Naročnina Hsiu: =
Celo leto .	.	K	12'—
Pol leta .	.	„	6‘—
Četrt leta .	.	„	3-—
Mesečno .	.	„	1'—
Zima] Avstrije : =====
Celo leto .	.	K	17-—
Posamezne številke s:	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Vojska.
Bolgari zmagujejo. — Srbska armada ogrožena. — Timoška divizija zajeta. — Y Belgradu potrti. — Diplo-
matične zveze pretrgane. — Manifest grškega kralja. — Rumunija mirna.
Nobenega^ dvoma in nobenega upanja ni več: na Balkanu mesari nova grozna Vojjska, z divjostjo in neusmiljenjem, kakor ga skoro ne pozna zgodovina, se koljejo zmagepijani pobratimi od včeraj,, bijejo se na življenje in smrt Z žalostjo in ogorčenjem mora. napolniti to početje vsakega pravega prijatelj^ baikajnskih narodov. Mesto da bi se združeni, kakor so zmajgali, tudi veselili priborjenih zmag ter vživa-li njihove saflove, se sedaj koljejo za plen in — tretji se veisele. Vojna sreča je postarla njim usoda. In zdi se, kakor da leži nad nesrečnim BajLkatnom težko prokletstvo. Vsi smo upali, da bo po junaišjkih zmagah nad Turčinom zasijalo Balkanu solnce sreče, da se bo Balkapi otresel tujega jerobstjva in bo posegel samostojno v evropsko zgodovino, da so napočili za balkanske narode čalsi svobode in blagostanja — vsi upi so se razpršili., Bajlkajnska ljudstva bo tlačila še nadalje mora nesloge in sovraštva, balkanske države bodo ostale še nadalje igrača evropske diplomacije in namesto, da bi se ljubili, se bodo balkanski narodi proklinjali, izžemani od tujcev. Žalostna, bridka usoda, toda skoro bi rekli — zaslužena, Tolika nespamet, tolika zavist, tolika sebičnost, kakor so jo pokazale balkapske države v zadnjem času, ne zasluži drugega,
Naloga, ki jo imamo mi časnikarji v sedanjih težkih dneh, ni prijetna, 'Poročati in pisati moramo o bratomornem klanju, pošiljati moramo v svet vesti o zmagah enega, o porazih drugega, a najrajši bi imeli, če bi nekdo vzel celo to vojsko in zlasti one, ki so jo zakrivili, ker se nam gabi.
Trenutna vojna situacija je označena z bolgarskimi vspehi. Zmagoslavje, ki je donelo v pričetku iz Belgrada, je utihnilo. Zdi se, kakor, 'da, se je srbska armada ojunačena ,po prvih vspehih pri Stipu spustila predaleč. Izčrpala je s tem velik del svojih moči in medsebojne vezi,, ki družijo ajrmado, preveč raztegnila, tako da so ji hitre operacije sedaj otež-kočene ter imajo bolj previdni in premišljeni Bolgar ri sedaj lažje delo. Že se poroča, da so zajeli Bol-, gari pri Krivolaku ob Vardarju srbsko timoško divizijo, kateri glavna sila ni mogla priti na pomoč, in da grozi tudi srbski glavni armadi obkoljeni e, ali vsaj vpad v hrbet. Seveda so postali sedaj v Sofiji
zgovornejši in dežuje zdaj od tam zmagovitih bojnih poročil.
Po dolgem obotavljanju se je konečno vendar razglasila vojska tudi oficijelno. Bilo je že tudi pre-smešno: bili smo že v sredi vojske, bliža se že odločitev, ai oficijelno še ni bilo vojske. Samo ker nobena država ni hotela prevzeti odgovornosti za to-le zločinsko početje in ker se nobena, ni hotela zameriti Rusiji, ki je s svojim mirovnim posredovanjem doživela težak poraz, se j,e vprizorila taka stupidna, igra. Sedaj je pa že izdal grški kralj manifest, v katerem govori o vojski in Srbija je naznahila Bolgariji, da pretrga diplomatične zveze. Oficijelne napovedi vojske pa še sedaj ni, sicer pa itak ni potrebna.
Rumunija se je zopet pomirila. O njenih namenih ni nič znanega. Kakšne ožje zveze • med' njo in Srbijo gotovo ni, drugače bi morala, že poseči zdaj vmes. Sigurno je tudi, da se Avstrija, zelo trudi, da bi'se Rumunija in Bolgarija mirno pobotali. V koliko se bo to posrečilo,, je težko reči, kajti Rumunija bo uravnala svoje korake in svoje zahteve po izidu sedanjih bojev.
Srbska armada pred katastrofo. — Cela timoška divizija srbskega desnega krila zajeta.
Iz macedonskega bojišča došla vojna, poročila o srbski glavni armadi se glase za, Srbe skrajno neugodno. V Vardarski dolini in v dolini Brjegalnice se nahajajoči srbski armadi žuga : uničujoča katastrofa.
Srbija, Bolgarija in Grška)! so izvajale iz napetega medsebojnega razmerja posledice in so pretrgale diplomatične zveze ter odpoklicale svoje poslanike. S tem je vojno stanje dobilo takorekoč oficijelno sankcijo:	tretja balkapska vojska se je, pričela
sedaj tudi teoretično, ko je dejanski že morda dosegla vrhunec. Vojaški položaj je danes prilično ta-le: Glavna srbska armada v Macedoniji je prešla v e-nergično ofenzVao proti jugoyshodu. Ob desnem krilu glavne fronte, ob črti Stiplje—Krivolak, so bile v zadnjih dneh razpostavljene tri srbske divizije, med temi tudi takozvana timoška divizija. Tudi Bolgari so vrgli na to črto svojo glavno moč ter se jim je posrečilo, dai so, oprti od juga sem ob armado genera-
la Ivanova, ki jim je pritekel na pomoč, vrgli Srbe nazaj ter zajeli celo srbsko timoško divizijo; njena usoda je zapečatena, padlsj je Bolgarom v roke. In vsled poraza tega srbskega desnega krila je prišel tudi srbski centrum, ki operira proti večkrat imenovani Kočani, in ki je dobil ojačenja, po konjenici, v skrajno kritičen položaj. Zdi se celo, da so izgubile srbske armadne skupine v sredini in na jugu vsled prevelike medsebojne oddaljenosti ves medsebojni stik. Ce krenejo Bolgari navzgor proti Vardarju na Velesovo, bi bilo s tem še celo umjilkajnje Srbo^ o-groženo. Tudi tukaj _ je že jasno razvidno, ka|ko uso-depolno so operirali srbski vojni poveljniki. Ce bi bila glavna srbska, armada, ko je operirala proti Kočani, razbila bolgarski centrum, ne da bi pri tem izgubila svojo ofenzivno moč, bi zalmogla še tudi o-krog Kocane doseči dosti vspehov. Kreniti bi bila morala ali proti Vardarju, tamkaj poriniti Bolgare proti zahodu ter jih prisiliti ih kapitulaciji, ali udreti v Bolgarijo, ali pa konečno vpasti onim Bolgarom, ki operirajo proti Solunu, v hrbet, kar bi bilo za Bolgare kata;s;trofa|lno. Toda vse' to se ni zgodilo.
