PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 74 (13.305) Trst, sreda, 29. marca 1989 Medtem ko so včeraj v Beogradu slovesno sprejeli spremembe srbske ustave Na Kosovu se položaj zaostruje Uradno so priznali že 21 mrtvih Neuradne številke so še bolj grozljive, a jih ne more nihče preveriti - Tudi o posameznih dogodkih obstajajo različne verzije - V središču Prištine je mirno, a drugje vre BOGO SAMSA BEOGRAD, PRIŠTINA — Beograd slavi! V veliki svečano okrašeni dvorani Sava centra so pred 4.000 najvišjimi državnimi in partijskimi gosti svečano proglasili novo srbsko ustavo. Na Kosovu pa je bilo do sedaj po uradnih podatkih ubitih enaindvajset ljudi, devetnajst demonstrantov in dva miličnika. V centru Prištine je mirno, toda v predmestju so še neredi. To pa je le groba ocena nastalega položaja. x Sava center je bil zastražen kot še nikoli. Cule so se namreč govorice, »da se bo tudi v Beogradu nekaj zgodilo«, vendar je bilo vse mir- no, skrajno paradno, svečano. Nagla pot iz Beograda proti Kosovu je povsem normalna. Nova avtocesta je že obrabljena, vozili pa smo lahko zelo hitro. Nekoliko smo morali ustaviti vožnjo samo takrat, ko nam je pot zaustavila dolga kolona specialnih modrih vozil z brigado miličnikov, ki so jo poslali na Kosovo v okrepitev. V vseh večjih krajih so visele zastave kot za državni praznik. Srbski radio ne omenja nobenega izgreda, ne govori ne o mrtvih ne 0 ranjenih, ponavlja že staro trditev, da je Srbija država in da je končno dobila svojo državnost na celotnem ozemlju in da bo le tako lahko reševala vse odprte probleme in seveda predvsem gospodarsko in socialno krizo. Proglasitev enotne srbske države je za srbski radio zgodovinski prispevek bratstvu in enotnosti v Srbiji in še posebej v vsej Jugoslaviji. Postopoma zastave izginjajo. V manjših vaseh na srbskem teritoriju je sploh ni več. Meja pa je trdno označena. Čim se pripeljemo izpod železniškega mostu, smo že na področju plavih in sivih uniform, jeklenih čelad, naperjenih pušk, oklepnih vozil in ostale specialne opreme. Vstop v Prištino je kot običajno blaten, hiše razbite, povsod umazanija, nered, beda. Tu so bili v ponedeljek naj hujši spopadi. Tod so streljali miličniki in demonstranti. Uradno v Prištini ni bilo mrtvih, le nekaj ranjenih. Neuradno pa pravijo, da so demonstranti poskrili svoje mrtve in ranjene, ker se boje posledic in nadaljnjih preganjanj. Zato so odpeljali v Prištino v bolnišnico več ranjenih miličnikov in enega samega demonstranta. V že slavnem Grand Hotelu s petimi zvezdicami je kot običajno neurejeno, razbito, toda navidez vlada popoln mir. Toda to je poseben mir: na južni strani dolga kolona oklepnih vozil, tak je moj pogled iz hotelske sobe. Na severni strani so zbrani številni oddelki »specialcev«. Okrog hotela pa so na vsakem križišču miličniki v popolni bojni opremi in torej s čelado, neprebojnim jopičem, brzostrelno puško, pištolo in gumijevko. Prva neuradna vest je grozljiva, pozneje je potrjena, da je uradna. Število mrtvih je že ena-id vaj set, lažje in težje ranjenih pa je 76 oseb. Večina je izgubila življenje predvčerajšnjim, dva NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tovornjak in oklopno vozilo na osrednji prištinski ulici, kjer je včeraj vladal napet mir (Telefoto AP) Presenetljivi rezultati volitev bodo povzročili preglavice vodstvu Volilni neuspeh partijskih kandidatov Na političnem prizorišču novi ljudje ANTON RUPNIK y Minusu volilci skoraj ne verjamejo, da so izvolili svoje in ne partijskih kandidatov (Telefoto AP) MOSKVA - Izidi nedeljskih volitev so povzročili sovjetskemu vodstvu očitno kup preglavic, saj