlog. Resnica je namreč na dlani. Oborožene sile kitajske ljudske repub'ike nadaljujejo s svojim napadom na Koreji. Mi ne moremo sprejeti rešitve, ki r.e bi upoštevala dejstva, da so kitajske komunistič-ijMkha. \ J/ ne sile zdiaj zapletene v napad, katerega smo že obsodili. V prvi vrsti ie potreben trden poziv pekinški vladii, da preneha s svojo udeležbo pri napadu, v drugi vrsti pa moramo delati za mimo rešitev. Potrebni s» najprej razgovori 0 prenehanju sovražnosti med pekinško vlado. Združenimi državami in komisijo Združenih narodov za zedinjenje In obnovo Koreje. Nato pa naj predložena konferenca razpravlja o mirni rešitvi korejskih vprašanj po načelih Združenih narodov z umikom vseh nekorejskih sil s Koreje. Mislim, dia kitajska komunistična vlrda ne more biti presenečena, če se jo označi za napadalko. (Kanadski zunanji minister v OZN). izrazu'svoje IHctalb tFttbUUe znornici \n mnenje v “* sedaj mora- ta oba velika anglosaška zaveznika preceniti škodo in popraviti razpoko. Iz Londona prihaja vest, da so nekatere visoke osebnosti zelo vznemirjene in pritiskajo na vlado, naj napravi kako senzacionalno gesto, da pomiri ameriško javnost. Tu v ZDA pa se ljudstvo pod vtisom, da se je del trdnega bloka zamajal, sprašuje, kakšen je položaj Velike Britanije in kakšni nagibi vodijo n iene korake. (O odnosih med ZDA in Veliko Britanijo). Indijska po- DIE^WEilTWDCHE zadevania litična pri- ■■■■■» HVVUM zadnjega ča- sa so pokazala, da so dogodki na Koreji, ki so se nam zdeli le borba med Rusi in Američani, postali tudi izraz borbe med anglo-amerikansikim kolonialnim imperializmom in željo azijskih narodov, osvoboditi se za vsako ceno še zadnjih ostankov prav vsakega tujega gospostva. (Razprava o globljem pomenu indijske politike). «Dejstvo je. ©frc jRaiuJjf^tlT (LHUirdian ci prekora- da so Kitaj- 5iH svoje meje ter se vmešali v nastop Združenih narodov, ki so hoteli zadržati napad. Nič ne mor« spremeniti dejstva, d.a ie Severna Koreja napadla južnokorejsko republiko. V januarju 1950 je Amerika jasno povedala, da n- bo podnrla Cangt-ajška na Formozi. Američani so umaknili svoje čete z Južne Koreje. Ce se ne b! Peking pri_ svojih začetnih korakih posluževal tolikih zlorab in ce bi se izognil raznim izzivanjem, kot je bilo na primer slabo ravnanje z ameriškimi konzuli, tedaj ne bi vsaj Amerika z vetom preprečila pobude za njihov sprejem, če ne bi že podprla sprejema pekinških zastopm-Trn v' -v Varnostni svet. (O kitajskem vprašanju). SS*»*,0' SI)C ito» Uotk Sirncs. „ŽS?ej,! Kitajske v ••—- bij v seda- njem času In na podlagi sedanjih dokazov očitna kršitev enega izmed glavnih načel listine te organizacije. Poleg tega Pa bi bilo to še jasna nagrada Kitajski za njen napad proti Združenim narodom. V bistvu bi bil položaj tak. da bi komunistična Kitajska, ki se ji poprej ni posrečilo priti v to mednarodno organizacijo, sedaj dosegla članstvo samo zato, ker je znala s samokresom v rnki vsiliti svoie pogoje Združenim narodom, ki so postali naveličani svojega prvega pogumnega napora, da b; dosegli svetovni mir s politiko skupnega nastopa. To bi bil prvi primer napadalca, ki sl je utrl a silo pot V skupnost narodov. Moralni učinek tega nagrajenega napada bi bil za Združene narode zelo žalosten. „ . (O mirovnih kildjskih predlogih). Sklep poli- Ženih naro- tičnega od- The Christian Jcience Monitor dov, da pre-bora Zdru- tehta nov predlog za premirje na Koreji, je ovira za ameriške napore, da hi komunistično Kitajsko proglasili za napadalko. K temu se je pridružila še izjava britanskega ministrskega predsednika Attleeja, da se Velika Britanija ne bo pridružila sankcijam proti kitajski vladi, kljub temu da jo jq pripravljena obsoditi za vmešavanje, s katerim je podprla napadalca. (O odlaganju sprejema ameriške resolucije OZN). SEPARATNI MIR Z JAPONSKO? Odkar so se odnosi med ZSSR ter ZDA poostrili ter zlasti po oboroženem spopadu na Koreji, so se v zapadnem tisku često pojavljale vesti, da nameravajo ZDA skleniti separatno mirovno pogodbo z Japonsko, in sicer brez sodelovanja ZSSR in LR Kitajske. Kakor pišejo ameriški časniki in izjavljajo visoke politične osebnosti postavlja ameriško ministrstvo za zunanje zadeve sklep o tem dogovoru na prvo mesto pri svojem načrtu o «zbiranju svobodnega sveta v obrambno zvezo». Nekateri ameriški politični krogi vidijo v Japonski enega izmed osnovnih faktorjev mirovne pogodbe, ki bi postal protiutež stremljenj Kitajske in ZSSR na Daljnem vzhodu. Vesti o možnosti ločene pogodbe so se zlasti pojavljale ootem ko se Je situacija na korejskem bojišču spremenila, t. j. po intervenciji kitajskih čet. Pri tem vprašanju so se pokazala bistveno nasprotna stališča posameznih držav in to ne le ZDA na eni ter ZSSR In LR Kitajske na drugi strani; tudi dežele, ki n. pr. mejijo na Japonsko ali so na tem sektorju zainteresirane ali ki jih posebej zanima politika ZDA v Aziji in Evropi, se pravi bodočnost OZN, zastopajo izrazito različna stališča. Po Kairski deklaraciji, po Jaltskem dogovoru ter Potsdamski deklaraciji, osnovnih sporazumih med velesilami, kakor so ZDA, Britanija, Kitajska In ZSSR, Japonska nima pravice uiti do oboroževanja niti do vojne industrije vse dokler štiri sile, ki so se ak tivno udeležile vojne proti Japonski, ne sklenejo z Japonsko miru, dokler se Japonska ne demokratizira, kar jt bo omogočilo, da postane član OZN. Ker si interesi in načrti velesil, predvsem ZDA ter ZSSR glede na Japonsko, nasprotujejo, so izgledi za sporazumno pogodbo zelo majhni. Vendar je treba poudariti, da sta obe deželi za petega zasedanja OZN ponovno poskušali poga-j3ti £0. Svoje stališče so ZDA razlo- žile v memorandumu, ki so ga poslale vladi ZSSR. Tu pravijo, da bodo pri sklepanju pogodbe lahko sodelovale vse države, ki bodo hotele (torej tudi LR Kitajska in ZSSR), da ne bo priznan veto niti ene države itd. Vlada ZDA predvideva tudi skrbništvo ameriških organov med posameznimi teritoriji. Vlada ZSSR pa je 20. novembra preteklega leta formulirala svoje stališče takole: Potrebno je soglasje štirih velesil s pravico veta vsake izmed njih; otok Tajvan (Formoza) in otoki Pengu pripadajo Kitajski (Kairo 1943) Sahalin in Kurilski otoki pa ZSSR (po Jaltskem sporazumu) V odgovoru pravi dalje vlada ZSSR, da ni razlogov za ponovno diskusijo o teh vprašanjih, ker je o njih že odločeno». Podobno izjavo glede na kitajske zahteve je dal Cu En Laj, minister zunanjih zadev LR Kitajske. Medtem ko si ZDA in ZSSR načelno nasprotujejo, pa vprašujejo ZDA za mnenje vse zainteresirane države in zlasti članice britanskega Commen-wealtha. Nekatere od teh držav so že zdavnaj zavzele svoje stališče do Japonske in ga do danes le v maločem spremenile. «Commenwealth» se je ob svoji zadnji konferenci v Londonu po nekem službenem predstavniku izjavil o tem vprašanju takole: da zastopajo vladni predsedniki mnenje, da morajo razgovorom o mirovni pogodbi prisostvovati vse države, ki so se udeležile vojne proti Japonski, tako tudi LR Kitajska in ZSSR. Vladni predsedniki so se zedinili, da se razgovori nadaljujejo tudi če ena izmed zainteresiranih držav odpove sodelovanje. Tako je Commenwealth poudaril, da bi mirovna pogodba z Japonsko pomenila stabilizacijo. Toda glavna nasprotja so nastala med predsedniki vlad britanskega Commenwealtha glede oboroževanja Japonske. Avstralija in Nova Zelandija zahtevata, da se Japonska o-meji pri težkem oboroževanju, pri vojni in trgovski mornarici in v težki industriji. Indijska vlada Je postavila tri teze za to pogodbo. Ona soglaša s stališčem ZDA, da se Japonski dovoli oborožitev, toda šele po mirovni pogodbi, medtem ko odločno nasprotuje tistemu a-meriškemu predlogu, ki zahteva stalno prisotnost ameriških čet na japonskem teritoriju po sklepu pogodbe. Indijska vlada zavzema stališče, da resnično uspešne pogodbe ni mogoče skleniti brez sodelovanja LR Kitajske. Laburistična stranka je bila glede stališča Britanije do pogodbe zelo oprezna in je v soglasju s politiko velesil o «nujnosti razgovorov» videla v separatni pogodbi skrajni izhod: Stališče Avstralije, Nove Zelandije ter Indije je v veliki meri združeno z dejstvom, da te države mejijo na Japonsko, oz. na Kitajsko. Indija hoče obdržati čim boljše odnose z LR Kitajsko in vpliva v tem smislu tudi na ostale pripadnike Commenwealtha. Tako je n. pr. aktivnost njene vlade v OZN. da pride do likvidacije korejskega problema na miren način, samo del te njene politike. Druge dežele, kakor Avstralijo, Novo Zelandijo in Filipine pa zadržuje še nek drug razlog. Po pisanju ameriškega tiska namreč «izkazujejo Japonci ter ostali narodi na Daljnem vzhodu preveč zaupanja vestem, po katerih so ZDA poslale na Korejo cvet svoje armade in je njihova vojna moč oslabela zaradi uspehov kitajskih komunistov. «Vlade teh dežel se boje, da bi se Amerika v odločilnem trenutku ne umaknila in bi se kitajska vplivna sfera razširila tudi na njihove dežele; zato se jim zdi primerno, da vodijo oprezno politiko. V sami Japonski so bili o-stri strankarski boji glede problema oboroževanja, se pravi, da postane Japonska enakopravna drugim velesilam. Od leta 1946 do danes se je tam vlada sedemkrat menjala. Oboroževanje Japonske ni majhen problem že glede na kapaciteto japonske industrije. Po podatkih ameriškega tiska proizvaja japonska industrija že sedaj pred zaključkom mirovne pogodbe osem in pol milijona ton jekla, a do leta 1965. bo proizvajala 11 milijonov ton jekla ter 11 milijonov ton surovega železa. Te številke začudijo predvsem tedaj, če upoštevamo, da je Japonska pred vojno in za časa vojne proizvedla največ okrog 5 milijonov ton jekla. John Foster Dulles in Mac Arthur se pogajata v Tokiu glede mirovne pogodpe ARABSKA LIGA in skupna politika arabskih držav V Arabski ligi, katero so ustanovili pred koncem druge svetovne vojne — 22. marca Ì945 — so Egipt, Sirija, Libanon, Irak, Jordan, Saudska Arabija m Jemen. Po svojem pravilniku ima Arabska liga kot politična organi-zaci ja nalooo, da orgemizira sodelovanje arabskih dežel zaradi utrjevanja njihove narodnostne neodvisnosti, prav tako pa tudi sodelovanje na področju zunanje politike, gospodarstva, kulture in socialnih vprašanj. Vse države Arabske lige, razen Jordana, sc sprejeli v Organizacijo združenih narodov. Arabske dežele so se w glavnem postavljale na podobna stališča v vprašanjih bližnjega in srednjega vzhoda, kar se je dalo opaziti predvsem v njihovem nastopu proti Izraelu, katerega ustanovitev so imele Za protizakonito in nasilno. V vprašanjih pa, ki se neposredno tičejo arabskih dežel, imajo vsaka zase svoje lastno mišljenje. Na konferenci Političnega odbora Arabske lige. ki se se- KOM IN FORM IA O K Preluknjana barka, ki pušča vodo... Vedno pogosteje zasleduje mo v kominform stičnih par. tijah in organizacijah raznih držav primere nepokornosti Uomini ormističm politvtm liniji. Ce je Ho neposredno po resoluciji Informò roja še za posamezne primere (razen Jugoslavije seveda), pa je danes to že splošen pojav, ki ga kominformistična moskovska centrala skuša zaman usiaviti z «bolniškimi ptregledi» raznih vodilnih evropskih kominjormisl čnih prvakov. Stara resnica, da se nobena laž ne more dolgo obdržati, zmaguje tudi tokrat v korist resničnih socialističnih delavskih gibanj sveta. Kominform se z lastnimi de. janji vse bolj razkrinkuje za takšnega, kakršen v resnici je, to je za agenturo «sovjetskega» imperializma, prav zaprav za agenturo birokratske kaste v Kremlju, ki si je nadela lažno krinko borca za mir. Lahko bi našteli celo vrsto množ čnih primerov zapuščanja kominformističnih partij saj so nam Za to na razpolago številke is n pr. v Angliji, Finski, Fran. ciji. Avstriji, itd. Kominfor-mistične part je so v vseh teh državah močno nazadovale. Konkretneje pa naj navedemo le primer Italije, kjer