Komaj malo ugodnejše je situacija srbske armade pri Egri-Palainki, kajti o kakem srbskem prodiranju na Kistendil se iz Belgrada nič več ne sliši. Vspeh srbskih porazov v 'Macedoniji je tedaj tre-, nutno ta, da Srbi i niso več v stanu, da bi ovirali še prodiranje Bolgarov proti severo-vshodu,, tudi ne morejo ovirati bolgarske ofenzive v smeri iz Egri-Pa-lanke in Kratova proti Kumanovem.
Bolgari krijejo svoje u gibanje, ki pretrguje najvažnejše zveze srbske glavne armade in žuga, srbski armjadi z novo katastrofo, z istočasnimi napadi na srbsko severno armado, ležečo ob črti Z|ajecar—Pirot —Viazotince. . 'Junaški odpor bolgarskih čet v večdnevnih bojih proti Grkom na severni strani Soluna je prodiranje Grkov tako zelo zakasnil, da, grška armada ne more več pravočasno poseči v srbslco-bol-garske boje.
Vojaški položaj Srbije nudi dajnes malo upanja na kake odločilne vspehe in je povsem umljivo, da je utihnilo belgrajsko časopisje. Ojdločitve na grško-bolgarskem bojišču še niso padle, toda utrjuje se v-tis, da bo izšla Bolgarija tudi iz te balkanske vojs-
PODLrlSTEK.
Ob Veita vi im Visli.
i.
„I jaz sem bil pri vas, pri bratih, Zavzet sem gledal češki svet;
Se snivam o teh dnevih zlatih In snival bom do konca let.“
S.	Gregorčič.
Večerni vlak severno-zapadne železnice se je bližal svojemu cilju.
Naj zlato obrobljenem boricontu so žareli stolpi kraljevega mesta v večerni zarji, ki je obkrožala kot nebeška glorijola ponos češkega naroda, nad katerim se j,e blestel kot angelj varuh starodavni grad Libuše . . .
Pozdravljena zlata Praha, pozdravljen rod, ki biva tod!
* *
Le par spominov, najvrednejših kraljevega mesta in par vtisov;, ki so najbolj vplivali na mojo dušo . . .
Hradčani! Veličasten spomenik češke slave, in živa priča svetne minljivosti! [Odkar sem slišal prvikrat o tebi, je hrepenela moja dbša proti severu! Sedaj sem tu. Videl sem tvojo lepoto, občudoval kraljevsko vzvišenost nekdanje slave in čutil bridko resnico tvoje zgodovine. V tvoji sredi, v veličastni katedrali, počivajo vladarji češkega naroda, ki žaluje ob nemjih grobovih svojih kraljev in pričakuje vstajenja k slavni bodočnosti.
Tu počiva tudi varuh kraljevega mesta; sveti Ivan Nepomuk. Neizbrisljiv spomin človeške slabosti in junaštva ob ,enem! Kralj Vaclav in sv. Ivan Ne^ pomuk, kakšna nasprotja!
Nekaj posebnega je Karlov most. Na obeh straneh stojijo kipi domačih in tujih svetnikov, med katerimi je tudi sv. Ivan Nepomuk, postavljen na mestu, odkoder so ga vrgli v Vltavo. Nenavaden občutek se je rodil v mojem srcu, ko sem šel prvič zvečer mimo. Lučka v podobi zvezde je trepetala pred kipom in spominjala mimohiteče na nehvaležno dejstvo kralja Vaclava . . .
Tiho in zamišljeno sem stal na pokopališču — med starodavnim obzidjem Višehrada. Tu počivajo znamenite osebnosti češkega naroda. V impozantni grobnici za največje in najzaislužnejše može je dobil konečni mir tudi Vrhlicsky, katerega je hvaležni narod pred nekaj urami spremil sem v veličastnem sprevodu. Nad grobnico so vklesane besede:	,,'Ač
zemreli ješte ni luve!“ Tu ležijo Julij Beyer, Wacs-law Tomek, Josef Lad. Piö in največji češki pesnik Jaroslav Vrchlicky (17. 2. 1853 — 9. 9. 1912).
Stopil sem v grobnico, položil par razglednic s pesnikovo podobo na še nezazidano rakev in poslal odtod pozdrave prijateljem v domovino . . .
Obiskal sem tudi benediktinski samostan E-mavs. Prijazen pater mi je razkazal in raztolmačil znamenite freske iz 14. stoletja, ki so pa že močno poškodovane. Povedal mi je, da je v zadnjem času sklenila umetniška komisija, da; se morajo slike popraviti. Tozadevno delo je prevzel eden domačih u-metnikqv-redovnikov ! Pater mi je razkazal tudi orgije, ki so bile do najnovejšega Časa največje v češkem kraljestvu.
Nato sem prisostvoval slovesnim večernicam in občudoval krasno benediktinsko petje po gregorijanskem koralu. Mogočne orgije so spjremljajle vzvišeno petje pobožnih menihov, ki so prepevali psalme v prostornem prezbiteriju. Pri Gloria Patri na, koncu vsakega psalma so vstali menihi in se globoko priklonili, da se je zdelo, kakor bi prihajalo petje iz globočine in se dvigalo proti nebu. Obširna cerkev
je bila polna ljudi, pred' vsem tujcev, ki so zavzeti poslušali svetovinoznano petje v na novo oživelem cerkvenem duhu.
Krajsen je veliki Vaclavov trg s spomenikom kralja Vaclava. Ob zgornjem delu trga stoji Museum Regni Bohemiae, veličastna zgradba,, vredna svojega imena. Tu sem videl najrazličnejše stvari iz češke zgodovine.
V slavnostni dvorani sem se slučajno oJznanil z mladim parom. Imel j sem namreč slovenski trak na prsih in gospa me je vprašala, odkod sem. Govorila je rusko s posebnim akcentom. Takoj sem mislil, da ni Rusinj.a. Povedal sem obema, da sem doma blizu Adrije, ker se gospa ni mogla spomniti, kje bi tekla Sava. iOgledali smo skupno znamenitosti češkega muzeja, za katere se pa „milostljiva“ ni posebno zanimala. Le ob Schwanthalerjevih originalih je vsklik-nila:	„Das gefällt mir noch ziemlich!“ Menda ne
bom preveč indiskreten, če povem, da je bila „milostljiva“ žena poljskega zdravnika v Ratiboru, ka-> kor je stalo na fini vizitki njenega moža. Svoj cas je bila v Bukovini, kjer se je nekoliko priučila ruskemu narečju. Sicer je pa nemškega rodu. Nagovorila me je pa rusko, ker je mislila, da sem iz Ruske Poljske.
Ne bi omenil tega, saj vendar nisem prišel radij slučajnosti tako daleč, če ne bi imel omenjeni Slučaj posebnega pomena. Bil je namreč povod, da sem obljubil priti na Nemško Poljsko, da vidim in slišim, kako se godi zatiranim Poljakom na domači zemlji.