prihajajo nova poročila o tem, da so v konkurenci propadli mnogi partijski funkcionarji. O triumfalni zmagi Borisa Jelcina niso tudi predsinoči ničesar sporočili v osrednji televizijski informativni oddaji Vremja; včerajšnja Pravda pa bolj mimogrede sporoča le to, da je »velika večina volilcev glasovala za prvega namestnika predsednika Gosstroja in ministra SZ Borisa Jelcina«. V Pribaltiku so dobili največ mandatov za kongres ljudskih deputatov tisti kandidati, ki so jih predlagali iz vrst ljudskih front. Včerajšnji moskovski regionalni tisk priobčuje poročila mestnih okrajnih volilnih komisij, pa tudi komisije za naci-onalno-teritorialno volilno okrožje številka 1 Ruske federacije (za zbor narodnosti). Na volilnem seznamu tega okrožja je bilo okoli 6,8 milijona volilcev, na glasovanju je sodelovalo 5,7 milijona ali več kot 83 odstotkov vseh vpisanih. Boris Nikolajevič Jelcin je dobil 5,11 milijona ali 89,44 odstotka vseh glasujočih »za«, njegov konkurent Jevgenij Brakov, generalni direktor avtomobilske tovarne ZIL, pa malo manj kot 400 tisoč ali 6,8 odstotka glasov, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vicekancler Mock v Jugoslaviji Q ®EOGrad — Kaj lahko storita Ju-raz ■ viia in Avstrija, da bi vsestransko ha vr mednarodne odnose pripeljali 9osn i° raven, predvsem na področju tgjjBp.darskega sodelovanja - to je bila Sekr t 8 tema razgovorov zveznega ja t aria za zunanje zadeve Budimir-loman.. rJa in voditelja avstrijske dip-drin ,C1ie Aloisa Mocka včeraj popol-,* * * * v Beogradu. šel siyijski vicekancler Mock je prilog8 (ridnevni delovni obisk, da bi z blan^JJem preučil možnosti za razvoj racfip n,e menjave, industrijske koope-tako j s^uPnih vlaganj in drugih oblik darsi( Inenovanih višjih oblik gospo-ttla Povezovanja med sosednji- Lončar8™8; V°rUa t Jrn "iocK bosta verjetno go-vaške Uc*i ? položaju slovenske in hr-delaVri?anjšine in o jugoslovanskih hii vnra- v. Avstriji. Med mednarodni-ska in, sanji bodo v ospredju gospodar-egracijska gibanja v Evropi, (dd) V Mozambiku so gverilci umorili dva italijanska patra kapucina RIM — Gverilci, ki se v Mozambiku upirajo vladi, so napadli kapucinski misijon in umorili dva redovnika. Oba sta bila italijanske narodnosti, saj je misijon upravljala skupina redovnikov iz Trenta in Barija. Žrtvi nasilja sta pater 49-letni Camillo Cam-panella, ki je vodil misijon in je bil doma iz Barija, ter 44-letni pater Francesco Bortolotti iz V velikonočnem prometu je letos umrlo 99 oseb NA 2. STRANI Viga Meana pri Trentu. Njegovega 58-letnega sovaščana, brata Oresteja Saltorija pa pogrešajo. Redovniki so morali že v preteklosti večkrat zapustiti misijon, saj so se napadi gverilcev redno ponavljali, prejšnji četrtek pa so se vrnili, da bi primerno počastili velikonočne obrede. To jih je najbrž stalo življenje. Pritegnili so pozornost gverilcev, ki so napadli misijon in tam postavili svojo začasno postojanko. Misijon naj bi bil na strateško pomembnem kraju, na otoku Inhasunge na delti reke Cua Cua, približno 20 kilometrov proč od Kalimaneja, glavnega mesta pokrajine Zambezi. Po podatkih, ki jih je posredoval Vatikan, pogrešajo še nekaj redovnikov, tri, morda pa tudi štiri. Pater Francesco Monticchio, ki je odkril pokol, je namreč izjavil, da je moralo biti v misijonu šest patrov, gotov pa je le za dva. V Mozambiku trenutno deluje 24 kapucinov iz tridentinske pokrajine ter 14 bratov iz Barija in bližnje okolice. Gospodarski ukrepi še v sreišču pozornosti Sindikat se bo izrekel danes RIM — Po velikonočnem premoru se je včeraj začel nov politični teden, ki ima tako rekoč mednarodni pečat. Predsednik vlade De Mita bo