je vloga KP kot navadne agenture «sovjetskega» imperializma še najbolj vidna. Te dni sta poslanca KPI v rimskem parlamentu Magnani in Cucchi, oba bivša partizana. izvoljena z velikim številom preferenčnih glasov v svoj h krajih, iztopnla iz KPI in podala ostavko na poslanski mandat (ki jo ja pa rimski parlament zavr. nil). Svoje dejanje sta obraz, ložila z besedami: «Midva sva vedno proti politiki vlade na vseh področjih; sva proti atlantskemu paktu, ki škoduje državni neodvisnosti. Toda poudarjava, da se morajo komunisti brezpogojno in brez dvoumnosti izjaviti za obrambo narodnega ozemlja proti more. bitnim napadom, pa naj pridejo ti s katere koli sirani. Samo to je dosledna politika KP Italije in na katerih žalitve ni vredno odgovarjati, naj se izjavijo o teh najinih trditvah. V okviru najinih skromnih sil ne bova nikdar zapustila delavcev v borbi za izboljšanje njihovih pogojev ter za zgraditev socializma». Vodstvo italijanske komin, formistične partije je na te resne besede odgovorilo po že običajnem kominformov skem receptu psovanja in klevetanja, vendar je jasn: najbrž tudi njemu samemu, da s tem vprašanja ni rešilo. Magnani in Cucchi n sta ne prva, še manj pa zadnja med poštenimi in treznimi italijanskimi komunisti, ki sta «sovjetsko» igro spoznala in se ji odtegnila. Toda dejstvo je, da v Italiji ne gre samo za odtegovanje kominformistični politič. ni liniji, pač pa za organizirano rast resničnih revolucionarnih sil.ki imajo s «Sovjetsko zvezo» danes oprav ti ie toliko, v kolikor se borijo proti heg emonističnim težnjam njene vladajoče kaste. Samo tako neodvisno komunistično gibanje, kjer koli obstoja in deluje ima po-noje ZQ TCLSt Ì71 TTtOTC biti no-silec revolucionara h strem. Ijenj delovnega ljudstva dotične države. Agenture pa. ostanejo le agenture in še to le dotlej, dokler jih gospo- nevtralnosti in miru. Sedanji dar, ta ali oni, ne zavrže kot volitev visoki funkcionarji, ki vodijo staro zelezo. daj vrši v Kairu, so se arabske dežele odločile, da ne bodo podpirale v Političnem odboru Organizacije združenih narodov ameriške resolucije, naj se LR Kitajska proglasi za napadalko v Koreji. S to odločitvijo so arabske dežele pokazale, da tvorilo šp. Z nekaterimi (ICZC* lami značilno politično skupino v Organizaciji združenih narodov, katera dela na to, da se izogne prenagljenemu ukrepu, ko gre za mednarodne probleme, od katerih je odvisna ohranitev svetovnega miru. Drugo vprašanje, o katerem razpravljajo v Političnem odboru Arabske lige, se nanaša na skupno politiko arabskih dežel do blokov na metu. Po izjavi iraškega predsednika vlade Nuri Said paše, ni treba, da se arabske dežele vežejo na kak blok, pač pa da morajo *e naprej čuvati svojo neodvisnost in da ne urejajo svojih stališč do važnih svetovnih vpiti-šanj izven Organizacije združenih narodov. Zahteval je tudi od arabskih dežel, da se ne pridružijo zapadnemu bloku. Ker pa imajo iste skupne interese z zapadninu deželami in ker želijo ohranitev miru na bližnjem vzhodu, morajo na tem področju sodelovati vedno v okviru Organizacije združenih narodov. Arabske dežele morajo razen tega zahtevati od zapadnih sil orožje za dosego svojih zakonitih zahtev. O tem vprašanju še vedno razpravljajo, toda verjetno je, da bodo arabske dežele težko ostale izven zapad-nega bloka, ker so gospodarsko odvisne od zapada in so prisiljene, da kupujejo možje od zapadnih sil. Sirski predsednik vlade Nazcmel Kodsi je predlagal, da stvorijo arabske dežele novo organizacijo Arabsko unijo, ki bi imela nalogo voditi enotno skupno obrambo in gospodarstvo. Pri razlagi tega načrta, o katerem bo politični odbor razpravljal na prihodnjih sejah, je očital A-rabski ligi, da po njegovem mnenju ni bila v korist arabskih dežel. El Kodsi je predlagal, da naj postane Arabska liga, ko bo v neki določeni obliki preurejena, vodilni organ nove organizacije. Članice Arabske lige bodo morale na prihodnjih sejah pretehtati ti dve vprašanji in od razmerja sil v sami Cigi je odvisna dokončna rešitev, ali naj preidejo arabske dežele k zapadnemu bloku, ali pa če bodo uspele ohranili nekakšno svojo nevtralnost v tej Arabski uniji, ki bo ustvarila morda neki novi blok. TRŽAŠKI JPROBIjKRI msme cene, me piece Globljst sliKa tržaškega “blagostanja,. Ko se je začela vojna v Koreji, smo zaznamovali precejšen porast cen. V juliju in avgustu lanskega leta so se cene stalno dvigale in o-paziti je bilo, da ljudje, ki imajo na razpolago denar, kupujejo večje' količine živil in blaga ter s; kopičijo zaloge. Potem se je ta porast cen nekoliko omilil, toda cene so se ustalile na višji ravni. Upali smo, da bo ostalo vsaj pri tem, saj se plače in mezde niso prav nič povišale. V jesenskih mesecih je bilo celo opaziti precejšen zastoj v tekstilni trgovini in tako niso cene na drobno rasle v toliki meri, kakor so naraščale na debelo. Ljudje pač niso nakupovali blaga samo zato. ker niso imeli denarja. To je vsaj nekaj zaviralo težnjo k porastu cen. Tako so cene surovin in blaga na debelo silno porasle, kakor na primer volni in suknu za 60 odstotkov, kožam in usnju 100 odstotkov, gumi 150 odstotkov itd. Trgovci so pravili svojim odjemalcem, da bodo nove pošiljke blaga porasle kar za 50 odstotkov in da ne bo več čiste volne, temveč mešana z rajonom. Kljub temu pa ljudje naso kupovali več kot ponavadi, oziroma kupovali So zaradi pomanjkanja denarja še manj, in trgovci niso mogli preveč navijati cen. Rej pa je sicer, da se razne ■ špekulacije tičejo ]e bolj velikih trgovcev, saj trgovci « na drobno v glavnem dobro vedo, da nimajo interesa višati cen. ker se pri tem prodaja zniža. Decembra meseca Pa so začele cene močno rasti. še bolj pa se je dviganje cen okrepilo januarja. Po novem letu se je zopet polotila ljudi nekaka panika in vojna psihoza in ponovilo se je kopičenje živil in blaga, kakor se je že doeajalo v juliju in avgustu 1950. Te zaloge pa si kopičijo seveda le pre- Ze sam pogled v izložbo nam zadostuje, da takoj ugotovimo, koliko so se podražila živila... Ptr »vnluall ric/tml rh/otgurs! tl contàbili dl Peparla. Importo lord« (Total, f) • . L _2>6o ■odono dl cornino amfSjk.. Total. 1. f.nlMta oai o lidroio«. . • l Fori« - • - - Gratifico nalatilo ■ . . Indoan. dl proam. - . • r-t —.— —.— Total, lordo l 275 9« Acconta ......... L. *. M. . . „ Camba rti bil. . , „5 ooo 5o to Inclun.all .... ..... rollila “UVA” .... Contrib. Sol, Socialo • . . .. Circolo Allandala Cook. Con. Aulitane« . .. ZZJPSl asl Tolota ritanuio l. 5 Z V 6 Nona l. . _Až35. . 7 FoM. Noi. o lalrai.lt,. omn 0 Inf. ...... IMPORTO A PAOARO L. Plača srednje kvalificirane tržaške delavke možni sloji, saj si delavske in tudi uradniške družine ne morejo piivoščiti niti najnujnejšega, kar nam bo pokazal pregled mezd in plač. Premožne družine kopičijo zla-s1i zalogo raznih živil, ki se tako hitro ne pokvarijo, kakor olje, riž in sladkor; dalje volno, bombaž in milo. Naraščanje cen seveda ni odvisno le od tega kopičenja blaga in mrzličnega nakupovanja. Glavni vzrok je v tem, da so se na svetovnih trgih zaradi politike oboroževanja in pripravljanja na vojno zvišale cene surovin, ker so vse države začele zbirati zaloge. Nedvomno pa močno vpliva na porast cen tudi psihoza ljudi, ki na debelo kupujejo, kar jim pride pod roke. Tako smo videli v raz-nih trgovinah že kar pripravljene zavoje po 10 kg sladkorja in mila. Ko smo vprašali, kaj so ti zavoji, so prodajalci skomizgnili z rameni in rekli: «accaparra- mento». Ko ljudje pokupijo trgovčeve zaloge blaga, ki bi sicer lahko trajale ie mnogo časa, mora ta trgovec naročiti novo blago, za katero zahtevajo trgovci na debelo več denarja. Tako se nadaljuje začarani kiog višanja cen. Dogaja se tudi, da nekateri trgovci z, manufakturami blago skrivajo, kar še veča paniko. Kako so cene raštle, naj nam priča nekaj primerov. Od oktobra do sedaj so se zvišale cene volnenega blaga za celih 50 odstotkov, in to v glavnem v januarju, volne za pletenje 50 odstotkov, platna, bombaževine, kariranoga platna za 50 odstotkov, belega platna za 100 odstotkov, surove volne za žimnice pa kar 200 odstotkov. Tudi cene živil so doživele velik porast. Od junija 1950 dalje so poskočile cene nekaterih živil takole: fižola od 170-275 lir na 200-320 lir, jajc od 22 lir na 32-35 lir, masla od 1012 lir na 1150 lir, olivnega olja od 397 lir na 540-58Ó lir, semenskega olja od 33<5 lir na 520-540 lir, slanine od 419 na 600 lir, masti od 296 na 520 lir, kave od 1252 na 1400 lir, mila od 200 na 320-350 lir. Navaden riž od 100 na 140 lir, boljši riž od 140 lir na 200 lir, okajena slanina od 400 lir na 680 lir, domače mleko od 60 na 80 Ur, izhlapelo mleko (škatla) od 60 na 130 lir, rozine od 220 na 360 lir, koruzna muka od 60 na 88 lir, meso boljše vrste od 720 na 920 Ur, teletina od 800 na 980 Ur kg itd. To je le nekaj številk, ki so dovolj zgovorne. Naraščanje cen pa še ni ponehalo, marveč se nadaljuje. Vsakomur je torej jasno, kako vpliva to naraščanje cen na kupno moč delavcev in uradnikov. Obleki se ljudje sicer težko odpovedo, hrani pa se ne morejo. Statistični uradi so že svojčas zraču-nali, da potrebuje srednja družina za preživljanje od 52.000 do 56.000 Ur na mesec. Ob stalnem višanju cen je ta vsota seveda narasla. Italijanska splošna zveza dela pa je že pred več kakor letom dni zračunala, da potrebuje srednja družina kar 60.000 Ur na mesec. K temu je treba še dodati dvakratno zvišanje stanarin, kar je tudi hudo prizadelo delavske in uradniške družine. Nasproti temu pa so mezde in plače silno nizke in ne ... čevlji... jyQVA JCGO^LfAVIJA Blasi ju&oslovaRsfce trgovske m or gì sirice V Amsterdamu so izgotovili novo jugoslovansko oceansko motorno ladjo «Slovenija». Pri poskusni vožnji je ladja dosegla brzino 17.3 morske milje na uro. Prostornina ladje znaša 6600 brutoregistrskih ton, nosilnost pa 9600 ton. Na ladji je kabin za 12 potnikov. Po svoji konstrukciji in opremi je «Slovenija» najmodernejša ladja jugoslovanske trgovske mornarice. «Slovenija» je tretja ladja približno enakega tipa kot sta «Srbija» in «Makedonija», četrto ladjo tega tipa «Črna gora» so nedavno splovili v isti ladjedelnici na Nizozemskem, dovršili pa jo bodo aprila. » Reška luka dobiva najmodi nejše naprave. V kratkem 1 sta v reški mkl izročeni si 2 novi mehani rf ^ir w ' " Slcer pomol «V dimir Nazor» in pomol «Otok Keršovani» in tU(J1 ((Be0 ska obala» je bila urejena l k.o se b° Reka v kratkem 'J stila med najmodernejše n hamzirane luke v Sredoze skem morju. V podjetju za radijsl strijo «Nikola Tesla» v du so izdelati prve se vega tipa radijskega > nika »Tesla 51». pri p nji novega modernega tipa aparatov je treba uvoziti le še 40 odst. potrebnih delov. Ta odstotek pa se bo še zmanjšal, ko bo začel Kadijsko-rentgenski zavod v Nišu serijsko izdelovati elektronke,- Letos bodo v tej tovarni izdelali dva in polkrat več aparatov kot so jih izdelali lani. * # « V Novem Beogradu so v študentskem naselju zgradili poslopje št. 3. Ta velika stavba, ki ima 448 sob, v katerih bo našlo zatočišče 760 študentov, bo najmodernejši študentski dom v Jugoslaviji. « * * Lani so do konca leta zgradili v Makedoniji 18 km dolgo progo: Djorče Petrov — Radu-ša, in sicer kot krak železnice Skoplje-Gostivar. Ta proga je zlasti pomembna za prevoz kromove rude iz Raduše Nova proga že redno deiuje. Mariborčan Lojze Batič je izdelal prigrajeni avtomat za bombaževske statve. Avtomat, ki sam menja zavitek v čolničku, ko je stroj v teku, bodo v Sloveniji uporabili na 3000 tekstilnih strojih. Doslej Je ena delavka oskrbovala samo 3 do 4 stroje, z novo iznajdbo pa bo lahko oskrbovala fL £3 tudi 12 do .16 strojev. V Makedoniji je začel obratovati rudnik Katlanovo, ki ga bodo povezali z glavno progo Skopije-Titov Veles. To ozkotirno progo, ki bo dolga 9 km, bodo začeli graditi