Cehi so silno ponosni na svojo nekdanjo sla»rp. To se ne razvidi samo iz njihovega dušev(nega delovanja, ampak tudi v vsakdanjem pogovoru. Ceh čuti, da je Ceh in da je njegova domovtinaj nekdanja kraljevima. Zato pa popolnoma odgovarja češkemu mišljenju, ako pristavi, kjer le more besedo: „kraljevi“ seveda na pristojnem mestu. In pravima! Kdor ima pravico, naj jo obdrži!
ke kot zmagovalka. Kak političen rezume je v tem-le trenutku, ko še vihrajo ljuti boji, popolnoma, nemogoč. Počakati bo treba, kaj bo istorila Rumunska. Ali se bo pobotala z Bolgarijo, ali bo po naročilu Rusije zapričela z vojsko, da bi oslabila Bolgarijo, katere moč narašča, ali če se bo izcimil še kak evropski konflikt — to so še nerešena vprašanja.
Bolgarska zmaga na Ovčjem polju.
„vReichspostin“ poročevalec opisuje bitko na 'Ovčjem polju tako-le:
Bitka se je bila enajst ur. Ena, bolgarska brigada je skozi štiri ure vzdržala osem napadov Srbov, ki so bili v veliki premoči, dokler niso došla še močna ojačenja. Ko sta jedri obeh armad trčili skupaj, se je bila bitka še vedno neodločeno pet ur, dokler ni prišla iz severa močna bolgarska kolona, ki je napadla levo srb&ko krilo in je" razbila. Srbi so bili zato prisiljeni, da so zapustili pri ,Velesu svojo postojanko, ki je tvorila ključ njihovega operacijskega temelja. Umaknili so se Srbi v postojanko Skop-lje-Rumanovo. S to bolgarsko zmago je padla na severnem bojišču važna odločitev..
Nadalnja brzojavka ravno tegaj korespondenta se glasi:
Po porazu na južnem Ovčjem polju se je srbska armada umaknila do črte, ki jo tvori reka PČi-nja. Zahodni rob Ovčjega polja se nahaja še v srbskih rokah, a po obkolilnrih operacijah Bolgarov je tudi ta postojanka ogrožena. Kljub srbskim zmagovitim poročilom je že zveza srbske armade s severno operacijsko bazo močno ogrožena. Velikopotezno zamišljena koncentrična bolgarska ofenziva proti gla|-vni srbski armadi zadobiva nov impuls, ker se pomikajo iz severa močni bolgarski oddelki, ki nameravajo čez Trn proti zgornji Moravi. Tia akcija pa spominja na v ,prejšnji vojski , nameravano obkolje-valno operacijo tretje armade iz Bunar Hisarja proti Vizi. Bolgarsko prodiranje za obhod srbskih postojank iz Vranje na Kumafnovo vspešno napreduje in so Bolgari po mojem mnenju prisadi Srbe, da se bodo morali umakniti v Tjetovo (Kankandelen). Ce se tudi taktično uspešno izvede stratejgično že posrečen načrt Bolgarov., se na Kosovem polju zopet izigra znamenit prizor srbske pdlv,estnice.
Sofija, dne 4. julija,. (Agence telegraphjque bulgare.) Do včeraj zvečer so Bolgari vjeli 25 častnikov in 4000 vojakov srbske timoške divizije s 6 poljskimi in 2 gorskima topovoma. Vsled dosedanjih,' za Srbe z izdatnimi izgubami zvezanih napadov ne morejo Srbi več podvzeti vspešne akcije proti bolgarski armadi.
Bolgarija in Srbija.
Belgrad, dne 6. julija. Srbska vlada je danes izročila ■ Bolgariji noto, v kateri izjavlja, da je Bolgarija iz nepoštenega prijateljstva in z zavratni-mi napadi začela vojsko, ne da bi jo bila napovedala ter tako razrušila pogodbo zavezništva in prijateljstva. Iz tega vzroka. je od danes pretrgana diploma-tična zveza z Bolgarijo in Srbija odpokliče srbskega poslanika v Sofiji. Vsebina note je bila izročena tudi tukajšnjemu bolgarskemu poslaniku iToševu.
Bolgarski in grški poslaniki odpoklicani.
Sofija, dne 5. julija. Grški poslanik Panas je danes predpoldne zapustil Sofijo. Odpotuje preko Rustčuka. Varstvo grških interesov je izročeno francoskemu poslaniku. Glasom „Agence d’ Athenes“ je bolgarski poslanik v Atenah, Hadži Mičeno v nede-ljo zjutraj po naročilu sivpje vlade zapustil Atena. Na srbsko-bolgarski meji.
Iz Belgrada poročajo uradno: General Stepanovič je dobil za armado, ki stoji pri Pirotu, povelje, naj začne z ofenzivo v smeri proti Sofiji. Poročilo, da so Bolgari zavzeli neko važno pozicijo, je v Belgradi! kousterniralo. Do sedaj je že samo v Belgradi! 7500 ranjencev. V Belgradu so zadržali pet milijonov frankov iz Francije, ki so bili naplenjeni za Bolgarsko ter jih še niso izročili.
Iz Belgrada so vsi tuji vojaški atašeji odpotovali v Skoplje. V Belgradu so zaprli vse šole in jih pripravili kot bolnišnice.
Pred odhodom na Poljsko sem stopil še enkrat v krasno gotsko cerkev sv. Ljudmile. Ne vem, zakaj se mi je ravno ta hiša božja najbolj ddpadla v celem mestu. Mogoče radi Imena moje sestre, katero ljubim z vsem žarom bratovske ljubezni ! ? Morda pa radi osebe, ki sem jo poznal v mladih letih? Kajti, komur je Atropos že zaznamovala četrtinko stoletja sv življenju, temu je minila „Vihrava doba strastnih let.“ In
,„Cas beži kot silen veter, za seboj podira vse.“
Anton Medved.
Težko je slovo od ljubljene osebe in le nerad-se loči človek od priljubljenega kraja. In komur se je izpolnila želja po dolgem hrepenenju, ali ne občuti neizmerne boli, ko ga kliče življenje v boj za obstanek ?
Videl sem zlato Prago, po kateri je koprnela moja nemirna duša leta in leta. Zaljubil šem se v njo, zato je bilo tako težko moje slovo. Le v zavesti, da že mora tako biti in z upanjem, da se kmalu zopet vrnem, sem se poslovil od kraljevega mesta in mu zaklical:
Na svidenje!
Jutranji brzovlak me je odpeljal čez Moravsko in Slezijo v starodavno prestolnico poljskega kraljestva — v ponosni Krakov.
Efektivno vojno stanje na Balkanu.
„Neue Freie Presse“ poroča iz Sofije :	Ruski
poslanik Nehljudov je obvestil bolgarsko Vlado, da sta Srbija in Grška odklonili ustaviti vojne operacije, kakor je to zahtevala Bolgarija. S tem je nastalo na Balkanu dne 3. t. m., popoldne ob 1. uri, efektivno bojno stanje.
Bolgarija in Runami ja.
„Neue Freie Presse“ prinaša iz Sofije vest, da se vršijo vsled posredovanja Avstrije med Bolgarijo in Rumunijo pogajanja glede odstopa teritorija in so ta pogajanja,, kakor se govori, dovedla do bistvenega približanja.