namreč jutri v Taor-mini sprejel francoskega predsednika Mitteranda, v soboto pa bo za teden dni odpotoval na uradni obisk v Tokio. Osrednja tema notranjega političnega dogajanja pa so še vedno gospodarski manever in ukrepi za zmanjšanje državnega finančnega primanjkljaja, ki jih je vlada odobrila prejšnji petek. Ukrepe bodo danes ocenili tajniki osrednjih sindikalnih zvez Trentin za CGIL, Marini za CISL in Benvenuto za UIL, njihova ocena ali skupno mnenje, seveda če bo do tega prišlo, pa bo znano šele v popoldanskih urah. Zaenkrat obstajajo le manjša razhajanja med pomožnim tajnikom CGIL Del Turcom (CGIL) in liderjem UIL Benvenutom. Del Tur-co nasprotuje vsakršni ostrejši obliki delavskega protesta, medtem ko se Benvenuto zavzema za »odločen odgovor delavcev proti ukrepom vlade«. CISL si zaenkrat ne postavlja vprašanja o morebitni stavki, pač pa ostro kritizira predvsem finančne omejitve za zdravstvo in javne službe, ki jih predvideva novi zakon, prav tako se ne strinja z omejevanjem mezdnih poviškov. Uraden odgovor pa bo sindikat dal šele po plenarnem sestanku, katerega datum še ni določen. V pričakovanju uradnega odgovora sindikata pa se predvsem v milanskih tovarnah stopnjujejo polemike med delavci, ki podpirajo predlog o stavki in tistimi, ki mu nasprotujejo. UIL obtožuje CGIL in komuniste, da po nepotrebnem dramatizirajo in tako ščuvajo delavce, to pa naj bi delali zgolj iz propagandističnih interesov. CGIL odgovarja, da ne gre za nobeno zlorabljanje, temveč za »upoštevanje izbir delavcev in njihovo pravilno usmerjanje«. Sindikalisti UIL dalje odgovarjajo, da je »stavka predvsem oblika protesta, ne pa njegov edini cilj.« Skupna odločitev vseh treh sindikalnih organizacij bo imela torej toliko večjo težo. Tudi za zasebne industrij ce še ni dozorel čas za oklicanje splošne stavke, saj po njihovem mnenju niso vsi napovedani gospodarski ukrepi negativni in »prizadenejo delavce le v določeni meri«. Gospodarska politika, kot rečeno, še naprej buri italijanske politične vode. Tajnik PLI Altissimo polemizira z Benvenutom (UIL) zaradi njegove »neomajnosti«, ko govori o novem stavkovnem valu. Vendar je tudi med liberalci več takih, ki jasno nasprotujejo klestenju na zdravstvenem področju. Nekateri so tudi izrazili bojazen, da se bo reforma Krajevnih zdravstvenih enot razblinila kot milni mehurček. Demoproletarsko vodstvo pa ponavlja že večkrat pogrete izjave, da gospodarski manever prizadene »zlasti šibkejše in revnejše sloje, hkrati pa dopušča vedno nove napake in finančne izgube, ki jih povzročajo močnejši«. Komunist Ga-ravini pa je obsodil vlado, ki je z dodatnimi omejevalnimi ukrepi za zdravstvo »koregirala« samo sebe in to prav na področju, ki bi potrebovalo največjo pozornost. Novi samoprispevki za zdravstvene storitve ne bodo po mnenju Garavinija veliko pripomogli k finančni ureditvi te službe, saj predstavljajo le nove prihodke, storitev pa ne bodo izboljšali. Tudi včeraj je bil na italijanskih cestah izredno gost promet Gneča na avtocestah je ponehala šele pod noč Velikonočni eksodus je letos terjal 99 mrtvih RIM — Pozno sinoči se je zaključil velikonočni povratek, ki je letos zvabil na ceste preko 20 milijonov izletnikov in turistov. Zlasti v ponedeljek je bilo na cesti največ takih, ki se kljub dolgim vrstam in neskočnim čakalnim dobam pred cestninskimi postajami, ne morejo odreči tradicionalnemu velikonočnemu izletu. Obračun prometnih nesreč in žrtev tudi letos ni lahek. Cesta je terjala 99 življenj in 2.348 ranjencev, neprevidnost pa je botrovala 2.787 prometnim nesrečam. V primerjavi z lanskimi podatki je bilo prometnih nesreč manj, prav tako je bilo letos 12 mrtvih in 973 ranjenih manj. Minister Ferri, glavni »krivec« za omejeno hitrost na avtocestah je z zadovoljstvom vzel v vednost te podatke, poudaril pa je, da so še tako ostre kazni in omejitve zaman, če ljudje oziroma vozniki sami ne spremenijo svojih »nezdravih vozniških razvad«. Sicer pa se tudi strokovnjaki strinjajo, da sta omejitev hitrosti in Uporaba varnostnih pasov pri vožnji znatno vplivala na letošnji manjši krvni davek na cestah. Podatek pa je toliko bolj pozitiven, če upošte- vamo dejstvo, da je bilo letos na cestah kar 9 odstotkov vozil več kot lani. Tudi potrošniška mrzlica Italijanov se letos ni bistveno spremenila. Za veliko noč so namreč, vsaj tako trdijo statistike, zapravili dobrih 2.500 milijard lir za potovanja, oblačila, čokoladne pirhe, golobice in pojedine na splošno. Za hrano so odšteli 1.450 milijard, 250 milijard so pustili v najrazličnejših hotelih in letoviščih, 1.000 milijard so zapravili za kosila v restavracijah, 120 milijard pa so jih stala razna darila. Za veliko noč pa je »zgorelo« tudi za 130 milijard lir bencina. Navedenim številkam primerna pa je tudi »ekološka« zapuščina (smeti, odpadki, škoda v naravi in požari) ki so jo izletniki pustili za seboj. Da je velika noč vse bolj potrošniški praznik pa priča tudi neka sociološko-verska anketa, ki je med drugim spraševala tudi, kako pogosto zahajajo Italijani v cerkev, predvsem ob velikih praznikih. 39,6% izprašanih je odgovorilo da sporadično ali nikoli, 30,8% jih gre »pogostokrat« v cerkev, 27 odstotkov jih v cerkev hodi »precej redno«, 2,6 odstotka pa jih ni odgovorilo. Na avtocesti Milan - Genova se je promet tudi včeraj premikal po polževo, ne glede na hitrostne omejitve (Telefoto AP) Montazeri ne bo nasledil Homeinija na čelu Irana TEHERAN — Husein Ali Montazeri ne bo Homeinijev naslednik. Montazeri je sinoči javil voditelju iranske države, da ne bo sprejel imenovanja, ajatulah Homeini pa mu je odgovoril, da je bolje tako. Brez posebnih formalnosti je Homeini izrazil Montazeriju, da se z njim strinja, ko pravi, da ni bil primeren za tako zahtevno nalogo. Tudi sam ajatulah ne bi bil imenoval Montazerija, a so zanj glasovali vsi islamski izvedenci in je Homeini zato sprejel njihove nasvete. Montazeri je že nekaj let vedel, da bo nasledil iranskega imama, vendar je do danes le spretno igral vlogo »prestolonaslednika«. Husein Ali Montazeri je bil po mnenju ajatulaha Homeinija preslab za vodstvo islamske države, ker si priletni imam predstavlja vodstvo »republike« na dokaj absolutistični način, Montazeri pa se s tem ne strinja. Predsednik Nadžibulah prvič govoril o miru med muslimanskimi brati MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS piše, da bi se morala bitka za Džalalabad zaključiti v kratkem. Zmagovite naj bi bile seveda kabulske vojaške sile, mudžahedi-ni pa naj bi prenehali z ofenzivami 7. aprila, ko bo nastopil čas ramazana. Verski razlogi za začasno neuradno premirje bodo delno seveda držali, vendar je sama TASS priznala, da je stanje v Afganistanu izredno kritično, še posebno v mestih, ki jih oblegajo mudžahedinske enote. V Džalalabadu naj bi bilo zaprtih 15 tisoč kabulskih vojakov, oblega pa jih 20 do 25 tisoč upornikov, ki imajo svoj generalni štab v pokrajini Nangahar. Ofenziva na Džalalabad je terjala tudi izredno visoko število žrtev, saj je sovjetska tiskovna agencija sporočila, da je bilo 7.000 oseb mrtvih ali hudo ranjenih. Predsednik Nadžibulah je povabil mudžahedine na skupno sestavo nove vlade. Prvič jih je imenoval »muslimanske brate«, do danes jih je namreč imel za »sovražnike«, v zameno za takojšnje premirje