prihodnji mesec. V Makedoniji bosta začeli obratovati kar dve hidrocentrali, in sicer Pesočani severno od Ohrida ter Sapunčica pri Bitolju. Hidrocentrali bosta opremljeni z doma izdelanimi Prihodnji mesec bo v Kobaridu začela obratovati tovarna 'Sel. » „ „ Ob vznožju Sar planine leži Prizren, kjer cvete 2000 let stara kovaško-zlatarska obrt. Izdelke prizrenskih mojstrov izredno cenijo v Severni Evropi in plačujejo zanje lepe devize; saj velja n. pr. samo ena prizrenska zapestnica 12 funtov šterlingpv. Izdelki so izdelani z roko, zato je delo zelo zamudno. . * „ V Makedoniji bodo letos dovršili velikansko zemeljsko pregrado, ki bo zaprla mavrovsko kotlino. Tako se bo začelo polniti velikansko umetno jezero, ki bo zajelo 284 milijonov ku-bikov vode. Po kanalu bodo v to jezero napeljali reko Beiiči-co, ki se zdaj po reki Rodik! steka v Jadransko morje. Jezero se bo polnilo leto dni, v začetku leta 1953 pa bo začel obratovati prvi agregat centrale pri Vrutoku z zmogljivostjo 35.500 kilovatov. Ta glavna centrala bo imela vsega skupaj 4 agregate, dosegajo v mnogih primerih niti polovico vsote, ki je potrebna za preživljanje. Zenske, ki delajo v raznih tovarnah, kakor «Modiano» ali v konopijarni, dobivajo z vsemi nagradami in družinskimi dokladami komaj od 4500 do 5.400 lir na teden. Delavci v ladjedelnicah, v Tovarni strojev in v železarni ILVA dobivajo od 24.000 lir do 28.000 lir na mesec in le v izrednih primerih dobi specializiran delavec z vsemi dokladami in nagradami do 30.000 lir, torej približno polovico tega, kar potrebuje za preživljanje svoje družine. Razen v Tovarni strojev je večina delavcev nekvalificiranih, torej dobivajo okoli 24.000 lir na mesec ali še manj. Vse mezde in plače so ostale v glavnem nespremenjene od lanske februarske stavke dalje. Takrat so dali delavcem 48 lir izredne doklade na dan, sedaj pa so še to doklado razen nekvalificiranim težakom znatno znižali, to je Specializiranim delavcem na 12 lir na dan, kva. lificiranim Pa na 28 lir. Tem delavcem so znižali izredno ... in oblačila. doklado samo zato, ker so dobili z revalutacijo mezd in plač v Italiji neke neznatne poviške. Pri tetn je sicer res, da so nekatere kategorije delavcev nekoliko na boljšem, kakor na primer uslužbenci Acegat-a. katerim so pred kratkim zvišali osnovne mezde Za 15 odstotkov. Toda glavna tržaška industrija so ladjedelnice, Tovarna strojev in železarna ILVA, kjer so mezde, kakor smo omenili zelo nizke. Se mnogo hujši je položaj večine upokojencev, ki prejemajo nizke pokojninej in brezposelnih, katerim dajo samo šest mesecev po 6.000 lir podpore na mesec. Vsi ti ljudje, to je večina tržaškega prebivalstva, gleda z zaskrbljenostjo in strahom na neomejeni porast cen. Vsi zahtevajo odločne ukrepe, da se vsaj v okviru takojšnjih možnosti ta porast zajezi. Občinske oblasti bi lahko na tem področju mnogo storile. V prodalo bi se lahko dale večje količine živil, obleke in obutve, kar bi prav gotovo zaviralo porast cen. Tudi Delavske zadruge, če bi bile res delavske, bi lahko precej pri-pomogi,- k uravnovešanju cen s tem, da bi prodajale blago po nižjih cenah kakor zasebni trgovci. Predvsem pa bi morala odločno nastopiti komisja za cene, v kateri sedaj na žalost niso zastopani delavci in potrošniki. Najbolj nujna pa je pri vsem tem odločna sindikalna borba za izboljšanje mezd in plač in za njihovo prilagoditev življenjskim stroškom. Kaj sicer pomagajo bogate izložbe, če pa mora ljudstvo mimo njih in se mora odreči najbolj potrebnim stvarem, ker Je kupna moč sedanjih mezd tako nizka. Zato postaja vedno bolj nujen enoten nastop vsega tržaškega delavstva za izboljšanje mezd in plač. Z oportunizmom in raznimi drobtinami se ne more rešiti težki gospodarski položaj tržaškega delgvstva. Zato je v tem položaju še posebno velikega pomena dejstvo, da so se ustanovili resnični razredni sindikati, ki bodo vodili delavstvo v njegovi borbj pro ti bedi in izkoriščanju. 1 i ■ Dva dogodka sta v tem tednu posebno po-mtmbna v coni A Tržaškega ozemlja: poročilo conskega poveljnika. da boao v tem letu na angioameriškem področju Tržaškega o-zemlja občinske volitve izvedene najkasneje do 31. decembra in pa izjava gen: Aire-ya beograjskemu dopisniku «Neue Zueri-cner Zeitunga», ki naj bi bila nekak dodatni komentar k temu obvestilu. Da bodo v teku leta pri nas volitve je stvar normalnega administrativnega značaja, vsekakor manj normalne pa so besede, ki jih je izrekel gen. Airey, ker so si same med seboj v protislovju. Gen. Airey je izjavil, da se politična linija vojaške uprave ni spremenila, ker ostaja še vedno na podlagi tristranske note od 20. marca 1948. Na te besede je navezal izjavo, da je želeti, da bi $e tržaško vprašanje resilo z direktnim sporazumom med Rimom in Beogradom na podlagi tnstran-ske izjave in končno še besede, da se prihodnje volitve ne bodo vršile v znaku jugoslovansko — italijanskega sovraštva, pač pa v vidu splošnega interesa svobodnega sveta spričo preteče nevarnosti. Čuden nestvor, ki Običajna slika s tržaških ulic. mu je težko najti rep in Možakar se Je trudil nekaj dni, glavo, so te izjave. Da da je zbral skupaj papir po mora Airey zaradi bia- uBičnih vogalih. Z njim si bo ženja razboritih duhov morda zaslužil pičlo kosilo tržaškega italijanskega" revizionizma še vedno vsako toliko ponavljati zdrsano pesem o tristranski izjavi (čeprav so jo vlade, ki jih zastopa že davno zavrgle med odrabljen propagandni material) lahko razumemo in mu lahko oprostimo, da pa v isti sapi in na osnovi take Unije govori o direktnem sporazumu, je vsekakor neposrečena šala. Tri- • stranska izjava (če bi sploh še kaj veljala) je za tržaške Slovence nesprejemljiva in tudi za Jugoslavijo, čeprav ne dvomimo, da bi direktni sporazum na zdravih osnovah predstavljal prav gotovo najpravičnejšo ' rešitev Tržaškega vprašanja. Povsem jasno pa je, da je za take zdrave osnoye nekega direktnega sporazuma v bodočnosti treba delati iskreno za urejevanje meddržavnih odnosov in brav tako na odpravljanju šovinističnega razpoloženja v «italianissimih» krogih Trsta, ne pa dajati z nekimi slavospevi tristranskemu predlogu takemu razpoloženju potuhe in upe na maščevalni pohod proti Slovencem. In če naj bodo ravno prihodnje upravne volitve pri nas konkretni doprinos k interesom svobodnega sveta (ki so pri nas interesi pomirjenja) potem je toliko bolj nujno, da jim ne pripravljajo pot tako ponesrečene izjave, kot so ta zadnja gen. Aireya. Ker pa vseeno ne upamo dvomiti, da se tega ne bi zavedal tudi gen. Airey sam, se nam uprav,ceno vsiljuje pomislek (posebno iter je v zaanjtm času to že aru-ga slična izjava o tristranski hotu, oa je s. tenu izjavami začel gen. Airey indirektno vohvtio kampanjo v prid italijanskim političnim krogom v Trstu. Ce je taku, potem to prav gotovo ne more diti znak za spremembo stališč posamcznib oddelkov ZvU v prid slovenskemu delu tržaškega prebivalstva, čeprav Ui bil že skrajen čas, da se smatra Slovence coiie n. za polnopravne državljane z vsemi narodnimi pravicami. Mirno in pred vsakomer lahko ‘ namreč vedno trd,mo, da se Gradnje nove luke v Zavijah v marsikaterem pogledu godi Slovencem v coni A krivica, tako n. pr. pri vprašanju šolstva, uporabi jezika v uradnem merilu itd. Prav zaradi tega se je v preteklem teunu zgiasua prr prosvetnem svetovalcu ZVU gospodu Marshallu delegacija Osvobodilne fronte in mu predložila vsa pereča vprašanja Slovencev cone A. Delegacija Osvopodilne rronte se je predvsem zavzemala za vprašanje enakopravnosti slovenščine z italijanščino, za ustanovitev samostojne slovenske šolske uprave, za sistematizacije učiteljskih in proiesoiskih mest, za priznanje diplom visokošolskega, strokovnega in srednješolskega študija, pridobljenih na učnih zavodih jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja in v Jugoslaviji, za zgraditev primernega poslopja za slovenske srednje šole itd. Posebej je še delegacija postavila nujnost zgraditve slovenskega kulturnega doma y Trstu kot reparacijo po fašizmu uničenega narcunega doma ter obnovitve slovenskih gospodarskih ustanov. In končno bi naš tedenski pregled ne mogel biti izčrpan, če ne bi pogledali, kaj se godi v taboru kominformi-stične gospode. Da so zelo razkačeni in še vedno nepotoloženi zaradi uspeha kongresa Enotnih razrednih sindikatov in popolnega neuspeha njihove skrbno organizirane protiakci-je, je stara stvar. Toda komaj so se revčki ne-kóliko oddahnili, se jim je vsedlo na elastično Na Ponterossu Je mraz hrbtenico novo breme —- razkroj njihove komtnfor-mistične mame KPI in jih pritisnilo k tlom. Toda najbolj ponižni hlapci moskovskega '”kta-torja še niso vrgli puške (pardon: peresa) povsem v koruzo in še bojevito pisarijo po «Unità» in «Lavora-toru» in «Delu» o svojih pripravah na kongres njihove KRSTO (pravzaprav KPI) in že zdaj napovedu-jejo. da bo glavni problem kongresa borba proti «ti-tofašistični Jugoslaviji» (za probleme tržaškega pro-letariata se na mesto njih brigajo itak velekapitalisti). Generali, te pajacade bodo neizogibni Carlosi, Mitkoti, Jaksetichi in če se jim bo kot mili gost pridružil še Ulisse, bo družba kompletna in bo lahko ubrano zapela: Giovinezzo . . . KUI/rURA IX PROSA ETA POGOVOE O JEZIKU 1. Danes se bomo pogovorili o novemi Slovenskem pravopisu, ki je izžel lansko leto. Pri tem bi vam rad dai tudi nekaj navodil za njegovo uporabo.^ Novi Pravopis se že po obsegu razločuje od podobnih del iz prejšnjih časov. Prvi slovenski pravopis v samostojni knjigi smo dobili pred 51 leti. Oskrbel ga je Frančišek Levec. Odtlej je izšel še dvakrat: Breznikov 1920 i.n Breznik-Ramovšev 1935 (od tega sita izšli se (ive skrajšani šolski izdaji). . . . Obseg teh pravopise^ Je kar poučen. Levcev je imel 124 strani uvoda in avtor je strpal vanj skoraj vso slovnico, slovarček pa. obsega četrtino knjige m Z( a- 3000 gesel z nekako 5000 besedami. Breznikov (1920) tudi ni bil posebno obsežen, saj je bil zamišljen kot dopolnilo k njegovi slovnici: zato ima le 30 strani uvoda in dvakrat toliko slovarčka v prav majhni obliki: gesel je, 3000, bes d 7000 Slovarček torej v primeri z Levcevim m posebno naraste!. Zato so se ljudje prav često pritoževali, d!a v njem prav tistega ne najdejo, česar iščejo. Medtem ko j« Levčev izšel na Dunaju v drž. zalogi šolskih knjig (te Ieri privatni založnik bi ga bil izdal v »tistih časih. , je Breznikov izšel v privatni zalozbi, a klavrna opremo kaž -, da založnik 1920 ni računal s posebno kupčijo -Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis (1935) ima 30 streni uvoda in 300 strani slovarja z nad 10.000 gesli in več ko 25.000 besedami. Izdalo ga Je Znanstveno drudvn v Ljubljani predhodnik Akademije znanosti. V tT izdaj^ se že vidi, da je naš jezik bil v rabi v vseh panogah1 javnega življenja. Najnovejši (letošnji) pravo-tos pa ima 934 strani, kakih 20.000 gesel a pod njimi okoli 100 000 besed. Izdelala sta ga Inštitut za slovenski j z in Zavod za kulturo slovenskega jezika pri Slovenski akademiji znanosti j,n umetnosti. Medtem ko je torej za naš prvi pravopis skrbela tuja šolska oblast, za drugega poskrbel Breznik sam in pridobil privatnega založnika, je tretjo izdajo pripra-vila pravopisna komisi ja Znanstvenega društva, četrto pa Akademija znanosti. Pot od tujega jerobstva preko zasebnega drobtimcarstva do vsenarodne ma&rt'n.osti je tud : značilna za našo kulturno rast, zlasti pa za kulturni razmah v socialistični državi. O novem Slov. pravopisu kaj več prihodnjič, zakaj dar.es moram odgovoriti še tovarišu A.F. iz Kopra, ki želj pojasnila, kako se piše: Ijudskoprosveten ali ljudsko prosveten? Ta pridevnik, ki izvira od ljudska prosveto, pišemo skupaj kot eno besedo. Tako še narodno-0sv bodilen (od narodna osvoboditev), literarnozgodovinski (od literarna zgodovina), narodnogospodarski (od narod io gospodarstvo), poljudnoznanstven (od poljudno znanstvo). Nekaj drugega pa je kultumo-umetnižki; to pišf mo z vezajem, ker nr °d «kulturna umetnost», marveč gre. ng pr. v zvezi «kulturno-umetniško društvo» za društvo, ki skrbi za kulturo ih umetnost. In še tovarišici Majdi iz Trsta razložim, da smemo rabiti v govoru in pisavi glagol brati in citati. Domače in staro je brati. Prav pred sto leti pa so uvedli iz srbohrvaščine besedo citati, ki se ie močr.o udomačila, tem bolj, ker ao imeli bratj za germanizem. Vendar se danes spet pogosteje javlja stara beseda, tako da čedalje bolj beremo, da jemljemo v roke berilo in ne čitanko, da govorimo o branju in ne o čtivu. Dr. M. RUPEL. PREŠERNOVI rj nemške pcezije v Zupančičevem prevalu V počastitev 150 letnice Prešernovega rojstva sta izšli dve knjigi Prešerniane, Prešernov albun in miniaturna izdaja Prešernovih poezij. Iziti bi morala še tretja knjiga, zbirka Prešernovih nemških pesmi v Zupančičevem prevodu, ki jo je uredil Janko Gla. zer, izdajo pa pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Tiskarska napaka pa je pokvarila pravočasno izdajo knjige, ki je sicer bila že docela stiskana in zvezana. Sedaj je prekasno ugotovljena napaka odpravljena in pomembna knjiga Prešernove umetnosti bo v kratkem prišla na knjižni trg. Knjiga velikega lormata z dvobarvnim tiskom na odličnem papirju zavzema med izdajami Prešernovih pesmi prav posebno mesto. Predvsem so zbrane v izdaji Prešernove nemške pesmi, katerim je dodan slovenski prevod, ki ga Je oskrbel Oton Zupančič malo pred svojo smrtjo ter tako Izpolnil željo ne samo prešerno-slovcev, temveč vse slovenske javnosti. Tehten uvod in iz. črpne opombe urednika pa omogočajo razumevanje vzrokov nastanka nemških pesmi ter dajejo pregled vseh njih slovenskih prevodov. Zakaj je Prešeren pisal tudi nemške pesmi? V svojem uvodu v zbirko je urednik Janko Glazer takole pojasnil vzrok nastanka Prešernovih nemških pesmi: Gori navedeni moment — da bi pesnika določen krog ljudi razumel ali vsaj bolj gotovo bral — lahko navedemo kot odločilen za večino pesmi, ki jih je Prešeren v dobrem desetletju 1833—1844 napisal v nemškem Pevcem im Sa Saj culi ste o Škratov zlih naklepih: kako rdečelase te mrcine so samogoltno grabile cekine, hlepele po ljubezni deklic lepih; ko pa propadli so pri vseh ukrepih, so zvlekli lepotice na strmine, zaprli za zapahe jih v zidine, da kdo jim drug premotil ne bi ujetih. Ne mislite, da to je prazen maren; zasledil sem ga, mrzkega pandura, ki je dekletu brhkemu nevaren. «Kdo je ta tič?» — «Gospod Kopitar Jarem. «Dekle?» — «Slovenska je literatura». «Zapah, ki jo drži pod njim?» — «Cenzura». Giuseppe Verdi "-^g setimi leti, 27. , jan. 1901, je umrl veliki glasbeni - , - ' ustvarjalec ^ g i u seppe ì V e r d i. Nje-_ "čgi i gova ustvar-OL. i jalna sila je bihi izredno močna, pristna in Izvirna. Njegova operna umetnost je tesno povezana z izročili lastnega naroda, toda kljub temu samosvoja. V svojih delih ljubi zelo melodijo. V pevski). likih in glasbenih ilustracijah nam slika človeške strasti, ljubezen |n hrepenenja, prizadevanja ljudskih množic ter svoja nacionainopolitična nagnjenja. Njegova operna umet-no i je polna dramatične sile in pristno doživetih značajev. Zn m je postal z «Rigolettom». Nj -s-ve opere povečini še vse živ . Močna tragika «Trubadurja», «Traviate», «Aide», da omenimo le nekatere bolj znane opere so segle v srca vseh lju li. Ivan Trinko Ivan Trinko Zamejski je doživel te dni 88 let svojega živ. IJfenja, Rodil se je v Tarč-munu na Beneškem 25. jan. 1863. Ljubil je ves čas svojega plodovitega življenja slo-vetv-lvo in svojo ožjo, revno, zanemarjeno ip teptano domovino. Beneško Slovenijo. Pozna jo dó zadnje potankosti in pozna njene ljudi v vsem njiho-vem življenju. Svoje pesmi je onjavJjal v Ljubljanskem Zvonu, Domu in svetu. Napisal je ti d; več črtic in prigodnic o Beneški Sloveniji ter opisal življenje beneško - slovenskega rodoljuba ter pesnika Petra Podreke. Povezal je zopet živ-Ijerie svojih ljudi s slovenstvom. Piimoib ki Ifuchhi i/icipiti ea Na poti iz Komna proti Voj-ščivi večkrat vidiš morje. V sončnem jesenskem popoldnevu se mi je zdelo bližje kakor je v resnici. Oko, užaloščeno ob pogledu na skrajno zanemarjene borove gozdiče, polne «meškov» (borovega prelca), se je spet poželjivo oziralo na jugozahodno stran, kjer se je nemirno lesketalo nekaj kakor širok zlat krožnik. Hude rebri kolesarja navadno spravijo v slabo voljo, a to pot sem jih bil samo vesel, saj so mi dajale priložnost, uživati dlje časa Usti edinstveni prizor, da se sivo, okarnenelo morje Krasa zliva v ono drugo, pravo, večno živo, stobarvno naše morje. 197. NAPIS Kraška vas Vojščita se deli na diva konca: «Gorenja» in «Dolenja vas» ali Gor. in Dol. Vojščica. V Gorenji vasi je od vojne sem več hiš v razvalinah. Pri Dročevih je danes nepoškodovana samo kalona, kjer beremo na gorenjcu iz leta 1834: To je: «Jernej Droč - štoru nardit». 10*. NAPIS Pri Jerinovih imajo vodnjak, lepo klesarsko delo iz leta 1861: 26 gosta - Jožel Juren - 1*61. Na prednji strani šapa (ali «šapouna», kakor pravijo) je monogram «sveto sladko» in droben relief, Križani je otroško preprosto izdelan. 109. NAPIS Iz. Gorenje vasi stopimo v Dolenjo vas. Tov. Tavčarju iz Opatjih sel se moramo zahvaliti, da nas je opozoril na lepi vodnjak pri Mastnovih. Okoli «šapouna» (šapa ali šaplja), ki Je sestavljen iz 5 kamnov (tu so oštevilčeni v oklepajih), piše: jeziku in ki so zbrane v tej knjigi. Predvsem velja to za vse satirične, poleg Des Saen-gers Klage tudi za ciklus Li-terarische Scherze in za sonet An Pauschek und Stelzich. V ciklu Literarische Scherze se podobno kakor v Saengers Klage nedvomno kaže namen, da bi pesnik obračunal s svojim nasprotnikom pred čim širšim občinstvom, ne samo v Ljubljani, ampak tudi na Dunaju. V sonetu An Pauschek und Stelzich pa sc obrača avtor osebno do dveh tipičnih predstavnikov takratnega uredni S.va, zato Je povsem v stilu, da govori z njima v «uradnem» jeziku. Kot jezik takratne ljubljanske družbe uporablja Prešeren nemščino v raznih priložnostnih pesmih: v sonetu županu Hradeckemu, v napitnici Tomanu, v poslovilnem sonetu sodniku Čopu, v čestitki Alojziji Hrovatovi, v epitafu Simonitijevim. Vse to so prigodni-ee, namenjene posameznikom ali zaključenemu, ozkemu krogu meščanstva — temu krogu so morale ustrezati — zato so se mu seveda morale prilagoditi, tudi glede jezika .Kako pa je ta prilagoditev bila samo zunanja (kakor je bila v veliki meri pač samo zunanja konvencionalnost tudi u. poraba nemškega razgovorne-ga jezika med takratnimi Ljub Ijančani), nazorno kaže sonet na čast Hradeckemu: napisan je v nemškem jeziku, ker je bil to jezik takratne oficialne Ljubljane, vendar pa pesnik v njem to isto Ljubljano s poudarkom in takoj v prvem verzu označuje kot mesto Slovencev. Bolj preseneča, da je Prešeren v nemškem jeziku dal izraza svoji boli, ko je izgubil prijatelja Čopa. Ali je storil to zato, ker .mn ie bilo filozofsko Jetfro pesmi laže izraziti v nemSčinl — kakor Je tudi v nemščini razpravljal n. pr. o slovenstvu in ilirizmu v pesmih Vrazu? Ali je hotel predstaviti prijatelja, ki je bil duhovno povezan z vso Evropo, čim širšemu krogu? Ali je morda želel in smatral za potrebno, da bero pesem tudi Neslovenci — zaradi tercin o slovstvu v njej, ki segajo tako v živo, da jih je cenzura zatrla? O vsem tem lahko samo domnevamo. A bodi že kakor koli kljub nemški besedi je pesem tako pristno naša in tako pristno Prešernova kakor le katera njegovih». Da so nemške pesmi za poznavanje in razumevanje in spoznavanje Prešerna prav tako pomembne kot slovenske, je opozoril že pesnik sam, ki je v prvotno zasnovo poezij vključil kot dodatek tudi nemške pesmi. Istega mišljenja so bili tudi Stritar, Aškerc in Levstik in vsi prešernoslovci. Zato so Prešernove pesmi razmeroma prevajali mnogo v slovenščino. Prevajal jih je Vraz, kasneje Medved, posebno pa Alojzij Gradnik, Janko Glazer, Lili Novy in Anton Sovre. Med zadtajimi se je lotil Prešernovih pesmi tudi Oton Zupančič, ki je s tem delom že dolgo odlašal, ko pa se ga je loti), Je v enem zaletu meseca dni prevedel vse Prešernove nemške pesmi. Pripravljal jih je . za 150-letnico Prešernovega rojstva. Delo je dovršil, a namere ni izpolnil, ker ga je dober mesec po dokončanju prevodov doletela smrt. Tako so prevodi Prešerna zadnje Zupančičevo literarno delo. Res čudno naključje usode, da se Zupančičevo pesniško delo zaključi prav s Prešernom. S. R. VODNJAK PRI DROČEVIH — VOJSCICA (1) TO STERNO JE S / (2) TORU DELATI JERNEI OD GRE / (3) GORIA MASTEN / (4) — / (5) — / U LETU 1856. 1HS. Po pripovedovanju domačinov je v tistem času pridno delal razna klesarska dela po Vojščici Blaž Ferfolja «Dre-jev». Njegovo delo je n. pr. kalona pri Lukotovih z lepo razporejenimi okrasi na gorenjcu: križanje, cvetje idr. Kalona je časovno določena — 1861 — in omenjen je tudi hišni gospodar — GIOZEPE (!) MASTEN. Izredno lepo kalono je menda izdelal mojster Blaž Ferfolja pri svoji, rojstni, hiši «pri Drejevih», a med prvo svetovno vojno jo je uničil ogenj. 110. NAPIS V Zavadlalovem' vrtu je še en lep vodnjak. Beli kamen, kakor da je umit, je tu in tam okrušen iz časa, ko je bila Voj- ščica neposredno v zaledju fronte in naravnost izpostavljena italijanskim granatam. Napisni trak okoli šapa pravi: (1) TO STERNO, JE STORI/ NARDTI. (IHS) ANTO........... ADLAU. SIN OD M / (2) — / (3) ARTINA. U LETU 1864. 111. NAPIS Pri Dročevih smo začeli današnji pregled Vojščice, pri Dročevih naj se tudi jjoslovtmo od nje. Vendar so to drugi Dročevl, v Dol. vasi, št. 64. Sredi borjača imajo vodnjak, kjer piše: 1882. JE ŠTORU. NAREDIT. (IHS) MATIJA. MILANIČ. Drpčev vodnjak Je eden najmlajših v vasi, vendar po lepoti ne zaostaja za starejšimi. Le - poglejte ga v podobi tu zraven. - Vsi. današnji napisi so bili posneti 8. 11. 1950. (Se nadaljuje) Pici ffùì oclui (job podi eni ALOJZIJI HROVATOVI Le kratko ima še sonce pol, in šele zdaj sem zvedel, da dnès obhajate že god; res krivo sem naredil, da sem prepozno prat ko odprl in popolnoma prezrl, kdaj svetega Lojza praznujà;. vendar morda glede na to, da slednji dan in prav vse leto sreč želi vam sreče vneto, ne bom nevljuden kar spoznan, čeprav z vezilom sem kesàn. Opslia dimila družina v Nabrežini Uspehi prizadevanj naših prosvetnih družin postajajo čedalje bolj vidni. V nedeljo 28. januarja je openska dramska družina uprizorila v Nabrežini Goljeve «Petrčkove poslednje sanje». To otroško igro so O-penci uprizorili že pred nekaj leti. To pot so pa seveda morali igro popolnoma na novo naštudirati. Liki so bili dobro in pravilno zamišljeni in ustrezno izdelani. Delo je zahtevalo veliko truda od režiserja, Igralcev, koreografinje, godbenikov, inscenatorjev m vseh onih, ki so pomagali pri izdelanju garderobe in vsega, kar je spadalo zraven. S to predstavo, smo bili zelo zado-| voljni. PROSVETA MED LJUDSTVOM DRUGI VOKALNI - INSTRUMENTALNI KONCERT GLASBENE MATICE V TRSTU Preteklo soboto je bil v veliki dvorani «Avditoriuma» zelo uspel koncert, na katerem so sodelovali Mariborski trio, mezzosopranistka Elza Karlov-čeva in baritonist Samo Smer kolj. Spored je obsegal Beethovnov trio op. 70 štev. 1 in Dvorakov trio op. 90 «Dumky» ter osem samospevov v lepi zaokroženi celoti in v še lepši izvedbi. Violinistka Nada Brandlova, vodja Mariborskega tria, je v času svoje umetniške kariere doživela lepe uspehe in priznanja po Jugoslaviji pa tudi v inozemstvu. Tudi čelist Oton Bajde je zelo poznan po mnogih nastopih na Primorskem, radiu In drugod. Tretji član Mariborskega tria je pianist dr. Roman Klasinc, ki je nenadoma obolel. Namesto njega je nastopil naš rojak dr. Danilo Svara, ki je odigral svoj klavirski part tako odlič no, kot