„Srbija je rešena.“
Clan bolgarskega kabineta, je nasprotil uredniku „Adeverulaj“ izjavil: Korak Rumunije ima namen v zadnjem trenutku doseči mir. Kar se tiče ravnotežja na Bajlkanu, je Srbija zdaj lahko pomirjena. O-na je rešena. Ako pa naš korak ne bo miru povzročil, bo Rumunija šla do skraijhega in si zagotovila svojo bodočnost s tem, da prepreči motenje ravnotežja na balkanskem polotoku.
Srbi že na bolgarskih tleh.
Iz Dunaja poročajo z dne 4. julija:
Po semkaj došlih oficijelnih vesteh se srbska armada nahaja že na bolgarskem ozemlju. Srbi so priborili veliko odločilno zmago na 'Ozegovski planini. Zavzeli so močni Carev vrh po strahovitem boju in se polastili, kakor poroča „Neue Freie Presse“, tudi RajČevega brda, kjer so bile razpostavljene velike bolgarske artilerijske mase.
Srbi so vrgli Bolgare, ki so se v paničnem begu umikali, proti KoČanam in operirajo zdaj. na bolgarskem ozemlju. Srbska grmada prodira v smeri proti Kistendilu na poti proti Sofiji. Pri Kistendilu je zbrana velika bolgarska armiada in bo tam padla odločilna biltka. Strašni boji za Carev Vrh so trajali dva dni in dve noči. (Med tem so Bolgari že vrgli Srbe nazaj in jih porazili.
Gešov in vojna.
Iz Dunaja poročajo:
Bivši bolgarski ministrski predsednik Gešov se je zjokal na Dunaju, ko je nastala vojna med bratskimi narodi na Balkanu. Splošno se tukaj sodi v di-ploma.tičnih krogih, da utegne carja Ferdinanda, katerega zadeva sedaj največ krivde, da je prišlo do vojne, ajko bo Bolgarija poražena, stati ta vojna — prestol.
Protiavstrijsko razpoloženje v Rumuniji.
Iz Bukarešte poročajo z dne 411 julija:
Včeraj so bile od prvih jutranjih ur bukare-Štanske ceste polne razburjenega ljudstva. Ob devetih dopoldne so se razširile prve govorice, da, je bila mobilizacija, že odrejena in pol ure na to so izšle posebne izdaje listov, v katerih se je poročalo o že izvršenem dejstvu mobilizacije. Ko je opoldne prestolonaslednik Ferdinand odšel iz kraljeve palače, ga je navdušena množica pozdravljajta z ovacijami, in kamor so prišli člani kraljeve rodbine, jih je množica obkolila ter nje in armado burno pozdravljala. In že opoldne so po mestu razobesili zastave. Ljudje so razburjeno govorili o dogodkih. % največjo jezo in sovraštvom govore o „perfidni Avstriji“, ki je izdala rumunske interese. In najglašalo se je, da bodo zdaj Bolgarom pokazali, kaj pomenja rumunska, armada v vojni. Opoldne so v neki kavarni, kamor zahaja največ politikov, afiširali poziv, naj se ljudje proglase k prostovoljni vojaški službi. Temu pozivu se je takoj odzvalo mnogo oseb.
Popoldne so razglasili mobilizacijo že kot perfektno dejstfvp in kmalu nato je izšel razglas policijske prefekture, v katerem se poroča prebivalstvu odredba splošne mobilizacije in v katerem se ob enem poziva, naj se vzdrži najstrožji red in naj se ne delajo nikaki izgredi. ,Ob šestih zvečer se je vršila Še patrijotična manifestacija pred spomenikom Mihaela Močnega. Zbralo se je več deseitisoč ljudi. Mnogo govornikov, znani nacionalisti1, ,;e navdušeno govorilo; zahtevali so vojno proti Bolgariji ter ostro napadali Avstrijo. Velikanska množica je šla od tu v neizmernem sprevodu h kraljevski palači, neprenehoma aklamirala kralja ter klicala: Mi hočemo vojno! Tudi pred kraljevsko palačo je govorilo več govornikov ter predbacivalo vladi, da ne smatra mobilizacije za resno.
Množica je na to burno pozvala navzočega policijskega prefekta, naj pokaže en izvod uradnega lista z mobilizacijskim dekretom. Prefekt je bil prisiljen, da je poslal po uradni list v državno tiskarno. Pred sprevodom so nosili mnogo tabel z napisi, ki so bili naperjeni proti Avstriji in ki so zahtevali vojno z Bolgarsko. Med manifestacijo pred kraljevsko palačo se je pojavil v zraku vojaški eroplan, ki ga je množica s frenetičnim navdušenjem pozdravljala. Pred avstrijskim poslaništvom je bil že na vse zgodaj postavljen močen policijski kordon, da prepreči Vsako demonstracijo, kar se je tudi posrečilo. Se v poznih večernih urah je hodila velika množica po mestu ter pela patrijotične pesmi.
Rumunska armada.
V, Rumuniji je uvedena pri pehoti dveletna, pri kavaleriji in artileriji triletna, pri mornarici, orož-ništvu in pri mejnih četah štiriletna službena doba. Vojno stanje obsega 169 pehotnih bataljonov, 12 obmejnih stotnij, 83 kavalerijskih eskaijdronov, 124 modernih in nekaj starejših baterij, 19 trdnjavskih baterij, 30 tehničnih stotnij. Oh mobilizaciji se poviša;
mirovno stanje 90.000 mož na vojno stanje nad 400 tisoč mož in sicer 250.000 mož prve in 200.000 mož druge linije. Ce poseže Rumunija v sedanjo vojsko aktivno, se rumunska armada najbrže razvrsti v o-zemlju zahodno od Bukarešta od Nikopolja do (Vidina. Mobilizacija in razvrstitev armade ob (Donavi bo pa trajala 10 do 14 dni. Armada prve linije je mobilizirana tako hitro, da že lahko prične drugi teden po mobilizaciji operirati.
Posojilo porti.
Francoske vlade so dovolile turški vladi novo posojilo. V političnih krogih se to dejstvo tolmačil tako, da Francija podpira z ozirom na sedanje dogodke na Balkanu Turčijo, ki si hoče ohraniti svobodno akcijo. ’
Varstvo bolgarskih in srbskih podanikov.
Varstvo bolgarskih poda)nikov na Grškem je prevzela Avstro-Ogrska, srbskih podajnikov v Bolgariji pa Anglija.
Turčija in bolgarsko-srbski spor.
Carigrajski listi javljajo: Turška, vlada je obvestila velesile, da si varuje vspričo bolgarsko-srb-kega konflikta za vsak slučaj popolno akcijsko svobodo. (Uradno se to zanika.)
Beseda Slovanom!