pa jim je ponudil upravljanje vseh tistih pokrajin, ki so jih do danes zasedli. Nadžibulah je tudi izjavil, da je svete vojne konec iz enostavnega razloga, ker ni več sovražnikov, koran pa prepoveduje pobijanje muslimaskih bratov. Na sliki (telefoto AP): nove pošiljke orožja za kabulske vojake • Volilni neuspeh partijskih kandidatov NADALJEVANJE S 1. STRANI V Moskvi se je zgodila še manjša senzacija, ki po svoji politični naravi podpira politiko Jelcina. V 25. volilnem okraju je kandidat Telman G dl jan zbral 86,80 odstotka vseh glasov. Njegovo ime je zelo dobro znano širši sovjetski javnosti, kajti Gdljan je uradno višji preiskovalec za posebej pomembne haloge pri vrhovnem tožilcu SZ, kot tak je razkrival velikanske korupcijske afere v Uzbekistanu, pa tudi zeta Brežnjeva, Jurija Čurbanova, je postavil pred sodišče. Na Jelcinovi fronti je odnesel zmago tudi mladi in doslej popolnoma neznani kandidat Arkadij Murašov, po poklicu znanstveni sodelavec na akademiji znanosti. On je v televizijskem soočenju s konkurenti nastopil v obrambo Borisa Jelcina ter na račun svojega omejenega časa prebral protestno pismo, ki ga je podpisalo ducat moskovskih intelektualcev proti gonji, ki jo je organiziral mestni komite partije proti neljubim kandidatom. V celi vrsti moskovskih volilnih okrajev za zbor federacije se je zgodilo, da noben od kandidatov ni nabral potrebnih 50 odstotkov glasov, pa bodo tam 9. aprila ponovili glasovanje. Zgodilo pa se je tudi, da pri tekmovanju dveh kandidatov noben ni zbral večine; tam ponavljajo v duhu zakona celotne volitve. Vse možnosti ima, da prodre v drugem krogu volitev zgodovinar Roj Medvedjev, poleg Andreja Saharova eden vodilnih oporečnikov. V Volgogradu je propadel Jurij Bondarjev, pisatelj, ki je na lanski partijski konferenci napadel naprednjake in ki zagovarja povrnitev mestu imena Stalingrd. Zmagal je doslej neznani komsomolec Aleksandr Kiseljev. V Leningradu je hudo propadel prvi sekretar mestnega komiteja KPSZ Anatolij Gerasimov, saj je v tekmi z inženirjem ladjedelništva Jurijem Bol-dirjevom zbral le 15 odstotkov glasov. Slišati je, da tudi prvi sekretar oblastnega komiteja in kandidat za člana politbiroja CK KPSZ Jurij Solovjov še nima deputatskega mandata v žepu. Zadostnega števila glasov ni uspelo zbrati predsedniku moskovskega mestnega sovjeta (skupščine) Valeriju Saj-kinu, prvemu sekretarju mestnega komiteja partije v Kijevu Konstantinu Masiku in predsedniku kijevskega izvršilnega komiteja Valentinu Zgurske-mu. V Litvi so od 42 mandatov, ki jih ima ta republika v kongresu ljudskih deputatov, kar 31 mest zavzeli kandidati tamkajšnjega vsenarodnega gibanja Sajudis. Med partijskimi kandidati sta propadla predsednika vrhovnega sovjeta in vlade, Astrauskas in Šakala. Podobne uspehe sta s svojimi kandidati doživeli ljudski fronti v Latviji in Estoniji. • Na Kosovu se položaj zaostruje Uradno so priznali že 21 mrtvih NADALJEVANJE S 1. STRANI pa včeraj. Toda neuradne vesti so še bolj grozljive, ker govore o desetinah mrtvih. Starši in bližnji sorodniki naj bi trupla ubitih skrivali, ranjenim ne bi nudili zdravstvene oskrbe v bolnišnicah, ker se bojijo še hujših posledic. Po obtožbah domačinov, naj bi tudi policija prikrivala dejansko stanje, tako. Najhujši včerajšnji spopad je bil v kraju Žur, kjer žive skoro izključno Albanci. O tem dogodku obstajata dve verziji. Pokrajinsko tajništvo za notranje zadeve Kosova je sporočilo, da je skupina 500 občanov demonstrirala in obkolila postajo milice. Napadli so policaje, razbili steklo na avtobusu, razstavili službeno vozilo in s kamenjem napadli policiste. Miličniki so v samoobrambi uporabili strelno orožje, ubili osemnajst let starega fanta, trinajst demonstrantov pa je bilo ranjenih. Ranjence so odpeljali v kirurško kliniko v Prizren. Pokrajinsko tajništvo za notranje zadeve ob tej priliki opozarja meščane, da ne smejo izzivati pripadnikov javnega reda, ki jih zakon obvezuje, da lahko v samoobrambi in v obrambi življenja drugih ljudi uporabijo tudi strelno orožje. Druga, seveda neuradna verzija, pa pravi, da je najprej prišlo do prepira med dvajsetimi šolniki in okrog 500 učenci in njihovimi materami. Otroci so hoteli v šolo, učitelji pa so jim povedali, da pouka ne bo, ker je tako ukazal izvršni odbor kosovske skupščine. Učenci in matere pa so vztrajali, saj so se bali posledic, ker so jim prej grozili, da jih bodo izbrisali iz spiskov in izključili iz šole, če je ne bodo redno obiskovali. Prišlo je do prerekanja in do prepira, menda celo do pretepa. Takrat naj bi posegle varnostne sile, ki baje niso mnogo oklevale in so uporabile strelno orožje z vsemi že opisanimi posledicami. V tem primeru naj bi torej šlo predvsem za streljanje na otroke in na njihove matere. V ponedeljek so v Prištini prvič posegli tudi slovenski miličniki, ki so v sestavu posebnega zveznega odreda milice. Udeležili naj bi se spopada v predmestju, kjer je bilo uporabljeno strelno orožje. V Orehovcu je bil spopad okrog 13.30. Zbrali so se otroci in ženske, posegla je milica in s solzivcem ljudi razgnala. Takih in podobnih vesti je polno. Včeraj dopoldne so tudi uradno sporočili, da so aretirali 146 demonstrantov in da je proti 48 uveden sodni postopek. Kasneje je bilo izdano zvezno uradno sporočilo, ki omenja tudi agresivnost in fanatizem demonstrantov. Streljali so proti helikopterju in uporabili tudi avtomatske puške in brzostrelke. Tu v Prištini pa govore, da so v prvih vrstah oni, ki so bili že obsojeni in ki so dolgo let sedeli v zaporu. Akcijo v Podujevcu naj bi vodil Albanec, ki je bil pet let zaprt, pred desetimi dnevi so ga izpustili, včeraj pa so ga ponovno zaprli. Priština je zvečer kot izumrla. Toda kljub policijski uri, ki velja tudi za novinarje, se je po 21. uri seje izvedelo, da se neredi nadaljujejo v Zuru, Džavovcu, ob Orahovici in Podujevcu, kjer demonstrante ni ustavila niti policijska ura. Na splošno mnenje pa je, da je ta oblika političnega boja zaključena in da se sedaj prehaja v gverilo. Vojska pa do sedaj še nikjer ni posegla. Prav tako ni bilo nobenega napada na vojake JLA in vse kaže, da se demonstranti namenoma izogibajo kakršni koli možnosti spopada z oboroženimi oddelki Jugoslovanske ljudske armade. Seveda pa se več govori o vojaški upravi, kot o možnosti mirnega izhoda iz sedanjega položaja. V Prištini je mirno, toda to je poseben mir. Ob 20. uri se ne sme iz hotela, ker velja policijska ura. Vse spominja na tragične vojne čase, za katere smo bili prepričani, da se vsaj v osrčju Evrope ne bodo več ponovili. V Podujevu se je popoldne zbralo okrog 50.000 ljudi na pogrebu enega izmed demonstrantov, ki je v ponedeljek padel pod streli miličniških pušk. 1. APRIL 89 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP so triletne obveznice s koriščenjem 1. aprila 1989 in zapadlostjo 1. aprila 1992. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih 29. marca do 13.30. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale); rezervirajo se po ceni, ki je lahko 97,75% ali višja. Cena, ki bo iznesena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 3. aprila po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. Rok rezervacije za občinstvo: do 29. marca Izklicna cena dražbe Rok Letni donos izklicne cene bruto neto 97,75% 3 leta 13,89% 12,11% BTP Giulio Andreotti med Italijani v Jugoslaviji? KOPER — Italijanski zunanji minister Giulio Andreotti bo prisostvoval proslavi 25-letnice sodelovanja med Unijo Italijanov Istre in Reke in Ljudsko univerzo iz Trsta, ki naj bi bila v začetku junija v Bujah. Prisoten naj bi bil tudi jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Budmir Lončar. Vest, ki je še neuradna, je na seji predsedstva Unije Italijanov Istre in Reke v petek v Kopru sporočil predsednik Unije Silvano Sau. Proslavo obletnice sodelovanja z Ljudsko univerzo bodo združili s podelitvijo nagrad za najboljše stvaritve pripadnikov italijanske narodnosti s področja umetnosti in znanosti ter publiciste "Istra nobilissima". Na seji so tudi prebrali pozdravni telegram, ki ga je Italijanom Istre in Reke poslal novi italijanski veleposlanik v Jugoslaviji Sergio Vento. V njem piše, da bi želel čim prej obiskati kraje, kjer živi italijanska narodnost. »Želim poudariti, da Italija pripisuje razvoju italijanske manjšine v Jugoslaviji poseben pomen v njej vidi izrazito evropsko vrednoto...« Nadalje poudarja, da so narodne manjšine, ki živijo ob mejah nove Evrope, bolj kot kdajkoli subjekti ohranjanja in poglabljanja odnosov med ljudstvi, državami in vladami. Na seji predsedstva Unije so nadalje na široko govorili o odnosih z Italijo In še posebej z Ljudsko univerzo v Trstu in o novih potrebah, ki se v stikih z matično domovino pojavljajo. Na dnevnem redu so bile tudi priprave na proslavo 45-letnice Unije Italijanov Istre in Reke in 45-letnice ustanovitve italijanskih partizanskih ®not. Glavna proslava obletnice Unije bo 8. julija, s svečanostjo v Čamparo-vici in slovesno akademijo v obnovljenem občinskem gledališču v Pulju. Zelena luč za italijansko šolo v Portorožu PIRAN — Komisija za vprašanja italijanske narodnosti pri Skupščini občine Piran je na svojem sestanku podprla prizadevanja, da bi čimprej zgradili srednjo naravoslovno-mate-matično šolo z italijanskim učnim jezikom na območju šol v Portorožu. Prav tako se je ta komisija zavzela, da bi v občinskem in republiškem proračunu upoštevali nove, dodatne stroške, ki jih ima skupnost Italijanov pri upravljanju svojega novega sedeža v Piranu - Tartinijevo hišo. Seznanili so se tudi z delom treh delovnih skupin, ki podrobneje proučujejo problematiko izvajanja posebnih pravic pripadnikov narodnosti. Gre za skupino o dvojezičnem informiranju v temeljnih sredinah, za skupino o urejanju normativnih aktov v teh temeljnih sredinah (delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugih sredinah) in skupino za toponomastiko (o ohranjanju in uveljavljanju krajevnih imen. Prvi dve delovni skupini sta že pripravili načrt, kako in kaj naj bi uredili na področju informiranja in normativnih aktov, da bi tudi v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih prišla bolj do veljave dvojezičnost. MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pavel Stranj_______ Jezikovni popisi v Evropi RAZDELITEV NASELJENOSTI SSR ESTONIJE PO NACIONALNOSTI IN JEZIKU (POPIS SZ, 1971) SKUPNO Materin jezik Iz skupnega števila oseb neke nacionalnosti svobodno uporabljajo drugi jezik narodov ZSSR Mestno in jezik jezik druge pozna pozna jezike drugih podeželsko svoje nacionalnosti samo nacionalnosti prebivalstvo nacio- nalno- sti ruski eston- ski drugi svoj nac. jezik ruski eston- ski drugi PREBIVALSTVO (STAREJŠE OD 3 LET) PO SPOLU IN ZNANJU JEZIKOV (ANGLEŠKI POPIS, 71) OBMOČJA VVALLESA Vse prebiv. nad 3. letom govori kimbrščino skupno ne govori angleško govori angleško bere kimbrščino piše kimbrščino M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk PREBIVALSTVO ŠVICE PO MATERINEM JEZIKU (PO POPISIH OD 1910 D0 1970) 1910 1920 1930 1941 1950 1960 1970 (v tisočih) nemščina 2.326 2.540 2.735 2.987 3.285 3.604 3.865 francoščina 709 754 779 844 912 980 1.045 italijanščina 125 138 149 159 175 198 208 retoromanščina 39 42 43 46 48 . 49 49 drugi jeziki 2 4 5 6 9 13 23 Vir: EIDGENOSSISCHES STATISTISCHES AMT - Statistisches Jahrbuch der Schweiz 1973 - Basel 73. Za izvolitev koroškega deželnega glavarja Povolilna igra postaja šele zanimiva CELOVEC — Pogajanja s Haiderjem in svobodnjaki do nadaljnjega nimajo smisla, je včeraj po seji vodstva koroških socialistov (SP) izjavil predsednik dr. Peter Ambrozy. Pač pa se bo danes pogajalska skupina SP prvič sestala s pogajalci ljudske stranke (VP). Glavna tema bo: ali bi ali ne bi VP podprla socialiste in bi bil Ambrozy - in s tem socialist -spet koroški deželni glavar. Ljudska stranka je sicer na volitvah bila najbolj tepena, zdrknila je na tretje, zadnje mesto v deželnem parlamentu, toda ironija volilne usode je hotela, da je zdaj odločilni jeziček na tehtnici, na kateri naj bi odtehtali dovolj glasov za deželnega glavarja. S Haiderjevimi 11 in lastnimi osmimi Poslanci bi ravno za silo spravili vkup večino (od skupaj 36) poslancev, s socialisti pa bi Ljudska stranka zbrala 25 glasov in s tem bi bila tudi zagotovljena dvotretjinska navzočnost, potrebna pri Volitvah prvega moža v deželi. Kaj upa VP dobiti v zameno za to, da bi morebiti podprla socialiste in Ambrozyja? Predvsem naj bi ji SP odstopila eno od štirih btest v sedemčlanskem koroškem vladnem kolegiju - in se s tem odpovedala tudi večini kar se dednih ministrov tiče. Ambrozy je včeraj ponovno izjavil, da tega Dr. Peter Ambrozy položaja socialisti ne bodo odstopili. Ali ljudska stranka z danes začetimi pogajanji s SP samo išče alibi, da bi s pretiranimi zahtevami dobila povod, da zapusti zeleno mizo in sede k pogajanjem s Haiderjevimi svobodnjaki? Razmerje sil v ljudski stranki med pristaši koalicije s Haiderjem in nasprotniki le-ta oz. zagovorniki pakta s socialisti še zmerom ni docela razvidno. Uradno naj bi na to odgovoril šele kongres koroške Ljudske stranke v drugi po- lovici maja. Baje je večina 40-članskega deželnega vodstva VP bolj nagnjena k paktu s socialisti. Po drugih verzijah nikakor ne gre podcenjevati moči kroga okoli celovškega župana Guggenber-gerja, ki že 16 let načeluje celovški mestni upravi s podporo svobodnjakov in toplo priporoča "celovški model". Prejšnji vodja poslancev VP Herbert Tropper pa daje vedeti, da so Haider in njegovi "očitno" pripravljeni za ceno, da socialist ne bi bil deželni glavar, opustiti svojega glavnega kandidata, se pravi Haiderja. Ali pa bo, meni isti politik, konec koncev prišlo do sporazuma vseh treh strank v parlamentu! Torej socialisti skupaj s Haiderjem in z Ljudsko stranko. Tradicija tristrankarske-ga sporazumevanja je dolgotrajna. Toda kako se zediniti o osebi deželnega glavarja, saj po Am-brozyju in socialistih sploh Haider nikakor ne pride v poštev, medtem ko Haider vztraja na tem, da ne sme biti ne Ambrozy ne socialist - kako neki? Koroška povolilna partija šele postaja zanimiva in napeta. Zlasti zato, ker je od izida v marsičem odvisen tudi obstoj zvezne koalicije socialistov in Ljudske stranke. JOŽE ŠIRCELJ Z lopato po glavi — »Ne priznam nobene in-bijClN. Vse skupaj je ena sama bara-jgQ' anarhija in goljufija,« je včeraj ZaH°. razpravljal delegat iz Tomosa. se /e na koprski občinski v tetini, ki načeloma z »goljufijami« dQ rS°vinah nima nič, zanimivo pa je, ZQde ,u* na takem forumu govori o ni^Vah. ki z delovanjem skupščine