bi že dolgo bil član tria. Srednji del programa sta izpolnila operna pevca Elza Karlovčeva in Samo Smerkolj. Karlovčeva ima lepo temno barvan mezzosopran in pesmi, ki jih je pela, so bile globoko doživete. Samo Smerkolj poseduje zelo mehak bariton, ki ga usposablja posebno'za Koncertno petje, a tudi v operi dosega zelo lepe uspehe. Ves večer je bil pravi praznik glasbe. P. M. PIONIRJI IZ PLAVU IN LONJERJA V BORŠTU Posrečeno prireditev sta nam pripravili v Borštu v nedeljo 28. januarja pionirski družini iz Plavlj in Lonjerja. Dvorana je bila polna gledalcev, prav posebno pa so naši najmlajši nestrpno pričakovali, kaj se bo godilo na odru in so potem zaverovano poslušali pionirski zbor iz Plavij, ki je s prijetnimi glasovi zapel pionirsko hln> no in več pesmi. Sledile so recitacije Plavčanov in Lonjer-cev. Ugajal je Ples Lonjerk na narodni napev, najbolj pa Ribičičeva igra «Vrabci». Drobne kulturne f iz domovine ^ V ponedeljek 21. januarja je bil v Ljubljani koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Poleg dveh Mozartovih skladb in Beethovnove sedme simfonije je bila na pro-grarr.u tudi najnovejša skladba znanega slovenskega komponista Lucijana Marije Škrjanca. To je simfonična pesnitev Gazele nastala na podlagi Prešernovih Gazel. Skladbo so izvajali prvič in številno občinstvo jo je ugodno sprejelo V Mariboru po v kratkem pričela delovati nova knjižna založba Obzorja. Nova založba si je zadala širok program in ima namen izdajati dela sodobnih domač'h in tujih pisateljev, pa tudi taka dela domačih klasikov, po katerih vlada največ-je povpraševanje in jih je tudi najteže dobiti. V Rimu je znani italijanski slavist in prijatelj slovenskega naroda Luigi Salvini prav tako izdal antologijo slovenskega pesništva, seveda v italijanskem prevodu. Tudi ta zbirka predstavlja prikaz vsega slovenskega pesništva od začetka do današnjih dni. Pesniški zbirki je urednik dodal toplo pisan uvod, v katerem.' podaja prikaz slovenske literature, razen tega pa tudi zgodovino našega naroda in njegovo borbo za obstoj. V prostorih Moderne galerije v Ljubljani bo v februarju odprta poleg stalne razstave slovenskega slikarstva, tudi razstava jugoslovanske skulpture. To bo prva razstava po osvoboditvi, na kateri bodo vsi kiparji Jugoslavije razstavili svoja najboljša dela. Iz Ljubljane bodo razstavo prenesli tudi v Zagreb in Beograd' in verjetno tudi v inozemstvo. TEH MIKA I.\ ZNANOST jvoi/KimmiH | »a tenjo knjižnico n Slovenski knjižni zavod je iz. dal brošuro: «Josip Stefan». Življenje in delo velikega lizika, ka ga je napisal dr. Lavo Čermelj. V brošuri je prikazal življenje in delo tega ve]|kega koroškega Slovenca, ki 11 deloval na dunajski univerzi v drugi polovici preteklega stoletja. Glede na to, da Slovenci skoraj ne poznamo tega velikega rojaka, ki je v tT,LZara<,i svoi'h Pomembnih odkritij na področju fizike, dosegel vsa priznanja, predstav-Ja Čermeljev spis izpopolnitev vfn V™1 v kulturnl zgodovini Slovencev. Avtor, ki je znamti/1 Dredvsem Stefanovo znanaveno delovanje, je do- Su-fanovih'spisov. bibli ve duševne sposobnosti? Možgani z na hromosomi So si izmislili atomsko bombo, so si Izmi. slili grozna taborišča, tisoče in tisoče drugih koristnih in nekoristnih reči. Kaj bi si šele izmislili možgani z 72 hromosomi ali pa taki g 96 hromosomi l t. P. * K iTIJET I Jr^T vo O OBREZOVANJU SADNEGA DREVJA Pravilno obrezovanje sadnega drevja ob sajenju in oskrbovanje drevesne krone v ćasu, ko se drevje razvija, je svoje vrstna umetnost. Ce to delo v začetku zanemarimo, nastane nered, katerega ni mogoče popraviti. Obrezovanje pa zahteva tudi teoretičnega znanja, zato podajamo nekaj koristnih nasvetov in navodil. Začetno obrezovanje ima namen dati drevesu odgovarjajočo obliko (piramida, oblastna krona, kotlasta ali umetna oblika). Vsaka sadna vrsta ima v sebi že nagon, da stvori neko določeno obliko in vsaka protinaravna težnja oblikovanja drevesne krone slabo uspe^ ali je sploh obsojena na smrt. Osnovna načela, ki rih moramo upoštevati prt obrezovanju, so naslednja: J. Razvoj in rodovitnost drevesa sta v glavnem odvisna od pravilne razdelitve redilnih snovi (linfe) po vejah. Vedeti moramo namreč, da se od korenin vzpenja proti vejam in listju pa cevčirah, ki so v zu-na.iiem delu lesa. nepredelana surova hrana, v listju predelana hrana pa notule preko cev-čie. ki so v ličiu med drevesno skorjo in lesom, proti- koreninam in ostalim de'om drevesa, ki razvijalo natnrei nove vejice, nato liste, cvetje in sadove. Ravrovesie med rodnimi vejicami in lesom dosežemo na različne načine: če n. pr. slabo razvite vejice, ki poganjajo v vodoravni «meri, soravimo v navnični položaj, se te vejice večkrat snremenHn v lesne vejice, buino rastoče navnične veie flesse vele), ki so obenem nerodovitne, nrisMimo k rodovitnosti, če jih pripognemo ali nalomimo. Bumo rastoče veie prisilimo k rodovitnosti tudi z «obročka-njem». To izvrš!mo tako. da zgoda* snom! a rti tesno nrevežemn drevesno skorio z debelo žico ali na napravimo okoli debla zarezo. 2. Drevesni sok močneje razvija očesa (nonje) na kratko obrezanih vejicah kot na dolgih podanikih z večjim številom očes. Iz tega je razvidno, da moramo ohreanvati na kratko, če želimo imeti lesne poganjke. Več očes nustimo le tedaj, ko imamo m-ravka z žeto izčrpanimi drevesi. 3. Cc odstranimo neko veto, gredo redilni sokovi, namenjeni tel veji. v korist sosednih vej. Večkrat se nam izplača odrezati slabo razvite veje. 4. Nepredelani drevesni sok (v vodi raztopljene mineralne snovi) sili iz korenin vedno močneje skozi navpične veje v listje, dočim v vodoravnih ali drugače upognjenih vejah zastaja. Bujno razvita veja navadno ni rodovitna. K rodovitnosti jo prisilimo, kot smo že opisali. 5. Drevesni sok povzroča, da Se najmočneje razvijajo zgornja očesa (popki) poganjkov. Na to poslednjo ugotovitev morajo zlasti paziti začetniki, ki nameravajo z obrezovanjem podaljšati kakšno mlado vejo; rezati moramo tik nad dobro razvitim očesonv. 6: Veje, ki dobivajo večjo količino drevesnega soka, imajo bolj razvite lesne vejice. Tam pa. kjer sok ne prihaja v taki meri, se razvije več rodnega lesa. Iz tega lahko sklepamo, da zadostuje, če bujno rastoče navpične veje le malo pripognemo, da tem oviramo dotok sokov iz korenin v listje in narobe, sokovi predelani v listju, ne morejo več do korenin in so prisiljeni prodreti v sadove. Na ta način zastaja drevo v razvoju, zato pa nam bolje obrodi. Izkušnje so pokazale, da dobimo močne lesne poganjke, če poganjek obrežemo na eno ali dve očesi, če pa obrežemo isti poganjek na polovično dolžino, bo dal zgornji del lesne poganj. ke, srednja očesa se bodo razvila v rodne šibice, v spodnjem delu poganjka pa se bodo iz popljev (očes) razvili brstiči in brstike. 7. Ce v času ko se rastlina razvija, skrajšamo močno razvite lesne poganjke, se iz spodnjih popljev razvije rodni les. S tem načinom uspemo, če obrezujemo, čim začenja drevo poganjati in obrezovanje v nadaljnjem razvoju drevesa ponovimo. 8. Cim bolj sil,mo drevo k rodovitnosti, tem bolj ga izčrpavamo. Cim bolj pospešujemo razvoj lesnih vejic, tem bolj sadno drevo krepimo. Iz vsega navedenega spoznamo. da je nujno, da sadjar obdrži pravilno razmerje med rodnimi in lesnimi vejami. V dvomljivih primerih, ko se ne ve odločiti, je bolje, da žrtvuje rodni les v prid lesnim poganjkom. 9. Vsak napreden sadjar bo stremel za tem. da bodi čim lepše in debelejše sadje. Ce ima drevo preveč zaroda, gre to v škodo debelosti plodov. Da pridemo do lepega kvalitetnega pridelka, se poslužujemo več načinov vzgoje dreves: če n. pr. cepimo drevo na podlago, ki se slabo razvija; hruško na kutino ali beli trn, jabolko na paradižnik, Ce prisilimo, da poženejo rodni poganjki na starejših vejah. Ce na kratko odrežemo lesne poganjke, ko imajo že rodno brstičje, brstike in rodne šibice. Ce napravimo zarezo ali obroček pod rodno vejo, ko je že drevo v cvetju ali pa razredčimo cvetje ali sadove. Končno moramo podati nekaj upoštevanja vrednih nasvetov našim začetnikom, in sicer: Pri jablanah in hruškah se lah. ko razvija popije (očesa) po volji v rodni les ali lesne poganjke. Češnje, breskve in češplje navadno obrodijo na enoletnih poganjkih in zato moramo paziti, da jih ne poškodujemo ali odstranjujemo. Rodni les na breskvah obrodi le enkrat in ga zato redno odstranjujemo. Končno je važno, da ne prikrajšamo poganjkov češenj, sliv in ostalih koščičar-jev. kot pri nekaterih drugih vrstah sadnega drevja, ker s tem odvzamemo poganjkom listne šopke, ki se razvijajo na koncu poganjkov. To listje hrani plodove, ki so spodaj. Ce te odstranimo, navadno pridelek uničimo. Pripravimo cepiče V februarju je najboljši čas za nabiranje sadnih in trulih cepitev. Zelo pori re. e-no je. če odlašamo s tem delom neposredno do cepljenja. Cepiče, ki jih naberemo tik pred cepljenjem, so motno sočni, zaradi toga poženem zelo naglo, še prej, kakor se primejo, in se nato posuse Cep.či, ki jih naberemo nekaj tednov pred cepljenjem, še niso sočni in poženejo sele tedaj, ko so se prijeli. Cepiče nabirajmo le od plemenitih in dobrih vrst: toda ni dovolj, da upoštevamo samo vrsto sadnega drevesa ali trte, od katere vzamrtno cepiče, ampak vedeti moramo ludi. kako dotična trta ali drevo rodi. Tega pa ne vidimo v tej dobi. zato si moramo še pred trgatvijo take trte vidno zaznamovati. Najbolje je, da kole takih tri pobelimo z apnenim beltžem V sadovnjaku navadno tega ni treba, ker pri majhnem številu dreves navadno vemo, katero drevo je rodovitno in katero ne. Pregovor: «Kakršna mati. takšna hči», velja ludi za drevo in trto. Zato. upoštevajte kmetovalci, to dejstvo in režite cepiče samo od rodovitnih trt in dreves Nekateri režejo cepiče tudi mladih dreves, ki niso nikdar še rodila. To je napačno. ker o drevesih, ki nisr še roddia. ne moremo vedeti. G O K P O l> I X J S T V KAKO JEMLJEMO ZDRAVILA? Zdravila, o katerih vemo iz izkušnje, da dražijo želodčno sluznico, ne smemo jemati na prazen želodec, temveč po jedi. Med takšna zdravila spadajo predvsem digitalisovi izvlečki, sulfamidi ter večina hormonskih preparatov. Pri zdravljenju z digitalisom. ki velja za eno izmed najbolj u-spešmh zdravil proti srčnim, betežnim, se pogosto pojavijo slabost in bruhanje, kar služi za dokaz uspešnega zdravljenja. Farmacevtski industriji se do danes še ni posrečilo, da bi ustvarila digitalisov preparat. ki bi bil brez teh neprijetnih lastnosti. Slabosti, ki često nastane Po zauživanju sulfamidov, se izognemo, če popijemo obenem z zdravilom kozarec vode ali STžežega sadnega soka. Tudi sredstva proti kašlju jemljemo Po jedi, kajti zdravila te vrste vsebujejo saponine. ki 'hù&bò- {e, da ttei... ... da prenašamo povzročitelja gripe z izdihavanjem, kašljanjem, podajanjem rok in da je več nevarnosti za okuženje z gripo v zaprtem prostoru kot na prostem. ... da ne smemo držati pozimi otrok doma, če so zdravi, samo iz strahu, da se ne bi prehladili, kajti otroci se v pretoplih sobah samo pomehkužijo in postanejo preobčutljivi za spremembe temperature. Ce je otrok zdrav, dobro oblečen in hranjen, mu bo gibanje na prostem tudi ob hudem mrazu samo koristilo. Vdihavanje svežega in nekoliko vlažnega zimskega zraka dene dobro sapniku in pljučem. Saj morajo šolski otroci dovolj ur dnevno vdihavati suh pretopel sobni zrak, ki draži sluznice, utruja telo in povzroča glavobol. Seveda moramo zlasti pri nTlajših otrocih paziti, da niso predolgo na mrazu; važno Je, da se gibljejo in čim jih začne zebsti, jih moramo odpeljati v kak prostor ter jim dati, če je le mogoče, vročega čaja. Otrok, ki smo ga polagoma utrdili proti mrazu, bo postal odporen tudi proti vsakemu prehladu. ... da se ne boš več pritoževala, da te bolijo noge, če boš kuhinjske posle opravljala sede. Seveda prilagodi sedež višini mize tako, kakor to delo zahteva, in tedaj boš lahko sede čistila zelenjavo, kuhala, pomivala in brisala posodo, likala itd. Pomisli, kolikšen napor je za tvoje noge, ki te morajo uro in uro dan za dnem prenašati. In čemu vse to? Da veljaš pred svetom in pred seboj za krepko in marljivo gospodinjo. Med hojo in stanjem je velika razlika. Ce hodimo, se nam mišica na nogi neprestano napenja in sprošča ter ostane tako zdrava, tudi če čutimo po dolgi hoji utrujenost; pri stanju pa nam zastaja kri v žilah ter nastopijo krči, ki povzročajo stalne bolečine. Zato izogibajte se gospodinje, nepotrebnega postajanja po kuhinji. dražijo želodec. Isto velja za salicilne preparate, ki jih pi-edpisuje zdravnik proti revmatizmu in raznim nevral-gijam ter za preparate železa, ki jih priporočajo za zdravljenje malokrvnosti. Pred jedjo jeml emo zdravila, ki dražijo želodčno sluznico k močnejšemu izločevanju želodčnega soka ter na ta način posredno večajo tek. V? to vrsto zdravil spadajo tudi raznovrstne želodčne grenčice. Med jedjo zauživamo preparate solne kisline in pepsm. Solna kislina in pepsin pomagata ugodno pri prebavljanju zaužite hrane. Med posameznimi glavnimi obroki hrane jemljemo različne zdra. vilne čaje, mineralne vode in vitamine. Čistilna sredstva uživamo navadno na tešče ali neposredno pred spanjem. Sicer se je Pa pri uživanju zdravil treba točno ravnati po zdravnikovem navodilu, s katerim mora hiti opremljeno vsako na recept izdano zdravilo. Dr. S. S. V dneh stanovanjske stiske ozka knjižna polica, ki jo staviš na hodnik, prav dobrodošel del pohištva. POSVETOVALNICA Večkrat se starši pritožujejo, da njih otroci lažejo m vprašujejo se, kako odvadhi otroke te grde napake. Mnogi otroci lažejo, toda večine se jih ne zaveda, da s tem moralno greši. Najče-šče lažejo zato, da nekaj prikrijejo ali zatajijo; sem spada tudi laž v sili. Toda če hočemo otroke odvaditi laži. nc bomo dosti opravili, če ga prestrogo kaznujemo, kajti s telesnimi kaznimi otroka samo še pokvarimo. Bolje je da ga ljubeznivo pr priča. mo, da ima laž kratke noge, da laži ne vodijo k dobremu in da laž nobene stvari ne spravi s sveta. Vzgajajmo otroka k resnicoljubnosti. to pa tako, da vedno bo’j poudarjamo r sni-co kot pa govorimo o laži. In kaj je najvažnejše pri vzgoji k resneoljubnosti? Zgled! Otrok naj nikdar ne zasači staršev ali odraslih pri laži/ Otroci so navadno zelo obdarjeni s fanfazijo in često lažejo brez slabega namena, samo iz veselja, da so si nekaj izmislili. Včasih ot ok ta- Beta svnena pinza, primerna za pustne zabave. že, da se pobaha morda zato, ker se čuti zapostavljenega. Spoznati moramo torej predvsem, iz kakšnega vzro. kd otre k laže in pot m ga ne bo težko ozdraviti. Pripovedujmo mu resnične zgodbe, pazimo s kom se druži, nadzorujmo ga, raz asaimo mu dvome, ki ga muč jo in skoraj gotovo se nam bo posrečilo, da otrok ne bo več lagal. FIŽOL IN NJEGOVE LUŠČINE DA BODO OMAKE OKUSNE. Pri paradižnikovi omaki je važno, da ne prežgemo moke. Pustimo jo samo da zarumeni,. - - - , . _ nato ji dodamo slane vode ali I bi mo v usta malo sluzi. To-nastanejo vozli, tin y luscinah ni mnn-n * Da je fižol dobra in tečna hrana, je splošno znano, da bi pa bij fižol tudi zdravilna rastlina, se Pa bolj poredko čuje. Fižola samega ne uporabljajo kot zdravilno rastlino, pač Pa njegove luščine, oziroma posušene luščine stro kov, in sicer pusušene luščine prav zrelih strokov. Vzamemo četrt kilograma suhih zrelih luščin in jih celo noč namakamo v tri četrt litra vode. Drugo jutio to skuhamo. Prav dolgo časa pustimo, da vre, dokler se teh tnčetrt litra vode pokuha na poj litra vode. Zdravilo je kuhano in popijemo ga podnevi. Za drugi dan pripravimo in skuhamo drugo. V fižolovih luščinah je «nar sikaj. Brez duha s». Ce jih damo v usta in grizemo, do- juhe. Da ne vlijemo na prežganje mrzlo tekočino in vso hkrati ter skrbno mešamo in nazadnje šele dodamo paradižnikovo mezgo. Ce imamo sveže paradižnike, mora biti prežganje gostejše. • » » Mlečne in maslene omake izboljšamo s citroninim sokom, ki ga dodamo, ko odstranimo omako z ognja. « a * Ce moramo omaki dodati čebulo, tedaj kuhajmo natezano čebulo na maslu in mleku, da se zmehča ter jo pretlačimo skozi sito; tako ne bodo plavali po omaki koščki čebule. Nekaj drugega je pri čebulni omaki. Tam cvremo razrezano čebulo na maslu, da zarumeni, potresemo nato z moko ter čez nekaj minut zalijemo čebulo s slano vodo ali juho. Čebulni omaki ne smemo dodajati limoninega soka, pač pa kis, samo sluz, pač Pa še marsikaj. Omenim le arginin, ki je zelo podoben snovi, ki jo izdelujejo umetno m jo imenujejo sin-tolin. Ta sintolin je pa zopet zelo podoben insulinu, ki ga dobivajo iz trebušne slinavke. Insulir je čudovita snov. Tvori se, kot sem dejal, v telesu v trebušni slinavki in se stalno cedi v kri. V krvi ima namreč nad vse važno nalogo: ureja namreč mno žino sladkorja v krvi. Gorje, če se insulin ne cedi pravilno v lai. Naenkrat zmanjka snovi ki bi urejala množino sladkorja v in sladkor se iz jeter preliva po krvi kot Se mu ljubi, človek zboli za hudo in nevarno sladkorno boleznijo. Dandanes dovajajo takemu bolniku umetno z injekcijami v kri insulin in ta naredi začasno red s sladkorjem v krvi. Toda včasih nisp vedeli nič o insulinu. To je šele dognanje novejših dni. Vedeli so pa ljudje, da zelo dobro vpliva na bolnika 3 sladkorno boleznijo, če pUe čaj iz fižolovih luščin. Sedaj razumemo, zlikaj. V luščinah je arginin, ta je soroden sintolinu in ta insuli-nu. Današnji kemiki so dokazali sorodnost arginina in insulina, zdravniki pa so ugotovili, da vpliva arginin na sladkorno bolezen podobno kot insulin. Toda te luščine nimajo v sebi le ai ginina, pač pa razne soli in kisline. V teh kislinah in soleh je tudi kremen, kj more imeti dober vpliv na tuberkuloznega bol nika. 2e od nekdaj so tuberkuloznim bolriikcm priporočali čaj iz fižolovih luščin. Pravijo, da ženejo snovi, ki so v teh luščinah. tudi vodo iz telesa. Pa ne samo, da preganjajo iz telesa odvisno in nepotrebno vedo, tudi sečno kislino pode iz telesa, ki se včasih ustavi kjerkoli v telesu, se nabira in povzroča na teh mestih hude bolečine. Cuje se v zadnjih časih tudi. da imajo te luščine še neko čudežno moč in bi si je zaradi tega utegnil še kdo spomniti in si jo skuhati: poleg mnogih lepih in koristnih lastnosti preganja čai iz fižolovih luščin še odvisno mast iz telesa. Torej prav nametala stvar imeti take fižolove lupine vedno pri rokah. Ce jih že ne bomo rabili, jih lahko damo še vedno kateri živali pojesti, ali jih vržemo na gnoj ali Pa nazadnje skurimo. P,- T. Jjj in ce p I & Cepič pri cepljenju v ■speče oko» kako rodovitna bodo. Isto velja seveda za trte. Narezane cepiče zvežemo v snope in jih opremimo z leseno trščico, na katero zabeležimo vrsto. Tako zvezane cepiče hranimo v hladni kleti. zakopane do polovice v vlažnem pesku. Na ta način ohranimo .lahko cepiče do zgodnjo pomladi, ne da bi se posušili ali pognali. Trpežnost trtnega kolja Kadar nadomeščamo staro trtno kolje z novim, moramo dobro premisliti, kako je mogoče ohraniti trtno kolje dalj Caia uporabno. Trajnost kolja povečamo z impregn.ranjeni, to se pravi, da prepojimo les z antiseptičnimi sredstvi, ki preprečujejo gnilobo lesa. Taka sredstva so: modra galica, kar-bolineum ter sublimat premoga. Za svež in sočen les potrebujemo modro galico, za suh les pa karbolinej. IMPREGNIRAN JE Z MuDRO GALICO V lOv Ilirih voue raztopimo 5 kg modre galice. Nato postavimo koije pokoncu v večji čeber in ziljemo vanj toliko omenjene razsiojune, da bo tekočina segala 3U cm visoko. Tekočina se bo začela dvigati po svežerrv Koiju in t»o ot» »«•V'®*11* vremenu, navadno v 3 do 6 dneh, dosegla polovico višine koija. Ob obiačnem in mrzlem vremenu se’ pa tekočina zem počasi ali nič ne dviga. Zato impregnirajmo z modro galico le ob lepem in sončnem vremenu. Kako visoko se je tekočina dvignila v lesu, zvemo tako, da kolje z rezilom narežemo. Tekočina seže, do ko:.er les poplavi. Ce je tekočina segla do polovice kulja, je im-pregniranje končano. Kolje sicer posečemo že pozimi in ga tudi lahko olupimo, vendag bolje vleče tekoč.no kolje, ki smo ga porezali tik pred impregni-lanjem. IMPREGNIRAN JE S KARBOLINEJ EM Karbolinej je crno olje, ki ima močan ouh po kreozoiu, pridobivamo ga v plinarnah. To olje je odlično sredstvo za impregniranje lesa, le impre-gniranje z njim je teže izvedljivo. Kolje moramo postaviti pokoncu v velik železen kotel, v katerega smo prej vlili toliko karboiineja, oa bo kolje stalo pol metra globoko v tekočini. Nato zakurimo pod kotlom ogenj in kuhamo kolje dve uri v kipečem karbolineju. Po dveh urah vzamemo koije >z kotia in ga naložimo v skiaoa-nico; v tej mora kolje stati vsaj pol leta, da izgubi duh po karoouneju. V nasprotnem primeru bi se lahko grozuje navzelo tega uuha in vino bi ime-,o uuh po kieozoiu. Enako postopamo tudi pri impregmraiiju s premogovim teiorn. S tem sredstvom impregniran les ni tako trajen, kakor oni, Ki je bil impregn.ran z moaro galico alt karbohne-jem. OBVESTILO Obveščamo kmetovalce, da bo kmet. nadzorn. z vsoto, ki jo je stavila narazpolago ZVU, v seemsiru od 1. jan. do 30. junija isol, nudilo naslednje prispevke: L za zidavo govejih hlevov; 2. za nakup poljeueiskih strojev; 3. za nakup semen krmilnih rastlin. Kmetovalci, ki se mislijo poslužiti gornijh prispevkov, morajo kmetijskemu nadzorništvu — tehnička sekcija — Ulica Ghega štev. 6-1, predložiti prošnjo in sicer do 15, februarja U, Gli gori č v Trstu krilo, kjer naj pade ođlofitev. 10. ---- h7—h6? Težka pozicijska napaka. Znano je, da so kmeti v začetnem položaju v obrambi črnega kralja najmočnejši. Vsak premik kmeta pomeni znatno slabitev. Mojster Bertok je to napako sijajno izkoristil. Mnogo boljše je bilo c6 11. Dh4 Te8 ter z nadaljnim d5. 11. Dc4—h4! Tf8—e8 Nevarno bi bilo vzeti lovca z 11- ------ hg5; n. pr. 12 Sg5: Tea 13. Dh7-f Kf8 14. Dh -f Sg3 15. Sh7+ Ke7 18. Dg7: z matnim napadom. 12. Lg5—h6:! g7—h6: 13. Dh4 —h6:------ Žrtev figure za 2 kmeta je popolnoma upravičena. Beli ob-I drži silen napad na črnega odkritega kralja. 13. ---- Se7—g6 Na Sf5 sledi 14. I>f4 ter po Sg7 15. Sg5 ter Dh4. 14. Sf3— g5, Sg6—. 8 15. Tfl—el ------ obrambe. 15. (17—d5 J, crgu-- o LsJ. lil---1 Stolp hiti beli dami v pomoč. Beli grozi Te3 ter Th3. Proti tej grožnji črni nima dovolj Na Sc5—e6 sledi Sg5—e4 z grožnjo Sf6 16. Lb5—e8: Dd8— e8: 17. Tel—e3, Lc8—e«? To takoj izgubi. Pa tudi na vse ostale poteze, črni ne more rešiti partije. 18. Sg5—h7! Crni se vda. Na Sc5—d7 sledi 19. Sh7—f6+ Sd7—f6 20. e5—f6: z matom. Lepa konbinacijska igra mladega Zagrebčana. Ing. SIROSEK BORIS NaVl.šampionatuFLRJ so se uveljavile mlade sile Te dni se je zaključil VI. šahovski šampionat FLRJ. Ze četrto leto je prvo mesto osvojil Gligorič. medtem ko sta ostala člana «svete trojice» odpovedala. Pirc je zaradi bolezni že prej odstopil, Trifunovič pa deli šele 5. in 6. mesto. Zabev ležiti pa je treba tokrat razveseljivo dejstvo, da je v teku t vsega prvenstva Igrala zelo vidno vlogo garnitura mladih z Matanovičenr na čelu, ki je zasedel drugo mesto. Najboljši slovenski zastopnik Je bil Puc, ki je večji del prvenstva celo vodil in sta mu le dva zaporedna poraza v zadnjih kolih onemogočila prvo mesto. Na tem šampionatu je bil dosežen tudi redek rekord. Puc in Nedeljkovič sta odigrala svojo remis partijo v 185 potezah po 21 urah in 27 minutah. Razen partije Pilnik — Freitas, ki je so jo odigrali lani v Mar del Plati in ki je trajala 24 ur in štela nad 200 potez, je to najdaljša partija na svetu. Končno stanje šampionata je sledeče: Gligorič 11 1/2, Matanovič 11, Puc 10 1/2, Milič 10, dr. Trifunovič, Udovčič 9 1/2, ing. Vimar Rabar, Nedeljkovič 9, Karaklajič 8 1/2, Fuderer, Ja-noševič 8, Kostie 7 1/2, Kozo-mara, Bertok 7, Simonovič, An. drič 6 1/2, Majstorovič 5. KRIŽANKA Sf. 3 Jugoslovanski šahovski prvak in internacionalni mojster Gli-gorič je pred dnevi v Trstu odigral simultanko proti 25 do mačim šahistom. Po tri in pol urni borbi je 23 partij dobil, 2 Pa remiziral. To je tudi za takega mojstra kot je Gligorič velik uspeh, posebno še, ker so mu (po izjavi samega Gligori-«a) nudili tržaški igralci močan odpor. Številni prijatelji šaha so ves čas pozorno sledili partijam in občudovali Gligo-ričevo mirnost in mojstrstvo. Kaj ne bi, saj v Trstu mojstra takega kova še ni bilo. Španska igra S svojo podjetno in kombina-tarno igro je na letošnjem jugoslovanskem prvenstvu vzbudil pozornost mladi zagrebški mojster Bertok. V II. kolu je partijo s S monovičem zak j ličil z zelo lepo žrtvijo figure. Beli: Bertok Crni: Simonovič 1. e2—e4, e7—«5; 2. Sgl—f3 Sb8—c6; 3. Lfl—b5, Lf8—c5. 'To staro potezo so zopet izkopali iz pozabljenja. Omenjena je že v starili zapiskih, ki datirajo iz 1. 1480. To varianto španske partije je do podrobnosti raziskal bivši svetovni prvak Aljehin, ki je ugotovil, da črni doseže enakovredno in izgledno igro. Na letošnji olimpiadi je bila varianta dostikrat igrana. 4. C2—c3 ------- Na 4. Se5: bi črni igral Dg5 in n. pr. 5. Sg4 h5 61. c6: (Ne d4? zaradi Lb4+) dc6: 7. dl Lg4: 8. Lg5: Ldl: 9. dc5: Lc2: z enako igro. V splošnem se smatra, da je 4. d—0 najsolid-nejše nadaljevanje. 4. ------ Sg8—f6 Do ostre Igre vodi gambit 4. ---- f5 n. p. 5. Se5: Se5: 6. d4 Dh4 7. de5: fe4: 8. Dd4— De7 z nejasno igro. 5. (12—d4, Lc5—b6 Po ed4: sledi 6. e5 Sg5 7. cd4: S silnim središčem 6. d4—e5: ------ Obramba kmeta e4 bi bila preveč pasivna. Z igrano potezo doseže beli lepo igro figur. 6- ------ Sf6—e4: 7. o—0 0 0; 8. Dii—d5, Se4—c5; 9 Lel—g5 Sc6—e7. Vezava skakača bo za črnega neorljetna. Boljše je bilo DeS, čeprav bi beli obdržal ! svobodoeišo igro. 10. Dd5—c-4! ------ Dama se podaja na kraljevo I TJK L. K«:* A /:T«KI A - ŠPOKT DOMAČI ŠPORTNI TISIIKN Nogometaši Telesno vzgojne zveze se ta teden niso preveč naprezali, saj so vsi, razen enajsteric Poleta, Skednja B, stran smuškega športa je Vzpenjača - pogoj za razvoj smučarstva Smučanje je krasen šport, le da ima to slabo lastnost, da je smuka navzdol užitek, pot navzgor pa precejšnja muka. Toda tudi to slabo Olimpije B in Devina, počiva li. Skedenj B in Polet sta spra vila v žep po dve točki. LAHKOATLET1KA Vsekakor so bili bolj podjetni lahkoatleti, ki so organizirali že tretji cross v tej sezoni. Tekmovali so za pokal «Progres-sa». Ugotoviti je treba, da se teh crossov udeležuje mladina v vse večjem številu in da je pri tekmovanju ne ovirajo niti tako slabe vremenske prilike, kakršne so bile to nedeljo. Pokal si je zasluženo osvojilo moštvo Pirana, ki je nabralo skupno 78 točk pred Zarjo iz Bazovice, ki je nabrala 71 točk. Med posamezniki je zmagal Zo-maro iz Pirana pred Gerbecom iz Sv. Jakoba KOŠARKA V Portorožu je začela po daljšem odmoru zaradi neprimernega vremena delovati košarkarska sekcija Telesno-vzgojne zveze. Sretali sta se tržaška In istrska reprezentanca. Zmagali so Tržačani s 66 koši proti 49 košem. TELOVADBA Glavni športni dogodek tega tedna pa je bilo brez dvoma srečanje tržaških telovadcev s teto- moderna tehnika 'odpravila z uvedbo raznovrstnih vzpenjač, ki smučarja enos.avno potegnejo na višino, oz. skakalca k vrhu skakalnice. V nekaterih državah so smučarske vzpenjače že kaj pogosta stvar, drugod pa še bolj red. ke in jih mbijo le vrhunski smučarji, da z njimi pospešijo svoje treninge, ker prihranijo mnogo časa za vzpenjanje. Največ takih naprav imajo v Svici, potem v Franciji, Avstriji, Italiji in seveda na severu. Slovenci snio še bolj skromni in si v največji meri pomagamo s krepkimi nogami in tMlicami. Smučarskih vzpenjač pn je več vrst Naša risba nam kaže kar 4 vrste in sicer A) vzpenjačo na sani; B) vzpenjačo, ki vleče navzgor posameznega smučarja na lastnih smučeh; c) vzpenjačo «Wull. schlegerjevega sistema», kjer so smuči sestavni del vzpenjače; D) vzpenjačo na sedež Medtem ko sta vzpienjači mi sani in na sedež namenjeni bolj začetnikom, se obeh vzpenjač na smuči poslužujejo predvsem izurjeneiši ljubitelji smuke. Seveda, pm si ne Čanje tržaških telovadcev s teto- ™0i'ev}° Predstavljati napjred-vadci in telovadkinjami iz Tr- ka vrhunskega smučanja brez bovelj oz. iz Jesenic. Obe Irža-'vzt,en'jač-ški vrsti sta podlegli izenačeni- ma nasprotnima vrstama. Trboveljčani so premagali Tržačane S 188.70 proti 176,95 točkam, Jeseničanke pa so zmagale n33 domačinkami s 167.85 proti 152,85 točkam. Obe prvi mesti med posamezniki pa sta pripad. li tržaškima zastopnikoma Stergarju in Bavčarjevi. Medtem, ko je bil Stergar za razred boljši od ostalih, pa je zmaga Bavčarjeve zelo tesna. Ce ne bi padla z gredi, bi prav gotovo zmagala Rozmanova, ki je bila kandidatinju za jugoslovansko olimpijsko vrsto. Med Tržačankami je imela smolo sicer odlična Miskulinova, ki Je prav tako padla z gredi. Odbojka - množični šporl v Jugoslaviji Z odbojko se v Jugoslaviji lahko bavijo najširše množice delavcev zato, ker ta športna panoga ne potrebuje velikih materialnih sredstev kot n. pr. športne opreme, velike ureditve igrišč itd. Potrebna je le žoga, dva stebra z mrežo na igrišču majhne površine in že lahko igraš odbojko. Tudi pravila so zelo preprosta in lahko razumljiva, tako da je odbojka tudi s te strani dostopna. Kljub temu da so nedvom-: no dosegli v pogledu razširje- TUD! SPORI 7RPt ZARADI VOJ RE PSIHOZE nja med množice te popularne igre velike uspehe, ne moremo reči, da je ta športna panoga zadovoljila tisti zalet, kot bi bilo potrebno zaradi njene zanimivosti, dostopnosti in lahkote, s katero lahko zgradijo igrišče. Osnovne fizkulturne organizacije na terenu so popustile in niso docela pripomogle napredku odbojke. Le v malo o-krožjih se vrše okrožna tekmovanja za prvenstvo, še manjše pa je število mest in vasi, v katerih tekmujejo v odbojki. Odbojka ni še postala glavna športna igra v šolah. Iz vsega tega sledi, da 'je potrebno posvetiti razširjenju te zelo koristne športne igre mnogo več pažnje kot doslej. Organizacije v Odbojkarski zvezi se morajo najprej potruditi za organizacijsko ojačanje in za pritegnitev novih članov. Naj se ne dogodi več, da bi biio včlanjenih samo približno 540 sekcij za odbojko s 750 odbojkaši in da se nato ugotovi, da je samo v LR Bosni in Hercegovini 1000 odbojkarskih sekcij, ki aktivno delujejo. Razen tega bo potrebno, da bolj pazljivo razporejajo neogibno potrebne priprave (mrež in žog), tako da bo vsaka delovna skupina in šola v Jugoslaviji preskrbljena v tem pogledu. Nazadnje bo potrebno, da se znova spremeni sestav tekmovanj, saj obstoje možnosti brezštevilnih tekmovanj v šolah, industrijskih obratih, u-stanovah in nato tekem drugega reda za prvenstvo manjših mest. okrajev, večjih mest, vseh šol istega mesta itd. V tako na široko sestavljenem sestavu je treba paziti tudi na čim širšo pritegnitev mladine k tej športni panogi in na kvalitetni napredek odbojke. Da se pospeši napredek tega Sporta mislijo na to, da bi u-vedle odbojkaške športne ekipe v prihodnjem leiu mnogo širši sestav tekmovanj. Ukinili bodo republiške lige in zvezno ligo in ekipe bodo odigrale tekme za prvenstvo po conah, tako da se bodo tekme za prvenstvo države vršile v vzhodni in zapadni coni, za prvenstvo LR Srbije v treh conah (Vojvodina, Kosmet, Ožja Srbija) itd. VODORAVNO: 1) čian družine, žensko ime; 2) glasbeni pojem, švicarski kanton; 3) igralna karta, egiptovsko božanstvo, grška črka, ital. spol-nik; 4) ribiška potrebščina, del parnega stroja; 5) glasbeni izraz, prostor v gledališču; 6) si želimo vsi; 7) de! človeškega telesa, domača žival; 8) žensko ime, mesto v Italiji; 9) oblika pomožnega glagola, oblika pb-možnega glagola (nikal.) kratica za lahko kovino, medmet: 10) industrijska rastlina, sorodnik; U) up, strupen plin, NAVPIČNO: a) pleme, uporabljanje; b) edin, češka pri-trdilnica; c) latinski predlog, podredni veznik, primorska rečenica, ital. spolnik; č) izumrla divja žival, predlog; d) azijska država, razstrelivno orožje; e) isto, kakor pod 6 vodoravne f) reka v Sloveniji, kraj pri Ljubljani; g) junak znane jugosi. opere, polet; h) osebni zaimek, oblika pomož. glagola, ploščin-ska mera kazalni zaimek; i) neresnica, kovina; j) del plota, bog ljubezni Rešitve iz zadnje št. Diamant: 1. k, 2. Bol, 3. bur-Jd,4. Korčula, 5, Ljuba, 6. Ala, Dopoinjevalka: Tartnffe, atavizem, Katarina, prstanec, kra. stača, potentat. Traviata Premikalnica: Libanon, Italija, Novi Sad. Fl iatkmj Znamke angleških kolonij naj- je to Zaostritev mednarodnih odnosov zaradi vojne na Koreji ima svoje posledice tudi v športu. Predvsem so te posledice finančnega značaja, ponekod pa tudi političnega. Finančnega zato, ker nekatere države izdajajo mnogo večje zneske za oboroževanje in stiskajo drugod in tako tudi pri športu. Navedli bomo nekaj primerov. NA ŠVEDSKEM Švedska sicer uživa ugled države z naj-višjim življenjskim standardom in ugled bolj vsestransko vzorne dežele. Mnogo resnice na tem. vendar za povojni šport «e velja v celoti. Finančne težave švedskih k°v 50 Precejšnje. Švedsko športno noi s.f pr*b)iSiije. da država pobere večji država 'rtnh0^ ip<>rtnil1 Prireditev ter da Je (Tntnrai-i??11*, '' 1949 od Sortne stavnice medtemkn 41,3 miliiona. Švedskih kron, vol iiti S 4 '<10rale Športne zveze zado- voljiti s 4 milijoni kron ~ ^ AMERIKI finančnil/težkoč!* kf^bol iT t*6" cÌS°rt Izvirajo neposredno zarad? Z Svedskef merikanci so pUuRrali .oboroževanja. A-gostovanj v Evropi in Da let0 VrSt0 V Buenos Ate, 1. ko- ki če- to udeležbe na olimpijskih igrah na Finskem 1952. Za južnoameriško mroejo bi rabil mitet 200.000 dolarjev, ima jih pa samo 19.000. Za finansiranje udeležbe na olimpiadi pa rabi komitet 400.000 dolarjev. Toda država ne daje več nobenih podpor. NA FINSKEM V drugih državah so spet posledice političnega značaja. Lahko bi navajali škodo, jo je iz političnih razlogov utrpel na. pr. škoslovaški šport ali madžarski itd. Toda — je znano; manj pa vemo o tem, da so se politična nasprotja vgnezdila tudi v finsko «Delavsko športno zvezo», v kateri je včlanjenih 1000 društev z nad 200.000 člani. Ta zveza je dala deželi mnoge rekorderje. Doslej so v njej imeli večino social-demokrati, kominfor-mistična opozicija pa je začela sedaj proti njim borbo, katere izid se bo pokazal na bližnjih volitvah. Vse kaže, da se bo zveza razcepila, kar bo vsekakor kvarno vplivalo na njeno delovanje. NEMČIJA Dokaj vroče krvi pri športnikih različnih držav je pozročil pojav Nemčije na športnih poljih. Nemci se počasi namreč vključujejo v športno življenje povojne Evrope, kar ponekod pozdravljajo, drugod pa gledajo s črnimi očmi. Pač stari politični odnosi. Tako na. pr. Svedi odločno bojkotirajo Nemce in pravijo, da ne bodo prišli na zimske igre Francozi pa so do njih zmernejši, KOMINFORM in FrancijorJugoslavija v nogometa 6. in 7. februarja bodo tri reprezentativna jugoslovanska nogometna moštva odigrala v Franciji tri tekme s tremi pnrav tako reprezentativnimi francoskimi moštvi. Tako Francozi kot Jugoslovani se za te tekme temeljito pripravljajo, saj bo iz njih v precejšnji meri razviden nivo nogometne igre v obeh državah. Francoska javnost z največjim zanimanjem pričakuje to trojno srečanje. To pa seveda ne gre v račun francoskim kominformistom. prav zaprav iz Moskve plačanim kominformističnim «športnikom» pri glasilu ruske ko-minformistične piartije v Parizu «HumanUeu». Prejšnji teden so v svojem glasilu na-klobasali pod naslov vTiti-stična manifestacija» tako klobaso, da je noben francoski Športnik ne bo mogel prebaviti. V njej na manjka fašistične krike, policijskega režima in podobnih strokovnih športnih izrazov in pomislite: ugotovitve, da jugoslovanska nogometna gostovanja razbijajo delavske vrste v Franciji. Kaj ^ hoče; če ne bi tako pisali, pa ne bi bili komin-formisti. V letu 1860 je nastala — po dvajsetih letih od izdaje prve poštne znamke — prva filatelistična zbirka. Od tedaj je filatelija stalno napredovala. Najprej je počasi zamrl prvi plamen svetovne zbirke, ki je bil nekak simbol raznih generacij zbiralcev, nato smo prišli od kontinentalnih ali državnih zbirk do zbirk raznih posebnosti, rož, športov aii do zbirk različnih držav, ki imajo skupne podobnosti Ena izmed takih zbirk, ki nedvomno spada med najbolj zanimive, je zbirka znamk angleških kolonij. V Evropi imamo Malto in Gibraltar, v Ameriki Kanado, Guyano in številne otoke v Velikih in Malih Auliljah v Afriki srečamo an-'gleške posesti vsepovsod, prav tako v južni Aziji, da niti ne govorimo o Oceaniji, kjer vlada skoro povsod angleški lev. Vse te posesti izdajo velikansko število znamk, ki pa imajo posebno značilnost, ki je na današnjih znamkah evropskih držav ne opazimo, — da je skoro na vseh upodobljen portret angleškega kralja. Ne samo frankovne, ampak tudi vse priložnostne znamke imajo ta portret ali v kotu ali pri strani. Na tak način mora ves svet vedeti, koliko ozemlja pripada široko razpredeni angleški državi. Da vidimo, koliko je angleških posesti na svetu, so angleške kolonije ob 75-letnici Svetovne poštne zveze izdale skupno 77 serij s skupno 311 znamkami, dočim je 37 drugih držav sveta izdalo komaj 193 znamk ob isti priliki. Posebne znamke za britanski testivai Pred kratkim je glavni ravnatelj britanske pošte odobril osnutek za posebni znamki po dva in pol. in štiri penije, ki jih bodo izdali v proslavo britanskega festivala. Osnutek pa mora dokončno odobriti še kralj. Kot poročajo, bodo znamke izredno zanimivo, ne samo za zbiralce v Veliki Britaniji, ampak na vsem svetu. Filatelisti so izjavili, da sta osqptka za novi znamki krasna, jcer se razlikujeta od običajnih znamk. Priložnostne znamke U. P. U. Podajamo končni pregled priložnostnih znamk ob 75-letnici (1943) Svetovne poštne zveze — Union Postale Universelie. Najprej podamo pregled znamk izdanih v Evropi, pozneje pa se znamke drugih kontinentov. EVROPA Anglija 4 vrednote; Avstrija 3 vrednote; Belgija 1 vrednota; Ceškoslovanška 3 vrednote; Danska 1 vrednota; Finska 1 vrednota; Francija 3 vrednote; Gibraltar 4 vrednote; Grčija 1 vrednota; Italija l vrednota; Islandija 4 vrednote-Jugoslavija 3 vrednote; Liechtenstein 1 vrednota; Luksemburg 4 vrednote; Malta 4 vrednote; Monaco 7 vrednot; Nem-čija-Bicona 1 vrednota; Nèm-čija-Francoska cona 6 vrednot; Norveška 3 vrednote; Madžarska 2 vrednoti; Poljska 3 vrednote; Portugalska 4 vrednote; Romunija 2 vrednoti; Španija 3 vrednote; Švedska 5 vrednot; »vica 3 vrednote; S. Marino 2 vrednoti; Trst-Cona A l vrednota; Trst-Cona B 3 vrednote; Turčija 4 vrednote; Vatikan 2 vrednoti. * * » NOVE ZNAMKE NIZO- ZEMSKA Običajna letna dobrodelna izdaja ob božiču. <1. 1950) LIECHTENSTEIN Znamka UPU s pretiskom Slabo je, da pišemo šale za druge in zelo redko zase. A. Dufresnes fttie Pepi Ljubu Pepa! Kakor berem, se je Eisenhawer vrnil k Trumanu, čim je dodobra »'so Evropo preobrnil. 'Adaj počakajmo. Ce Truman t>2ome resno poročila o Evropi — da je namreč že dokaj porabna sila — bo pričel že drugi teden sem pošiljati letala, tanke, bombe in kanone, vse na konto materiala, ki je pač potreben v vojni. In potem se bo začelo z vežbanjem vojaških maršev. Vse bo vojne pesmi pel,o od Rokava do Kamčatke kakor smo se naučili v zadnji vojni in v vseh časih, ko so turici odločili, da se svel ne da urediti le z besedo in pogodbo. Oni teden, znanka moja, slišala sem modro sodbo še ne starega človeka. Glej, tako nn je povedal; Ko mednarodni odbor bi lačen, bos.in nag zasedal pod pogojem, da iz sobe nihče prej se ne umakne, dokler bo še kaj narobe, bi se kmalu vsi izrekli miru v prid in proti sporu. In pred vsemi, sc razume, naj sedijo v tem odboru Truman, Atli in Brkonja. Cim bi dobro se shladili, eden, drugi kakor tretji, bi naenkrat popustili s prepotentnimi zahtevki. Vidiš, Pepa, s to idejo bi rešili vse probleme, v prvi vrsti pa Korejo. Kakor čujem v zadnjem hipu, jamči Stalin za nevtralnost Franciji in Italijanom. S tem računa na lojalnost teh dveh narodov v bodoče, ko bo prišlo do volitev, ker raspadu Kominforma v teh državah ne molitev ne kletvina ne pomaga. Najbolj točno je označil to ponudbo neki časnik, ki jo je tako tolmačil. Slatin skuša pred božičem dobro pitati purana, da bo beštja bolj debela, ko na praznik bo zaklana. Kakor vidiš, Pepa moja, vsak že misli s svojo glavo in z mrcino v ovčji koži zbija šale. Torej zdravo! GLAS IZ OBČINSTVA Pišejo nam: Draga Burja! Pravilno si poudarila besede generala Airey-a, ki jih je izustil, ko so polagali temeljni kamen za cementarno v Zavijah. Najprej je poudaril pomoč, ki jo daje ERP, in nato — po svoji stari navadi — izrazil upanje, da bo cementarna delovala tudi potem, ko bo pomoč ERP-a prenehala in bo Trst popolnoma odvisen od Italije. Te besede so za Tržačane zelo tolažilne. Tako, kakor so bile tolažilne za bolnika besede obiskovalca, ki je dejal oli slovesu: «Dragi moj, zdaj te pozdravljam. Ko bo pogreb, pa se bom seveda vrnil». MIHEC IN JAKEC Mihec: AU misliš, da se bodo Kitajci umaknili iz Koreje, če pride do sklenitve premirja? Jakec: Vrag Si ga vedi! Ti Kitajci so vdrli v Korejo kot «prostovoljci» in je vprašanje, če bodo hoteli tudi «prostovoljno» izginiti. PRAVIJO.., ...da Je navadno natolcevanje, da Je Pandullo menjal svoje politično prepričanje, saj je vendar ostal pri isti firmi, samo da je menjal naslov od «Unità» na «Messaggero Veneto». .... da so najbrž finance «SOZ» v krizi, ker se njen blagajnik zadnje čase tako razburja pri igranju kart v znani tržaški kavarni. SOLIDARNOST Stari italijanski senator Vittorio Emanuele Orlando se Je Velikega Verdija je sram VERDI: «Povsod na svetu vedo in me časte kot umetnika, le v Trstu mislijo, da sem politik» te dni v nekem nagovoru izrazil: «Disprezzo l’Europa» — Zaničujem Evropo. Ta izjava Je izzvala splošno začudenje in od vseh strani prihajajo glasovi, ki jo grajajo. Našel pa se je tudi glas, ki jo odobrava in sicer je starina Orlando prejel to-le pismo iz Atrike: «Ekscelenca Viktor Emanuel JSvatfl k svojim PANDULLO: Najlaže iu najbolje opravljaš vendarle tisto delo, ki si se ga v mladih letih privadil... Orlando. Rim. Sprejmite izraze našega odobravanja in solidarnosti. Tudi mi zaničujemo Evropo in veseli nas, da je star Rimljan na naši strani. Dovoljujemo si imenovati Vas za našega častnega člana s prisrčnim spoštovanjem: Centralno združenje vseh afriških opic s sedežem v državi Congo». MED VRSTAMI Zdravniško poročilo. V področju Emilije je nastal velik škandal v kominformističnih vrstah. Parlamentarna poslanca Magnani, dosedanji pokrajinski sekretar stranke v Reggio Emilia, ter Cucchi, ki je imel isto funkcijo v Bologni, sta izstopila iz stranke, ker ju je ta pozvala na odgovor radi izjave, češ, da se morajo italijanski kominformisti upreti vsaki zunanji sili, ki bi napadla italijansko državno ozemlje, in da je treba v takem primeru smatrati Rusijo, kljub vsem simpatijam, kot enakovredno vsaki drugi zunanji sili. Ves svetovni tisk se bavi s tem škandalom, v Italiji sami se je vnela huda polemika. Med vrstami: Ubogi Togliatti, ki je ravno zdaj «na zdravljenju» v Moskvi! Ko je zvedel za to novico, je baje imel na mah 39 stopinj vročine. V i tlalljev kongres, all „marcia su L ul» i ami'* V KREMLJU Tovarišč, Stalin, je Mao: vedeti hoče, kakšen je bil odgovor pekinške vlade na predloge OZN ZENSKA IN VRAG EISENHOWER PREGLEDUJE EVROPSKO VOJSKO (lei Paris) (Il Travaso) NEVARNOST EKSPLOZIJE Rusi gledajo z mešanimi čustvi proti Bližnjemu vzhodu, kjer kontrolirajo Angloameričani dve tretjini svetovne proizvodnje petroleja V___________________________________________________J VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB PREŽIHOV VOHAMO -_~g «Palir!» «Kaj je, Barfuss?» Palir je s trudom akrenij glavo nazaj proti nevidnemu klicalcu. «Palir...!» se je ponovno oglasil od tam, kjer je ležal, Barluss. «Kaj je, Ba/rfuss?» je vnovič vprašal Palir še z močnejšim glasom. Pridržujoč sapo je prisluškoval nekaj trenutkov, toda bil je zadnji glas, ki ga je slišal od tam. Nič več se ni ganilo... Kakor bj ga obšla nenadoma groza, se je Pulir s sklonjeno glavo zagnal protj nadzidku onstran ceste, kjer je le malo manjkalo, da ni butnil z glavo v kamenje. Se poln vere v dogovorjeno stvar je zahropel proti regljajočemu gnezdu: «Kaj pa streljate, saj smo vendar mi,..!» Iz teme se je začul znan, a prestrašen glas: «Vi...!» Bil je četovodja Glazer. Strojnica je strahotno umolknila. «Mi! Naše najboljše ljud; ste uničili,.. Vse ste zme-šali...!» «O tj nesreča...! O tl prekleti Rode ti...!» «Kaj Rode! Vi ste streljali v na«!» «Seveda, ker nam je četovodja Rode sporočil, da nas bo kot upornike napadla nadmestna stotnija.» Komaj je lajtnant Domin izginil v temno noč, se je vsul za njim velik trop vojakov; sprva je bilo določeno, da bo le Rogljev vod izvršil aretacijo najbolj omraženih oficirjev kakor majorja Moebiusa, nadporočnika Seuniga in drugih. Toda ko se je zvedelo, da gredo nad oficirski kazino, se je Rogljev vod kar sam od sebe podvojil, če ne potrojil. Ni bilo soldata v Judenburgu, ki bi ne imel obračuna s kakim trinogom; dolgo tleča maščevalnost je začela razgrevati stotera srca. Naposled je vendar prišla ura plačila. Malo je manjkalo, da niso soldati začeli prepevati. Rogelj se je upiral temu navalu, toda skoraj brez uspeha; vojaki so kar mimo njega Izginjali v. temno noč. Sele Hafner in Možina sta zaustavila veletok, ki se je hotel razliti proti kazini. Lajtnant Domin jo je v eni sapi pricvrl do kazina, ne vedoč, ali mu obraz pokrivajo kaplje znoja ali pa kaplje dežja, ki ga je med potjo zalotil. Za petami mu je šumelo petje in vzklikanje iz barak, a iz teme so zrli vanj smeli, prezirljivi obrazi četovodje Roglja in njegovih tovarišev in ga preganjali kakor nočne pošasti. Zdelo se mu je tudi, da sliši za seboj pritajene, a grozeče korake. V kazino je pritekel tako zasopel, da v prvem trenutku ni mogel besedice spraviti iz ust, temveč je stal ter lovil sapo. «Kaj ti je?» so ga obstopili najbližji častniki. Ze poln zlih slutenj je major Moebius nestrp-io cepet?! z nogami, za njim je stegoval vrat nadporočnik Seurvig. «Ali že gori...?» je ?z zadnjih vrst vprašal Vesevk z ravnodušnim glasom. Naposled je Domin prišel k sebi, da je mogel ra-portirati. Kar je vedel povedati, ni bilo mnogo, vendar je bilo dovolj, da se je nemir med častniki še povečal. «Kaj ste ukrenili zoper to?» je zarjul major Mòbius ves iz sebe. Bataljonski inšpekcijon je hotel nekaj zaječati, toda iz zadrege ga je rešila narava; ravno ta trenuteč je udarila strela in sledil ji je tak grom. da se je zamajalo poslopje kazine. Nakatere ženske so iz strahu kriknile, učiteljica Zaslug je onemela in se napol one-sveščena vrgla proti majorju, ki jo je v zadnjem hlbu komaj prestregel. Trajalo je precej časa, preden se je družbe zopet uravnovesila. Učiteljica Zašlag, ki je zopet prišla k sebi, je vsa bleda razlagala majorju; «Tako se bojim grmenja, da vam ne morem povedati». «A saj to ni nič hudega!» jo je mimogrede skušal pogovarjati major Moebius. medtem ko je imel polno glavo tega, kar je pravkar slišal od Domina. Zunaj je začela medtem razsajati nevihta, blisku je sledil blisk, nebo je grmelo skoraj brez prestanka in okna so šklepetala °d dežia in t°če Major Moebius se učiteljice Zaslag ni mogel več otresti in tudi druge daine so iskale zavetja pri častnikih. Nadporočnik Seunig je svojo varovanko skoraj nahrulil: «Poglejte, gospodična, gospa Kobe se pa nič ne boji!» V resnici ni mogel Seunig žene svojega tovariša Ko-I beta žive videti.