Dr. Nikola Velimiroviič, pravoslaven svečenik, eden najboljših propovednikov v Belgradu, je poslal dnevniku „Pijemontu“ v Belgjradu pismo, ki mu je dal naslov: „S pametjo in ne s krvjo!“' V tem pismu očita listu, „da seje sovraštvo, med Srbi in Bolgari, da Ščuva s svojo pisavo narod proti Bolgarom, da poziva vlado in kralja,, naj se čim preje napove vojna in s tem povzroča škodo in sramoto slovanski stvari.“ Nato piše doslovno: „(Vojna, bo imela za posledico splošno slovansko katastrofo. Ali ne slišite prošenj iz Moskve, Varšave in Prage? Ali ne čujete vzdihovanj v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu? Ali ne slišite ihtenja v Sarajevu in v Dubrovniku? Mogočni organizem od Marice do Neve, od Lovčena do Kaivkaza trepeče pred strahovito katastrofo! Se pred dvema mesecema, so se skrivali sovražniki slovanstva, danes pa se morajo skrivati Slovani vz-pričo velike sramote. Največje delo slovanstva. grozi, da' se poruši, kakor da bi ga nikdar ne bilo ! “
Dr. Velimirovičene besede vsebujejo mnogo resnice in pravi Slovjan mora samo globoko obžalovati bratomorno borbo na Balkanu ne glede na to, ali je Lojno izzval ta ali oni. Srbi kakor Bolgari so nam bratje in dolžnost nas Slovencev j,e, da se aktivno ne vmešavamo v srbsko-bolgarski spor.
Prosimo samo Boga, da Se Velfmirovjičeva bojazen ne vresniči.
Raznoterosti.
Iz finančne službe. Davčni pristavi Anton Kunej, Vincenc Gal in Anton Hodi so imenovani davčnim oficijalom.
Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl, star 24 let, pisatelj Josip Premk. Sodeloval je pri ^Slovenskem Narodu“, „Zvonu“ in „Slovanu.“ P. v m. !
Dr. Janko Brejc — glavni slavnostni govornik na mahifestacijskem zborovanju katoliškega shoda. Pripravljalni odbor je sklenil, da bo slovenski glavni govornik na manifestacijskem zborovanju katoliškega shoda v nedeljo, dne 25. avgusta 1913, voditelj koroških Slovencev gospod dr. Janko Brejc iz Celovca.
Salezijanci imajo za, svoj naraščaj redovne Šole v n o) v7 e m veržejskem zavodu. Letos otvori družba poseben pripravljalni tečaj v slovenskem jeziku. — Mladeniči, ki niso prestari in bi želeli bolje poznati salezijanski poklic, naj se obrnejo na vodstvo Mari-janišča v Veržeju, pošta Križevci., Stajjersko.
Stara laž. V liberalnih časnikih čitamo staro laž, da Slovenska Straža denarno podpira ^(mariborske časnike.“ Na to izjavljamo, da do sedaj niti naš list, niti .„Slovenski Gospodar“, niti kateri drugi list ni dobil niti vinarja podpore od te strani. Kdorkoli ponavlja to laž, naj se mu zabrusi edino pravi naslov v obraz: nesramen lažnik.
„Stajerc“, tu se špegljaj! Kranjski listi poročajo:	Znani nemškonaoionalni gostilničar, lesni tr-
govec in župan v Mozelju pri Kočevju, Hans Jonke, je dne 26. junija izginil. Splošna; sodba je, da jo je popihal v Ameriko. Zapustil je velike dolgove, skupaj menda okoli 200.000 K. Ker je bil razborit Nemec in zagrizen agitator, mu je samo Sudmarka posodila 40.000 K. „Stajerc“, zopet imaš priliko., da poučiš svoje backe o — poštenju svojih velesomišlje-nikov !
Zopet „veleizdajalci“ v Pulju. Pulj ima zopet svojo senzacijonelno afero. Kakor smo že kratko poročali, so pred kratkim aretirajli ' poštnega mojstra Nikolicha in nekega hotelirja Ivaniševiča. Glavno v-logo v tej aferi pa igra neki narednik Schmutz., kateremu je Nikolich ^posodil“ ogromne svote denarja. Cela zadeva še ni pojasnjena. Govori se o „(vohunih in o perverznostih.“ Eno poročilo iz Pulja pa pravi: Uvedla se je stroga revizija pošte in poštne blagajne, ki je dognala veliko gradiva v neprilog omenjenima obtožencema. Glede Nikolicha se povdarja, da on ni Hrvat, marveč Italijan, ki se kot takega tudi priznava jasno in tudi govori ie za silo hrvaški jezik. Schmutz pa je, kakor že kaže ime, priteten, in poleg tega še strasten Nemec in Če mu kaže, tudi
Italijan. Revizija poštne blagajne je končajna. Od začetka je varovala policija strogo tajnost o vspehu preiskave. Znano je bilo le, da je Nikoli eh spoliral več vojaških pisem in jih prodal za lep denar tujim državam, pred vsem Italiji. Danes pa že objavljajo listi, da je Nikolich poleg tega poneveril jz poštne blagajne 60.000 K eraričnega denarja, katerega je razposodil raznim laškim strankam, ki. bodo sicer še denar vrnile, vendar pa bi bil tudi poštni erar, če bi se ne bilo prišlo na sled malverzacijam, oškodovan za obresti od-te izposojene glavnice. Vrše se v ti zadevi z mrzlično hitrostjo preiskava za preiskavo in sicer pri vseh onih, ki so intimneje občevali z Nikolijchem in z narednikom Schmutzern. ,
Brez naslova. Ko se je pred par meseci vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem sodna obravjnava Koser-Bosina in se je častitemu gospodu Bosini pri-pozna.1 silobran, tedaj je uredništvo „Marburgerce“, očividno inspirirano od gotovih faktorjev,, z velikanskim krikom najstopilo proti tej razsodbi. Stvar je šla naprej. V soboto, dne 5. t. m. je bila zopet obravnava. Sodni dvor je bil sestavljen iz gospodov: Kokola, predsednik, Kočevarja, Kronatsserja in Tiorgg-lerja. Obsodba se glasi:	Častiti gospod kaplan Bo-
sina se spozna krivim težke telesne poškodbe in se obsodi na dva meseca ječe. V javnosti gospod Bosi-na vsled tega ne bo izgubil nič na časti, ugjedu in priljubljenosti). Le dr. Gorišek bo sedaj mirno in dobro spal, ■ kajti njegovo plemenito srce je dobilo zadoščenje.
Ali je to mogoče? ,,,Miru“ poročajo iz Brace na Koroškem: Tu sem v naš kraj dopisuje neki gospod — Slovenec seveda — večkratni urednik slovenskih listov, svojim slovenskim svojcem vsa pisma, vse dopisnice in vse razglednice v nemškem jeziku! ! ! Ali ne verjamete? Seveda, kaj takega 'človek ne verjame prav lahko! V kakšnem jeziku opravlja ta gospod svojo korespondenco, je prav za prav njegova privatna stvar, toda pisati naslove v slovenskem jeziku moramo zahtevati od vsakega pofšteneiga Slovenca, kajti to je javna zadeva vseh Slovencev.“ — Mi se „■Mirovemu“ dopisniku pridružujemo v polnem obsegu in samo konstatiramo, da je tako početje škandal, tem večji, ker je dotičnik slovenski — urednik.
Davčne olajšave za posojilnice. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju zoper odlok štajerske finančne direkcije, s katerim se ji je odreklo da|v;čne olaišave glede posebne pridobniine iz razloga, da poseduje hotelsko obrt in tedaj svojega poslovanja ne omejuje na svoje člane; la odlok je upravno sodišče kot nezakonit razveljavilo. Razlogi razsodbe se priobčijo v „Narodnem Gospodarju.“
Razprava o tožbi zoper štajersko deželo radi izplačila neke subvencije je preložena na jesensko zasedanje.
Sklep šole na mariborski deželni sadjarski in vinorejski. šoli je dne 30. julija. Ta dan ob 9. uri predpoldne se vrše sklepne skušnje. — Na kmetijski šoli v Grottenhofu je sklep šole dne 12. t. m.
Veselica mariborske in magldalenskle podružnice Slovenske Straže, ki se je vršila včeraj, v nedeljo, dne 6. t. m. v Radvanju na podnožju zelenega Pohorja, je vspela nad vse pričakovanje. Bila je to p rapa manifestacija mariborskega in okoliškega slovenstva. Radi pomanjkanja prostora več prihodnjič.
Dražba občinskega lova. Dne 10. julija, ob 10. uri predpoldne, se vrši v občinski pisarni pri St. Lenartu v Slov. gor. javna dražba občinskega lova Verjane, za čas od dne 1. julija 1913 do dne 30. julija 1917.
Rudarsko zavarovanje proti nezgodam. Uradno se poroča: Vlada je predložila zakonski načrt o zavarovanju rudarjev proti nezgodam. Na podlagi tega zakona se bo rudarsko delavstvo, ki, je do 'sedaj pogrešalo posebnega varstva, ki ga zajamčuje posta-Vodaja v nezgodnem zavarovanju, izenačilo z industrijskim delavstvom, ki že 25 let Vživa dobrote te postavodaje. To je rudarsko delavstvo žn mnogo let želelo in vlada je to željo vpoštevala že v svoji predlogi o socijalnom zavarovanju. Vsled nujnosti stvari pa, katero povdajrjajo vsi prizadeti — rudarji in pa rudniški posestniki — je vlada sklenila to vprašanje že preje rešiti. Določbe vladne predloge bistveno vsekakor ne segajo preko okvirja dosedanje zakonodaje, vendar pa se kolikor mogoče ozirajo na reforme, ki so se na podlagi dosedanje izkušnje izkazale za potrebne in so bile sprejete tudi v vladno predlogo o socijalnem zavarovanju, zlasti kar se tiče posebno zdravljenja poškodovancev. 'Z ozirom na posebno težke nezgodne nevarnosti, ki so zvezane z rudarskim delom, je kazalo rudarsko neugodno zavarovanje organizirati na Strokovni podlagi z lastno zavarovalnico, kar je tudi v smislu predloge o socijalnem zavarovanju. Konečno bodi omenjeno Še to, da so se v predlogo sprejele posebne določbe o razmerju zahtev nezgodne rente in invalidske provizije iz bratovske sklädnice, ki bodo te skladnlce izdatno Še razbremenile. Na podlagi teh določb bo mogoče pripraviti pot za potrebno temeljito reformo bratovskih skladnic, ki se bo seveda mogla izvesti le v zvezi s splošnim socijalnim zavarovanjem.
v
Štajersko.
Maribor. V tukajšnji bogoslovnici obhajal se je včerajšnjo nedeljo Konštajntihov jubilej ali proslava tisočšeststoletaice zmage križa nad pagaftstvom. V
ta namen so vprizoriii gojenci zavoda v ■ krasno o-kinčani obednici slavnostno akademijo s tremi govori in četverimi pevskimi' točkami. Govorniki: čč, gg. Rezman, Ljutomer, Bohak, kakor tudi pevci so prav dobro rešili svojo nalogo.. Slavnost so počastili s svojim prihodom premil, knezoškof, ki so z očividnim zanimanjem sledili vsem točkam, ob koncu slavnosti pa v zbranih besedah potožili gojencem na srce zo-pek prelepih misli, ki bi jih naj ohranili v spomin na lepo slovesnost. Udeležili so se slavnosti vsi m. gg. kanoniki in več drugih gospodov. Tudi deško se-' meniščfe je bilo zastopano po velečastitem gospodh ravnatelju, profesorju J1. Zddanšeku in po gojencih-abiturijentih,. Le prehitro Sta nam minili dve uri lepega veselja, ko smo zbrani okrog svojega nadpa-stirja., proslavljali Njega, ki kot Bog in človek tako zmagovito vlada ves svet po onih znanih besedah: Christus vincit, Christus regnat, Christus Impera,t.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Dopisniku ^'Narodnega Lista“ štev. 27 z dne 3. t. m. ter vsem lenartskim liberalnim kozlostrelcem v odgovor: Da streljajo naši liberalci kozle, smo itak že dolgo vedeli; da pa je najboljši strelec kozlov dr. Gorišek, smo si pač mislili, a sedaj vemo to za gotovo iz dopisa v „Narodnem Listu.“ Da, da, en čas streljate mačke, potem zopet kozle! De gustibus non dispu-tandum. Dopisnik oponaša golo glavo. Intimen prijatelj dr. Gorišekov, kapaciteta na polju liberalizma, ima, dasi še mlad, celo glavo golo. (S katerim kozlom pa se je ta trkal, menda vendar ne s štajerči-janskim?) Ta gospod je,torej pri priliki rekel: Par metnim ljudem lasi sami odpadejo, neumnežem pa jih morajo puliti! Kaj ste torej, negologlavi lenartski ko-zlostrelci? Mi do sedaj nismo spravljali osebnih reči v nage liste. Začeli ste s tem vi. Dobro, bomo rar bili enako orožje in če ne bodo tega veseli liberalni kodragiavi kozostrelci, naj si pripišejo sami!
St. nj v Slovenskih gorijcah. Vabimo na Konstantinovo slavnost, ki jo priredi Miarijina dekliška družba v St. liju v Slovenskih goricah v nedeljo, dne 13. t. m., popoldne po večernicah, v dvorani na,-šega Slovenskega doma. ‘Spored: 1: Pozdravne besede. 2. Petje. 3. Deklamacija Silvin Sardenko: „Zmagovalnemu križu.“ 4, Petje. '5. „Skrjvjnostna zaroka“, igrokaz v štirih dejanjih. Spisal Silvin Sardenko. Vstopnina: sedeži po 60 vin., stojišča, po 30 vin. Pridite!
Konjice. Velečastiti gospod Jernej Podpečan, kaplan v Konjicah, je daroval Slovenski krščanskosocialni zvezi za Štajersko 10 K. Hvala mu prisrčna!
Slovenjgradec. Z vso silo se agitira za sokolsko slavnost, ki se vrši ne morda, v kakem ogroženem narodnem kraju, ampak v popolnoma 1 slovenskem Šmartnem. Saj se o Sokjolih tudi ne more kaj drugega pričakovati, ker vemo, da so ti junaki hodili iz Celja čez Store-Teha|rje na slavnosit v Gaber-je. Sedaj ko je liberalna stranka najožje zvezana z Nemci in ko i pričakujemo, da se bodo v sokolskem sprevodu pokazale tudi Dežmamove grablje, bi človek pričakoval več korajže. Naše ljudstvo pa poučimo, da se ne udeležuje slavnosti zaveznikov naše nemš-kutarije.
Celje. (Grozen poskus samoumora.) Pešec tukajšnjega 26. domobranskega polka Franc Bizjak si je dne 30. junija pognal iz Siv,oje, vojaške puške kro-gljo v glavo. Kroglja mu je razbila in odtrgala celo spodnjo čeljust, vendar dalje v glavo ni prodrla. Pogled na ranjenca je grozen, vendar j,e še upanje, da mu ohranijo življenje. Vzrok njegovega groznega samoumorilnega, poskusa je baje nesrečno ljubimsko razmerje.
Celje. Število odvetnikov, slovenskih in nemških, v mestu'vedno narašča. Pralvijo, da, kmalu dobimo Še par novih odvetnikov. Cim več odvetnikov, tem dražje so pravde. Pri odvetnikih torej, ne velja navadno gospodarsko načelo, čim več, tem ceneje. V Maribor boste dobili tudi celjskega gojenca, gojenca po liberalizmu in gostobesednostii. — Skiribonti v „Slovenskem Narodu“ vzdržujejo laž o naši posojilnici, če prav je ravno njim znano, da je cela zadeva laž. Pač pa se izgovarjajo, da je vest zl-egel neki Hiter, zaupnik slogaških kapacitet. Bomo mu že kmalu zavezali usta, kajti delovanje omenjenega je na Štajerskem zna,no.
Rajhenburg. Sumničenje, obrekovanje in laži, ki jih po receptu naiših liberalcev pripisuje „Slov. Narod“ meni, spadajo v polni meri med vrste naših liberalnih ' sobojevnikov. Ako dopisun ^Slovenskega Naroda“ tega ne verjame, naj pride k meni, da mu povem, komu gre to „mar“ in da bo zvedel, kaj Še ne ve. Liberalci bodo vsaj potem vedeli ceniti delo in značajnost noter do ciganov. Ko jim vse tiho na • ušesa povem,, se bodo liberalci na veselje, žalost ali jezo tudi gotovo napili. — Žmavc.
Koroško.
Smrt. Nagle smrti je umrl celovški podžupan, ceisarski svetnik Viljem pl. Dietrich. Na potu na goro Grlica, kamor nameravajo zgraditi železnico, ga je zadela kap in je bil pri priči mrtev. Dopolnil je 58 let.. V Celovcu je bil znana oseba in nasproti Slovencem zmernega mišljenja, öb velikanski udeležbi Celovčanov je bil pokopan v Tlrnjivasi pri Celovcu.
Klin s klinom! „Freie Stimmen“ vsako leto ob gotovem Času, menda po zapiskih v koledarju, ob-
javljajo razne napade na katoliško cerkev,, na naše slovenske duhovnike in na razne slovenske naprave. Sedaj so objavile grdo notico, v kateri pozivajo Nemce, da naj bojkotirajo hotel Trabeslinger v Celovcu, češ, da je slovenska last. Slovenci, zahajajte v to gostilno, ki je nemškim nacionalleem trn v peti samo zategadelj, ker sprejemajo pod' svojo gostoljubno streho vsakega človeka enako, Nemca in Slovenca! Poziv „Freie Stimmen“ pa vpoštevajte, ko mislite nesti svoje težko prislužene groše v nemške trgovine in gostilne!
Primorsko.
Tržaški promet. V tržaško pristanišče je priplulo meseca maja 1331 ladij z 467.172 tonami blaga, odplulo pa je 1302 ladij z 444.014 tonami blaga. V primeri z lanskim letom izkazujejo te številke za 180 ladij z 51.006 tonami naraščaja pri dohodu in za 152 ladij z 32.306 tonami pri odhodu. Železniški promet izkazuje uvoza 1,293.916 meterskih stotov (103.911 meterskih stotov več, kakor lansko leto) in izvoza pa 1,041.076 meterskih stotov (58.618 meterskih stotov manj kot lani). Uvoz po morju znaša 2,220.333 met. stotov.
Slovenski klub v deželnem zboru tržaškem. Slovenski zastopniki tržaške okolice v mestinem svetu in deželnem zboru tržaškem so si ustanovili svoj Slovenski klub, ki šteje 12 članoiv, to je, vse slovenske poslance. Načeluje mu dr. Edvard Ribar, podpredsednik je dr. Edvard Slavik, zapisnikarja sta dr. F. Cerne in dr. J. Wilfan.
Čuden policijski revirni inšpektor. ,V soboto popoldne se je končala javna obravfnava proti policijskemu revirnemu inšpektorju Walterju pl. Martlnitzu v Trstu. Ta Martinitz je dne 6. marca, povodom inšpekcije policijske stražnice na. cesti Chioggia vj Trstu zapisal stražniku L. Guliču v raportno <. knjigo zaradi malenkostnih prestopkov sledeče:	„Jaz vam
ne bom dal miru, preganjal vas bodem, [da bodete Črni.“ Nato je sunil gospod inšpektor Guliča v trebuh s tako silo, da je Gulič padel nezavesten po tleh. Martinitz je pri obra/vnavi tajil vsako krivdo. Toda vse priče so izrekle nasprotno. Sodišče je obsodilo Martinitza na 10 dni zapora. Ko je predsednik senata prebral sodbo, se je obrnil Martinitz še proti senatu in glasno zaklical: /„Gratuliram k temu justičnemu umoru!“ Zaradi tega klica je bil Marti-' nite takoj obsojen na 30 K globe, poleg tega se je še določilo, da se izroče vsi spisi te nečedne Martini-tzove afere preiskovalnemu sodišču.
Turške srečke — loterija in hranilnica! Najmanj riskira, kdor naroči turško srečko, kajti vsaka srečka mora zadeti! Turške srečke imajo vsako leto šest žrebanj, pri katerih se izžreba nad 10.000 dobitkov, med temi 3 po 400.000, 3 po 200.000, 3 po 30.000,
6 po 10.000 frankov itd. Turške srečke igrajo še 61 let, toliko časa pa traja tudi igralna pratica njihovih lastnikovi1 brez vsakega nadalnjejga vplačevanja po izplačilu kupnine. Za turško srečko izdan denajr je tedaj varno nahranjen kot v, hrajniilnici in se pomnoži vsled njene od leta do leta naraiščajoče kurz-ne vrednosti. Ugodni pogoj, da se zamore kupnina poravnati v mesečnih obrokih po, samo K 4.75,, in da naročnik zadobi izključno pravico do vseh dobitkov že po vplačilu prvega obroka,, omogočuje pač vsakomur, nabaviti si to izborno srečko, s katero v srečnem slučaju že pri prihodnjem žrebanju dne 1. avgusta t. 1. zamore zadeti, 400.000 frankov. —, .Vsa zaželjena pojasnila daje in naročila, sprejema za Slovensko Stražo gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne razredne loterije in dajo zanesljiva in točna zadevna poja|snila.
Razgled po svetu.
Oženi se bivši portugalski kralj Manuel meseca septembra s princesinjo Avgusto Viktorijo Hohen-zollern v Sigmaringenu. Slavnosti bodo dne 3. in 4. septembra.
Rekord pri občinskih volitvah na Cetinju. Minuli teden so se vršile na Cetinju občinske volitve. Izvoliti je bilo 12 odbornikov in 6 namjestinjikov. Volitev se je udeležilo kakih 190 volile e v. Vspeh skru-tinija je: 170 kandidatov, izmed katerih je dobil največ glasov dosedanji župan Vuko Vluletič in sicer: 131. Kandidat s samo 55 glasovi je prišel med namestnike.
Nameravani atentat na kralja Alfonza. Iz Madrida poročajo, da je skočil iz množice v trenutku, ko je zapeljal avtomobil kralja Alfonza v palačo ministrskega predsednika, na avtomobil neki napadalec z namenom, da izvrši atentat na kraöja. Policija in nekaj mož iz navzoče množice so takoj prijeli napadalca in ga vrgli iz avtomobila, Še predno je mogel kaj učiniti proti kralju. Pri preiskavi so najšli pri napadalcu razna razstreljiva in razno orožje. Napadalec se imenuje Paolo Fernandec, ki prizna, da je hotel napasti in umoriti Španskega Hralja: Alfonza.
Ponesrečen topničar. Pri topničarskih vajah je padel, kakor poročajo iz Zagreba, topničar Ergut iz voza. Prišel je pod kolo in dobil pri tem take močne poškodbe, da je malo časa po nesreči, ne da bi se kaj zavedel, umrl.
* Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos Krščansko-soc.-Zveza, in sicer dne 14. julija t. 1. Da se ugodi želji romarjev iz mariborske okolice, gre eden vlak iz Maribora, drugi pa gre iz Celja.
Vozni red in cene za mariborski vlak so sledeče :
Iz Maribora Iz Hoč Iz Slivnice Iz Rač
Iz Pragerskega Iz Slov. Bistrice Iz Poljčan Ljubljana dohod „ odhod Otoče dohod
ob
5. uri 5. „
5.
5.
6. 6. 6. 9. 9.
10.
30 minut
« „
47	„
52	„
4	„
14	„
28 „
55
27	„
54	„
Cena: III. razred. K 10-20 » 10-20 „ 10 20 , 10—
» 10—
„	9-80
„	980
II. razred. K 15— » 15--., 15 — » 14-50 ., 14-50
» 14--
„ 14’—
Vozni red in cene za celjski vlak, ki vozi tudi
14. julija, pa so sledeče Iz Celja ob 8. uri 10				minut	Cena: III. razred. II. razred. K 6 80 K 11—	
Iz Laškega	„s 8.	55	23	»	„ 6-60	» 10—
Iz Rim. Toplic	» 8.	»	33	n	„ 6-60	„ 10—
Iz Zid. mosta	» 8.	n	48	n	„ 6 20	» 9'-
Iz Hrastnika	„ 8.	n	59	»	a «•-	„ 8'50
Iz Trbovelj	» 9.	n	7	»	n 6'-	n 8*50
Ljubljana dohod	„10.	n	7	n	—	—
„ odhod	„ 10.	5)	20	»	—	—
Otoče dohod	„ 11.	55	47	55	—	.—
Nazaj	se vrnemo			dne	15. julija zvečer.	Olba
vlaka gresta nazaj iz postaje Lesce, tako do bodo romarji šli lahko na Bled in potem v Lescah vstopili na vlak. Mariborski vlak vozi nazaj po sle-
dečem voznem redu: Iz Lesc gre	ob	3.	uri	10 minut popoldne		
O o C5<	n	3	»	'24	55	55
V Ljubljano pride	55	5	n	3	n	55
Iz Ljubljane gre	»	5	55	20	*5	5?
V Poljčane pride	n	7	n	50	5)	55
V Slov. Bistrico „	n	8	n	4	>5	55
V Pragersko „	»	8	j ì	14	>5	55
V Maribor „	u	8	55	47	51	zvečer.
redu :
Celjski vlak vozi nazaj po tem-le voznem
M. Zabukošek
krojaški melster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospoda,
ki se nahaja v novi po* seiilnični h lil na Kingu.
'g—
Velika narodna trgovina
Ki£SiVanic9Ceije
- Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti sa ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago I
Iz Lesc	gre ob 2. uri 22 minut popoldne
Iz Otoč	„	„	2.	„	35	„	„
V	Ljubljano	pride	„	3.	,,	34	,,	„
Iz „	gre	„	3.	„	45	„	„
Y	Zidanmost	pride	„	5.	„	4	„	„
\ Celje	,,	»	5. ,, 45	,>,	,,
Romarji imajo nazaj grede zvezo iz Celja v Savinjsko dolino in iz Pragerskega proti Ptuju. Kart, s katerimi bi se lahko nazaj grede enkrat izstopilo, nimamo nobenih na razpolago. Za otroke do 4 let je vožnja prosta, za otroke näd 4 leta je placati celo karto. Karte bomo od železnice dobili še lev četrtek. Razposlali jih bomo takoj v četrtek, zar to naj romarji v petek in sobolto gotovo vprašajo na poštah za karte. Poprej jih ni treba reklamirati. Enkrat odposlane karte se ne vzamejo več nazaj. Na vlaku s ek a, rte ne bodo dobile. Karte se naročijo in denar naj se pošlje e d 1 n o t-le na naslov:	Romarsjki odbor v Ma-
riboru, Koroška cesta 5. V Mariboru se karte lahko kupijo v tiskarni sv. Cirila. Karte se pogljejo izkilj)učno samo tistim, ki1 pošljejo denar.
Romarje opozarjamo, da naj kart ne pozabijo doma in da jih ne izgubijo, ker odbor nikomur ne more povrniti izgubljene karte.
P. n. gospode dušne pastirje, ki se bodo roma,-nja udeležilii, prosimo, da nam po dopisnici to ja|vi-jo, 'da jim priskrbimo prenočišče. Torej pa na svidenje !
Za mariborski vlak se bodejo karte lahko dobile v tiskarni sv- Cirila še tudi v nedeljo, dne 13. julija.
Romarski odbor.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in droga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizo frančišk. cerkve). Telefon št. 188
Franc Pleteržek
ŠSŽ » Za'oa»
cesta io. pohištva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 j
PLANINKA,
Sezija od I. junija do I5. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Loterijske Številke.
Trst	2. julija 1913	1 -, 7	87	11	68
Dunaj	5. julija „	10 88	74	7	26
Soba
s vporabo vrta — s hrano — ali brez se odda koncem juli la v Mariboru, Badlgasse 15 (V ordernberg).	141
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
WWWWwWWWwwWWW
Vsled družinskih razmer se na Spodnjem Kt roškem proda:
posestvo
na katerem se lahko redi kakih šest glav goveje živine in par konj. Gospodarski stroji so napravljeni na močni vodni obrat. — Naslov iz prijaznosti pove: Trgovina železnine „pri zlati kosi“ J. B. Hafner, Celovec Paradaisergasse št. 3.	133
Belilnica voska, obrt medu in vošcenin
prane Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega @rod!a in cerkvene pssode* kot monitranc, kelihov itd.
Pf arrhof -gasse 3.
Maribor,
naicenejii' klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PM*
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrne sandal, čevljev za dem ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delol Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
Opekarna
v Meljskem dvoru Maribor (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Maribir
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljen» z najboljšimi stroji, z lastnim električnim obratom, naj no ve j Umi črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, broiure, stenske in druge koledarje.
Za vl5. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim 'tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske In druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam; dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru.