Pćsatr ezna ~Številka 10 vinarjev. Slev.285. v LM9DI, v sredo 13. decemDro in. Velja po poŠti: 2« oelo leto upre] . , K 28'— e* en meseo „ . . „ 2-20 h Nemčijo oeloletno . „ 29'— ga ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Sa oelo leto napre] . . K 24'— sa ea meseo „ . . „ i'— V iprivl prcjeman meseCno „ 1*80 ss Sobotna izdaja: г sa oelo leto......K T— aa NemčiJQ oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12*— ieio XLiV. Enosiolpna peti. vrsta |7U шш široka in 3 mm visoka ali oje prostor) za enkrat . . . . po 3 > v za dva-, in večkrat . . 23 „ pri večilb naročilih primeren popusi po dorovoru. . Poslano: ' Enostolpna p.tltvrst. po 6ovin. Izhaja vsak dan lzv emši nedelje in prazniko, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red ita- Uredništvo Je т Kopitarjevi olioi štev. 6/1IL Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne ces sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. s^a Političen lis! za slovenski narod. Upravoištvo Je v Kopitarjevi niloi št. U. — Kačnn poštne branilnioe avstrijske št. 24.797. ogrske <16.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Cesar Kare! znanilec mira. Mir je naznanil svojim narodom cesar Karel, ko je stopil na prestol svojih dedov: »Storiti hočem vse, da v najkrajšem času preženem grozote in žrtve vojne in znova pridobim Mojim narodom težko pogrešane blagodati miru, kakor hitro bo dovolila čast našega orožja, življenjski pogoji Mojih držav in njihovih zvestih zaveznikov ter trma naših sovražnikov.« Hotel je s tem reči, da bo storil vse, da odvrne od svojih narodov nadaljne prelivanje krvi. Besede cesarja Karla so postale včeraj živo dejstvo. Avstrija in ž njo zvesto združene države so včeraj svojim nasprotnikom ponudile mir na način, da bi naši nasprotniki morali biti skrajno zakrknjeni, ako bi odbili tako spravo. Avstrija in ž njo združene države hočejo v miru živeti s svojimi sosedi, cilj njihovega boja je bila le obramba stare dedščine očetov, ne pohlep po tujih zemljih. Trdne garancije za trdni bodoči mir morajo pozdravljati rav-notako nasprotniki, kot mi. Izključi naj se enkrat za vselej možnost, da bi temne sile skrivoma podrovale blagostanje evropskih narodov. Roke nasprotnikom niso ponudili premaganci. »Ne dvomimo več o naši končni zmagi«, pravi cesar Karel v svojem okl'cu armadi in mornarici. V tem tiči globoka etična vrednost naše izjave. Naše čete so porazile Rumunijo, o kateri so mislili nasprotniki, da bo odločila vojno proti nam, zmagovito prodirajo dalje, Sarrailova ura je bila, ruska sila si razbija glavo ob Kar-patih, ob ostalih črtah stoje naše čete vsak čas pripravljene za maščevalni pohod. Iz naše ponudbe nasprotnikom ne zveni slabost, ampak moška samozavest. Tako more govoriti samo država, ki se zaveda, da je na njeni strani pravica. In res: vsi njeni narodi žele miru, a samo častnega miru, Avstrijo hočemo tako kot je bila, zanjo so se borili in umirali naši sinovi in njihova kri ne sme biti zaman. Tri leta skoro traja vojska, mir zato ne sme biti samo za par mesecev, ampak narodom Avstrije je treba zagotoviti nemoten gospodarski razvoj. Beseda o »uničenju Avstrije« mora izginiti enkrat za vselej iz koncepta naših nasprotnikov. Pozdravljamo hitro izvršitev obljube cesarja Karla, a zavedamo se tudi, da ne bo njegova krivda in ne krivda naše države, ako se nasprotnik ne bo mogel postaviti na tako visoko staličše miroljubnosti, kot so se postavili plemeniti možje, ki so stavili včeraj pri-občeno mirovno izjavo centralnih sil. Naš slovenski narod je miroljuben, to je vsikdar izpričal, vsikdar je pa tudi izpričal, da postavi svojega moža, ako ga sovražnik izzove. Tekom dve in polletne vojske so sovragi Avstrije spoznali slovensko moč. In te žuljave pesti hrepene po svo- jem plugu, a samo tedaj, ako imajo jamstvo, da ostane naša domovina nerazdeljena, zvesta hčerka Avstrije: udušen mora biti pohlep sovražnikov Avstrije po našem morju, po naši solnčni Goriški. Sovražniki Avstrije bi hoteli deliti slovenski in hrvatski narod, da bi oslabili Avstrijo na jugu. Narodnostni princip, katerega so tako radi izobešali naši nasprotniki za svojo reklamo ,veže ves naš narod z Avstrijo. Ako bi naši nasprotniki hoteli pravično izvajati ta »narodnostni princip«, vrniti bi nam morali naše beneške Slovence. Debet naš je na njihovi strani. Mirno čakamo, kaj se zgodi. V vsakem slučaju bomo zvesto vršili svojo dolžnost napram državi in habsburškemu prestolu. Cesar Karel, oboževanec našega naroda, je znanilec samo pravičnega miru. Naš narod bo šel mirno k svojemu kulturnemu delu šele takrat, kadar bo On vtaknil meč v nožnico, »V viharnem času zasedam častitljivi prestol Mojih prednikov, katerega Mi zapušča Moj presvetli stric v nezmanjšanem sijaju. Vem, da sem eno z Mojimi narodi v neupogljevem sklepu, vojevati boj, dokler ni dosežen mir, ki zavaruje obstoj Moje monarhije in zaiamči trdne temelje za njen nemoteni razvoj«, je rekel cesar Karel v svojem manifestu avstrijskim narodom. Te besede so dovoljna garancija tudi našemu narodu. Z nerazdružljivo Avstrijo stojimo vsi za cesarjem Karlom kot en mož, pripravljeni njej v miru posvetiti vse svoje moči, kakor, ako treba, tudi v nadaljnem pravičnem boju! Uradna izjava z Dunaja dne 12. dec. Ko je bila leta 1914 Avslro-Ogr^ka prhro-rana Tia^rafežfi za mee, рз p' sa to or'lc?Ha, da bi hotela napadati ali si kaj prido-Ht', ampak js to storila le v bridki samoobrambi, dn se za bodoče obvaruje zahrbtnih naosdov, To »e H? n?n?.cn in cilj monarhije v tekoči vojski. Skupno z zvestimi zavezniki je Avstrija uničila narrene sovražn'kove. čv.tero^or-z^ni je izgubil тпо^а> ozemlja, dočim je naš oc'por nezlomljiv. Sovražniki me več ne more'o upali, da bi nas premagali m tudi se jim nikdar ne posreči, da bi nas izstradali. Spojim vojnim ciljem se v tretjem letu vojske niso približali. Brezuspešen in brezkoristen je zavo nadaljnji boj za nasprotnike, nasprotno smo mi in na"? zaveznF'? vsnešno zs-ledovali svoj cilj: ćn smo n^Pad, da smo se ' ohranil' in smo dobili c!c*s»a jamstva, da nss v bodoče ne bodo mogli ogrožati na naši ! eksistenci in mirnem razvoju; od teh naših pridobitev ne bomo ničesar popustili. Nadaljevanje morilne vojske, v kateri se j četverosnorarum ne bi približal svojemu namenu in v kateri bi sovražnik vedno več človeških življenj in blaga unič'1, bi bilo le zločin na civilizaciji. Prenričanje in upanje, da bi znalo prodreti епзко prepričanje tudi v nasprotnem taboru, je pripravilo dunajski kabinet, v popolnem soglasju z ž njim zvezanimi državami do misli, da skuša odkrito in lojalno začeti razgovor z nasprotniki iz razloga, da se doseže mir, V ta namen se danes v'ade Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Bolgarije na dotičnih mestih pooblaščenim zastopnkom, katerim je poverjeno varstvo državlianov sovražnih nam držav, izročile enakoglaseče se note, ki razlože, da smo pripravljeni stopiti v mirovna pogajanja z nasprotnikom. Ti zastopniki so naprošeni potom svojih vlad to sporošiti sovražnim nam državam. Istočasno se je to sporočilo sv, očetu, ki je naprošen, naj podpira to delo za mir, in nevtraln'm državam, Avstrija iu nični zavezniki so o tem podali vnovič dokaz svo>e miroljubnosti. Na nasprotnikih je sedaj, da pred vsem svetom izpričajo svoje nazore. Za nadaljevanje vojske bi bil odgovoren svojim narodom čve-terosporazum. Tozadevna nota se glasi v slovenskem prevodu: Najstrašnejša vojna, katero je svet kdaj videl, divja že dve leti in pol. Ta katastrofa, ki jo skupna tisočletna kultura ni mogla odvrniti, zadsla je človeštvo v njegovih najdragocenejših pridobitvah, ki so bile ponos Evrope začetkom 20. stoletja ter jih ?e polož la v prah Av?iro-Ogr:ka in njeni zavezniki Nemčija, Bolgarija in Turčija so v tej borbi dokazale nepremag-Pivo moč, pridobile so nad mnogo močnejšim nasprotnikom mogočne uspehe. Ne-premaglj'vo stole njihove črte pred ponovnimi sovražnikovimi napar'i. Najnovejši napad na Balkanu smo h'tro in zmagoslavno porazili. Zadnji dogodki dokazujejo, da tudi ponovno nadaljevanje vojske ne bo meglo z'omiti n'ihcvega odpora, ampak da je rplošm položaj tak, da smejo pričakovati mda'hrih uspehov. Za obrambo svojega oHto'a m svojega narodnega razvoja smo Hli prisiljen" poreYi no orežju. Tudi rlavna dejanja гаГГ? armad na trm nfro ničesar izpreirenih. Vetlno smo bili trdnega pre-pričanja, da naše pravice in upravičene zahteve niso v nasrrotju r pravicami drugih narodov. Ni nam na tem, uničiti naše nasprotnike. V zavesti svoje vo'aške ш gospodarske mcvi, pripravljeni usiljeni boj, ako treba, do skrajnosti nadaljevati, obenem ra z željo prepren >i n~dal;nje prelivanje krvi in napravi'a konec strahotam vojne, predlagamo, da se skoro prično mi- rovna pogajanja. Predloge, ki jih bomo k tem pogajanjem prinesli in ki nameravajo čast, obstoj in svobodo razvoja našh narodov zagotoviti, tvorijo po našem pre« pričanju sposobno podlago za vpostavo trajnega miru. Ako bi kljub tej ponudbi za mir in spravo boj trajal še dalje, tedaj smo z nami zvezanimi državami priprav« ljeni voditi boj do konca, odklanjamo pa pred človeštvom in zgodovino slovesno vsako odgovornost za to.« Cesar Karel armadi in mornarici. Dunaj, 12. dec. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stanai Cesar je izdal sledeče povelje armadi in mornarici: Mojim vojakom armade in mornarice! Milost in božja pomoč, Vaša in naših zvestih zaveznikov hrabrost in vztrajnost sta ustvarili položaj, da ne dvomimo več o naši končni zmagi. V stremljenju, da zopet vrnemo blagre miru narodom, ki so v težkem času možato vzdržali, smo .Jaz in Moji vzvišeni zavezniki poizkusili, da dovede* mo do častnega miru. Molim k Vsegamo« gočnemu, naj spremlja s svojim blagoslo« vom ta korak. Uverjen sem pa tudi, da se boste s tistim junaštvom ko do sedaj voj« skovali dalje, dokler sc ne bo sklenil mli ali dokler ne boste sovražnika odločilno premagali. Na Dunaju, 12. decembra 1916. Karel. Mirovna oola sveieam očeto. Berlin, 12. dec. »Norddeutsche Allge-meine Zeitung« piše: Papežu Benedikte XIV. se je korak cesarske vlade naznanil s sledečo noto poslanika pl. Miihlberga državnemu tajniku Gasparriju. Naročilo se mi je, da Vaši eminencl pošljem prepis izjave, ki jo je poslala cesarska viada danes vladam tistih držav, s katerimi se nahaja Nemčija v vojnem stanju in sicer po posredovanju tistih velesil, ki se jim je poverilo varstvo nemških koristi v dotičnih deželah. C. in kr. avstrijska, otomanska in kraljevska bolgarska vlada so izjavile, da so istotako pripravljene na mirovna pogajanja. Razlogi, ki so Nemčijo in njene zaveznice napotili do tega koraka, leže na dlani: Že 2 in pol leta opusto-šuje vojska evropsko celino. Neizmerne kulturne vrednosti so uničene, velike ploskve prepojene s krvjo; na milijone hrabrih borilcev je padlo v boju, milijoni se vračajo kot hiralci domov, bolečina in žalost sta skoraj v vsaki hiši. Ne samo vojskujočih, tudi ncvtrrlne narode uničujoče posledice silovitega bo-renja težko obremenjujejo. Trgovina in Korceri prašen „Meso тшг je v soboto 9. t. m. veliko Unionovo dvorano do zadnjega prostorčka napolnil. Še na dan koncerta se je moralo nekaj vrst sedežev na novo postaviti, ker se je vedno več udeležencev oglašalo. In to kljub temu, da se vojaštvo vsled žalovanja po svojem vrhovnem poveljniku koncerta ni udeležilo. Edini pravi vzrok temu je dejstvo, da sedaj v Ljubljani Slovenci nimamo ničesar, kar bi zadovoljevalo naše želje po umetniškem užitku, dasi se zmisel za resnično, lepo umetnost tudi pri nas vidno poglablja. Spored je bil izbran, v njem samem lepa gradacija: kot višek najbolješe delo: globoki mislec z Eccthovensko na turo, sam s svojim notranjim bogastvom brez ostanka zaposlen, ki zanj široka nu'ssa populi ne eksistira: vsa njegova muzika z odločno kretnjo ponavlja: odi profanum vul-gus — mar meni popularnost — D v o f a k op. 105 — s tislo veliko silo, ki so ji neznane vezi, ki vse konvencicnalnc meje podira: zlasti tretji stavek adagio ma non trop-oo nas je s svojo veličastno resnobo v dno duše pretresal. Pa je kljub temu prava slovanska,' specialno češka muzika, kar nam nudi, ne da bi vsiljivo šaril z »narodnimi motovili«. Sredina Smetanov kvartet: »Iz mojega življenja«. Če je Dvorak velik po svoji globokosti, je ljubeznivi Smetana velik po svoji nenavadno jasni otroško naivni preprostosti, velik po izredno srečnem po-cluhovljenju značaja češke n-rodne glasbe. Povsod in v vsem se le ta plat njegovega umetniškega čuvstvovanja jasno kaže. Čeprav vzgojen v simfonično-remantični smeri, kakor jo je inavguriral Beethoven in se je zlasti v Berliozu Lisztu in War]nerju do najveličastnejših sadov razplodila, si je vendar ohranil čisto svojo izrazito osebno bit, ki na samosvoj način odkriva nove plati tajen novejše glasbe. V pričujočem kvartetu nam orvi stavek razkriva življenja boje vrvež mb !csli, ki pa nc udarja čez mejo, ki se umiri in pokojno izdoni v posesti nepori'šljivega živ-ljenskega nazora, Dru;>i slave!;: mirno, veselo udano, udobno, brezstrastno uživanje življenjskih dobrin; tretji: resnoba življenja in njega težave, ki jih pa dozorel um premaga in se z živahnim delom (četrti . stavek) njih morečemu vplivu odtegne. Prva točka je bil S u k op. 11, ki je s;m j tudi igral II. violino, Radovali smo se krep- kih čeških ritmov, zlasti mest prvega stavka, ko sc markantna ritmična podlaga iz čela prenese v I. violino oziroma violo. Drugi stavek: Intcrmezzo je bil kot pestra variacija prvega dela našega »Naoreja« oz. gorenjske narodne: Prijatelj, kod si hodil? — Najboljši je b'l brez dvoma 3. stavek: Adagio ma non troopo s svojo resnično globo'-ostjo, s svojim dramatičnim življenjem, ki mu je čelir.t celo s prav dramatično gesto pridodajal svoj pizzicato, Ta stavek nas je ogrel, cočim nas ostali kljub svoji pestrosti ven-Vrle niso dozaclnjcga zadovoljili; morebiti je temu vzrok pomanjkanje tiste čudovite organske enotnosti, ki smo jo občudovali in jo v toliki meri uživali pri Smetani in Dvoraku. Morebiti pa dela po enkratnem poslušanju nismo dodobra razumeli, O umetnikih proizvajalcih sc more le to reči, da so program izborno naštudirali: nikjer in nikdar se ustroj ni kar nič omajal, z gotovostjo — kakor smrt — so šli svojo pot. Vsakdo njih je očividno velik mojster. Venc'ar pa bodi resnici na ljubo povedano, cla smo se vselej na poseben način naslajali, kadar je nastopila viola s tistim svojim nedopovedljivo mehkim, pa tako dehteče gork'm tonom, ki bi ga bili v cnr.ki meri želeli v vseh frr.ah zlasti tudi I. viclini ki je bila v pianu tako leno bo- žajoča, v forte se nam jc pa hotelo sem-tertje zdeti, kakor da je ton odet v neko ostro, jedko šumenje. Morebiti instrument ne prenese več nego le gotovo mero mo-či, morebiti so pa že od prej razboljeni živci podlegli akustični prevari; odtod morda tudi vtis, kakor da hoče I. violina v afektu semtertje malo pretiravati. Sicer se jc pa jasno čutilo, s kakim umevanjem so umetniki svoj posel vršili, kako se je vsak instrument drugim podrejal in kako so vsi, če treba enemu pomagali, da ie prišel do polne veljave, da bi se niti c'rcbec lepote, ki leži v skladbi, ne izgubil, ker je le vrste glasba v prvi vrsti intimnim prostorom namenjena in more v taki dvoran1. kakršna je Unicnova, svoj intimni značaj le v zelo omejeni meri pokazati. Moti jo velikost prostora, moti to slavnostno razpoloženje, moti preobširni krog poslu-šalstva zelo motijo — stalna točka na sporedu tmionskih koncertov — v ozadju rož-ljajcči krožniki in pritikline, da sc ne počuti dobro, dobro sc zavedajoč, da — namenjena majhnnim razmeram — tako velikim v polni ircri ne more zadoščati. Zasluženega ploska so si mojstri v obilni meri pri;grali, skladatelj Suk je bil a frcne'ičmm aplavzom šc posebej odliko, van. F K, kupčija, s trudom v letih miru grajeni, ležita na tleh. Najboljše moči narodov so oategnjene ustvaritvi koristnih stvari. Evropa, po kateri sc jc sicer posvečavala razširjenju vere in kulture in rešitvi socialnih vprašanj, mesto znanosti in umetnosti in poštenemu delu, je podobna zdaj vojnemu taboru, v kateri grozi, da bodo pridobitve in delo mnogih let uničene. Nemčija vodi obrambno vojsko proti uničevalnemu delu svojih sovražnikov. Vojskuje se za realno varnost svojih meja, za svobodo svojih narodov, zahteva, da bo mogla neovirano in enakopravno z vsemi drugimi državami svobodno v mirni tekmi razvijati svoje dušne in gospodarske moči. Naši sovražniki so vedno bolj odkrito odkrivali svoje osvojevalne načrte, a neomajane stoje slavne armade zaveznikov v obrambi pred mejami svojih domačih deželah; preveva in vodi jih zavest, da sc sovražniku ne bo nikdar posrečilo, da bi prebil železen zakop. Čete v boju vedo, da je za njimi ves narod v požrtvovalni ljubezni do domovine, ki je odločen, da do zadnjega brani svoje dušne in gospodarske reči, svojo socialno organiza-zijo in vsaki palec svoje domače zemlje do skrajnosti. V popolni zavesti moči, a tudi v popolnem umevanju temne bodočnosti Evrope, če bo vojska več časa trajala, popolnoma sočustvujoč za bedo, ki ji ni izraza, in za žalost človeške skupnosti, ponavlja zato nemška država skupno s svojimi zavezniki v slovesni obliki pripravljenost, ki jo je že pred enim letom izrazil državni kancler, da hoče človeštvu zopet dati mir in vpraša zato svet, čc ni mogoče dobiti temelja sporazumljcnja. Njegova Svetost papež je od prvega dne papeževania brezštevilnim žrtvam te vojske v bogati meri posvetil svojo skrb. Težke rane je lajšal, usodo tisočev, ki jih je zadela nesreča, je izboljšal. V duhu visokega svojega zvanja je Njegova Svetost ob ob vsaki priliki vplival na konec krvavega borenja. Cesarska vlada misli, da sme upati na dobrovoljen odmev iniciative pri Njegovi Svetosti in da sme to miroljubno delo računati na dragoceno podporo apostolske stolice. Cesar Viljem ormoai o ponilM miru. Monakovo, 12. decembra. (Kor. ur.) Korespondenca Hoffmann poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je izdal nemški armadi sledeče dnevno povelje: . a*. Vojaki! V čuvstvu zmage, ki ste jo priborili s svoio hrabrostjo, sem Jaz in vladarji zvestih zveznih držav sovražniku ponudil mir. Če se bo dosegel namen, je postranska 'stvaf. Z božjo pomočjo morate tudi še dalje držati sovražnika in ga poraziti. Veliki glavni stan, 12. decembra 1915. Viljem I. R. ;» ftemli državni zbor. : " Ksacierlev pvor. t.'Berlin, 12. decembra. Velikanska napetost, ki jo je nenadni vpoklic državnega zbora povzročil ne le v političnih krogih marveč v vseh slojih prebivalstva, se je zrcalila na zunaj in nudila sliko, kakršne državni zbor še ni videl nikdar. Gosta množica se je od ranih jutranjih ur pehala pred vhodi v državnozborsko poslopje; ljudje so zaman poizkušali priti k seji. Hiša, dvorana in galerije so bile natlačeno polne tako, da bi se bile lahko podrle. Pri seji so bili v loži diplomatov navzoči zastopniki zveznih in nevtralnih držav, med njimi avstrijski veleposlanik princ Hohenlohe in legacijski svetnik grof Larisch. Začetek seje se je zavlekel radi posvetov strank, kar je splošno napetost, kolikor je bilo mogoče, še pomnožilo. V dvorani so stali poslanci v gručah in so se razgovar-jali, voditelji strank so se pa s kanclerjem posvetovali, če bi sledila razprava kanc-lerjevi izjavi. Vse se je v dvorani oddahnilo, ko so prišli voditelji strank in ko je po približno enourni zamudi zvonil zvonec. Ob 2. uri je prišel kancler v dvorano. Predsednik Kampf je takoj na to otvoril sejo in podelil besedo kanclerju. Gospodje! V upanju na skorajšnje agodne dogodke na bojnem polju je bil utemeljen vzrok, zakaj ni bil državni zbor za daljši čas odgoden, ampak je bilo prepuščeno predsedniku, naj določi dan bodočega zasedanja. Upanje se je izpolnilo preko mojega pričakovanja. Hočem biti kratek v razgovoru o dejstvih. Ko je posegla Rumunija v boj, se je mislilo, da bomo primorani mi in naši zavezniki umakniti na vzhodu svoje postojanke. Istotako je bil namen velike ofenzive ob Sommi, prodreti našo zahodno bojno črto, novi italijanski napadi pa so hoteli zlomiti moč Avstrije. Položaj je bil resen. Z božjo pomočjo so vstvariie naše junaške čete položaj, ki nam daje večjo in popolnejšo garancijo, kot kedaj prej. (Živahni dobro-klici.) Zahodna bojna črta sloji. A ne sloji samo, ampak je opremljena :•: večjimi re- zervami na ljudeh in materialu kljub ofenzive na Rumunskem. ( Dobro.) Proti vsaki možnosti od i tali j a n s k c strani jc vse izbor no preskrbljeno. In medtem ko divja ob Sommi in na Krasu bobneči ogeni, jc zavzel Hinden-burg v genijalnem vodstvu brez primere s četami, ki so se kosale v boju in na pohodih z zavezniki in vstvariie, kar je bilo nemogoče mogoče (živahni dobro-klici), celo zahodno Vlaško in sovražno glavno mesto. (Viharno pritrjevanje.) In Hindenburg ne počiva. Vojaške operacije se nadaljujejo. Istočasno z udarcem meča smo napravili trdnejšo našo gospodarsko pozicijo. Velike zaloge žita, živil, olja in drugega blaga so padle v naše roke. Prevoz teh stvari je v teku. Kljub vsemu pomanjkanju bi z našimi izhajali, toda sedaj stoji naša gospodarska varnost izven vprašanja. Velikim dogodkom na suhem se pridružujejo junaštva naših potapljačev. — Strahu lakote, katerega je hotel sovražnik proii nam uporabiti, se ne bo mogel sedaj sam otresti. (Pritrjevanje.) ' Ko se je obrnil po prvem vojnem letu Njegovo Veličanstvo naš cesar v javnem proglasu na ljudstvo, je govoril besede: »Veliki doživljaji nas vodijo k spoštovanju in trdnem srcu.« Nikdar ni bil naš cesar, naše ljudstvo drugega mnenja. Tudi sedaj ne. Genijalno vodstvo in nezaslišani dokazi junaštev so nam vstvarili sedanja dejstva. Tudi notranje izmučenje, s katerim je računal sovražnik, je bilo napačen sklep. Sredi vojne vihre tam zunaj nam je vstvaril naš državni zbor z zakonom o domovinski pomožni službeni dolžnosti novo obrambo. Za bojujočo sc armado stoji delavno ljudstvo. Titanska sila naroda je uspešna pri skupnem cilju. Ne oblegana trdnjava, kot govorijo naši nasprotniki, ampak eno edino, veliko, dobro urejeno vojno taborišče z neizčrpnimi sredstvi, to je nemška država, zvesta in trdna v zvezi z junaškimi brati-bojevniki pod avstrijskimi, turškimi in bolgarskim prapori. Kljub vsem govorom naših sovražnikov, ki sanjajo včasih o osvobojevalnih načrtih celega sveta, a tupatam bolestne obupne klice po miru izražajo, smo šli mi in gremo še vedno krepko naprej, vedno pripravljeni, braniti in udariti se za naš narodni obstoj in vstvariti gotovo svobodno bodočnost. Vedno pripravljeni ponuditi za to ceno roko k miru. Naša sila naš ne napravlja gluhih glede odgovornosti pred Bogom, pred lastnim ljudstvom, pred človeštvom, (Pritrjevanje.) Naše dosedanje izjave o naši volji po miru so naši nasprotniki prezrli. .Sedaj smo šli korak naprej. V smislu ustave se je odločil dne 1. avgusta 1914 Njegovo Veličanstvo cesar za najtežji korak, ki ga je mogel sploh Nemec nase prevzeti. Mobilizacijsko povelje, ki nam je bilo usiljeno potom ruske mobilizacije. Med temi dolgimi in težkimi vojnimi leti je vodila cesarja edina misel, kako je mogoče zagotoviti Nemčiji po junaško izvršenem boju zopet mir. Nikdo ne more tega bolje povedati, kakor jaz, ki nosim odgovornost za vse korake vlade. V globoki nravstveni in verski zavesti po dolžnosti nasproti ljudstvu in nasproti človeštvu smatra cesar, da je došel sedaj ugoden trenutek za oficijelno mirovno ak cijo. Njegovo Veličanstvo cesar se je odločil v popolnem soglasju in skupnosti z visokimi zavezniki, da predlaga sovražnim državam pričetek mirovnih pogajanj, (Viharno odobravanje v celi zbornici.) Danes zjutraj smo izročili za posredovanje zastopnikom onih držav, ki zastopajo naše koristi v sovražnih državah, torej zastopnikom Španske, Združenih ameriških držav in Švice, tozadevno, vsem sovražnim državam namenjeno noto. Isto se izvrši danes na Dunaju, v Sofiji in v Carigradu. Tudi ostale nevtralne države in Njegova svetost papež so obveščeni o naših korakih. Kancler prečita nato noto (glej včerajšnji »Slovenec«. Op. ur.), ki se sprejme z viharnim odobravanjem in ploskanjem. Nato nadaljuje: Gospodje! V avgustu 1914 so pričeli naši sovražnik s strašno svetovno vojno. Danes stavimo mi vprašanje človeštva o miru. Kako se bo glasil odgovor naših sovražnikov, počakajmo mirno, in ta mirnost nam daje zunanjo in notranjo moč in čisto vest. (Odobravanje.) Če prevzamejo naši sovražniki svetovno težo milijonov grozot, ki bodo še sledile, nase, potem bo v zadnji koči sleherno nemško srce vnovič splamtelo v sveti jezi proti sovražnikom, ki nočejo napraviti radi svojih uničevalnih in osvojevalnih namenov strašnemu klanju nikakega konca. V veliki uri smo napravili težak, velik korak. In ta korak jc napojen s krvjo j slotisočcv ilaših sinov in bratov, ki so žrtvovali življenje za hrambo domovine. Človeška modrost in človeška roka ne morejo v tem strašnem berenju ljudstev, ki nam je razodelo vse strahote zemskega življenja., toda tudi veličino človeškega poguma in človeške volje, v dosedaj še nepoznani grozi, napraviti konca. Samo Bog bo sodil. Hočemo brez strahu in ponosno iti našo pot, odločeni za boj, pripravljeni za mir. (Viharno odobravanje in ploskanje v zbornici in na tribunah.) Odmev kanclerjevega govora v zbornici. Berlin, 12. dec. Ko je dovršil državni kancler svoj govor, je dobil dr. Spahn (cen-trum besedo: Gospod predsednik! Po tem govoru državnega kanclerja predlagam od-godenje državnega zbora s pooblastilom, da določite sami "prihodnjo sejo. Poslanec Baserinann (nac. lib.): Po pomembnem govoru državnega kanclerja stojimo pred dalekosežnim dejanjem državne vlade. Moji prijatelji želijo v tej izjavi •državnega kanclera razgovora in sicer ne v dolgih govorih, ampak samo, da podamo izjavo o našem stališču. Važnost te glavne in državne akcije, ki je utelešena v tej skupni noti, je za nas take važnosti, da bi tudi mi spregovorili o tem pomembnem koraku svojo besedo, S to željo se ne strinjam s predlogom Spahna in predlagam, naj se nadaljuje seja v svrho razgovora. O O tej izjavi danes zvečer, tli pa jutri zjutraj. Prosim, naj se dkloni predlog poslanca Spahna. Tudi govornik konservativcev W e s-t a r p se pridružuje tej izjavi. Poslanec Lebedour (soc. dem, del. skupina): V imenu mojih prijatelje izjavljam, da se pridružujem kredlogu Basser-manovemu (Veselost), če hočete, tudi predlogu Westarpa. Želim, da bo zbornica prišla do pravega pruepričanja in sprejela predlog, ki so ga stavile različne stranke. Mi smatramo razgovor za potreben, ker nam je državna vlada dala obljubo, ko pride čas, da se svobodno lahko razgovori-mo o vojnih in mirovnih cihjih. In državni zbor je prvi poklican, da spregovori pred ljudstvom besedo. Predlog Spahu se sprejme z glasovi centra, napredne stranke in velike večine soc. demokratov. Predsednik K a e m p f : Določil bom od stoje strani dan, uro in dnevni red bodoče seje. Gospodje! V tem velikem historičnem momentu hočem izraziti naziranje zbornice in celega ljudstva z besedo: Državna vlada bo imela za dalekosežno, ljudsko in veliko politiko zastopstvo države edino za seboj. (Pritrjevanje.) S tem zaključujem sejo. Ljudstvo je priredilo pred državno-zborskim poslopjem državnemu kanclerju viharne ovacije, za hatere se je državni kancler zahvaljeval. iz oorsKe zDornlce. Budimpešta, 10. dec. Z velikansko napetostjo so danes pričakovali napovedani govor ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze. Dvorana in galerija sta prenapolnjeni. Ob 5. uri 10 minut otvori sejo podpredsednik pl. Szasz. Podpredsednik naznani predvsem, da je ccsar dopoldne sprejel predsedstvo po-slaniške zbornice. V imenu in po nasvetu zbornice je izrazil globoko bolest in spoštljivo sožalje povodom smrti cesarja Franca Jožefa I. Cesar je sprejel na znanje sožalje zbornice in se zahvalil. Predsednik podeli nato besedo ministrskemu predsedniku grofu Tiszi. (Čujte! Čujte!) Tiszov govor. Grof Tisza je prečital predvsem noto o pripravljenosti osrednjih velesil, da se prično mirovna pogajanja. Zbornica sledi z veliko pozornostjo izvajanjem ministrskega predsednika. Fo-novno jih prekine živahno odobravanje. Ko je Tisza prečital noto, je opozarjal, da v njej izraženo stališče monarhije ni novo. To stališče smo zavzemali ves čas vojske; clo, tudi desetletja pred vojsko. Ministrski predsednik dokazuje v daljši zgodovinski razpravi, da je bila zveza med Avstrijo in Nemčijo vedno konservativnega značaja, da sc ohrani mir; rusko-fran-созка zveza jc pa zasledovala napadalne smotre, francosko idejo o revanši in hlep-nje Rusije po osvojitvah na Balkanu. Zadnja skupina velesil je odgovorna za vojsko, ker jo je izzvala. Dalje je grof Tisza izvajal: Tak je bil položaj, ko je nasprotni stranki nepričakovano priskočila na pomoč neka velesila, ki se je pajelašila na strani, katere koristi so pravzaprav zahtevale, da bi bila morala podpirati naša miroljubna stremljenja. Bila je to Anglija; njeno neomejeno samoljuSje in vladoželjnost sta jo prignali v tabor vojnih pristašev. Četudi se niti v Angliji ne more samozavestno trditi, da pomenja mirno trgovsko delo Nemčije rivaliteto, proti kateri je edino sredstvo vojska, so le znali gotovi krogi angleško javnost popolnoma pridobiti za misel vojske. Ker sc je pridružila Angiija nasprotnemu taboru, se je razmerje moči premaknilo. Dve velesili sta stali nasproti nam. Stališče Anglije je še bolj Rusijo in Francijo podvnemalo: kriza se je zato tako poostrila, da je že mesec prej, ko je odkrito izbruhnila vojska, ko so pri nas še mnogi računali z mirno poravnavo spora, pri naših sovražnikih cela Evnost računala, cla je vojska neizogibna, asi smo delali na mir, smo bili prisiljeni, da smo šli na vojsko. Pričeli smo vojsko brez osvojevalnih hlepenj, ne zato, da morimo in da uničujemo svoje sovražnike, marveč da branimo svoje najvišje življen-ske koristi; vsak čas smo bili pripravljeni na mir. Nikdar nismo opustili svoje pripravljenosti za mir. Edino način, s katerim se vojskujejo naši sovražniki proti nam, ni dopustil, da bi bili slovesno izrazili naše miroljubne namene, dokler ne na« poči ugoden trenutek. Danes je napočil ta trenutek. Po veliki ofenzivi naših nasprotnikov, ki se je pričela poleti, od katere so po nekaterih pričetnih uspehih pričakovali z vso gotovostjo končno zmago, so izigrali sovražniki, ko so morali uvideti, da ne morejo ničesar upati, svoj zadnji trumf. Rumunija je morala nastopiti. Danes vemo, da se je velika osredotočena ofenziva po malih uspehih, ki niso v nobenem razmerju z velikanskimi izgubami ljudi in blaga, zrušila. Rumunija je za vselej odpravljena. Uspehi, ki smo jih priborili, nas varujejo pred sumom, češ, da jc naša ponudba miru znamenje slabosti. Mi smo zmagovalci; če se morebiti odkloni ponudena roka miru, smo odločeni, da bomo nadaljevali boj dalje do končne zmage. (Živahno pritrjevanje in trajni eljen-klici.) Poslanec grof Apponyi (združena str. pristašev iz leta 1848.) izjavi, da ves ogrski narod pozdravlja to akcijo z veseljem. Tudi grof Julij Andrassy, grof Mihael Ka-rolyi in Norak izrazijo svoje veliko veselje glede na ta korak vlade. Izjava Tisza v regnikolarni komisiji. Budimpešta, 12. decembra. (K. u.) V regnikolarni komisiji je izjavil ministrski predsednik grof Tisza: Njegovo Veličanstvo cesar me je glede na izprcminjevalne .predloge grofa Apponyija pooblastil, da izjavim: Del leta bo Njegovo Veličanstvo bival na Ogrskem. Cesarjevič bo vzgojen v ogrskem duhu. iz MnorsKena sobranja. Sofija, 12. decembra. (Kor. ur.) Angleška brzojavna agentura poroča: Bolgarska vlada je izročila zastopnikom nevtralnih držav in vlad, ki zastopajo koristi sovražnih vlad, noto, ki je identična noti, kakršno so izročile zvezne velesile. Ministrski predsednik Radoslavov jo je popoldne prečital v prenapolnjeni zbornici. Sprejeta je bila z dolgotrajnim pritrjevanjem. Mirovna nola izročena. Berlin, 12. decembra. (Kor. ur.) Mirovno noto je danes opoldne državni kancler osebno izročil zastopnikom takozva-nih varstvenih sil, namreč Španije, Švice in Amerike, Istočasno je državni tajnik dr. Zimmermann sprejel zastopnike nevtralnih držav in jim izročil prepis note, Turčija izročila mirovno noto. Carigrad, 11. decembra. (Kor. urad.) Turčija je izročila mirovno noto državam sporazuma opoldne ameriškemu veleposlaniku in švicarskemu poslaniku. 0 osevi o ram Berlinski glasovi o mirovni pogodbi. »Berliner Tageblatl« pozdravlja korak zveznih držav, če bi tudi ne zajezil reke krvi, ki se že nad dve leti vali v Evropi. Če sovražne vlade odklonijo predlog, bodo morali narodi, ki trpe, vprašati, če ne zahtevajo brezmiselno in brez potrebe novih žrtev od njih. -Tako »Berliner Tage-blatt« kakor tudi »Vossische Zeitung« opozarjata, da so mirovna pogajanja in pogoji skupno delo vlad v Berlinu, na Dunaju, v Sofiji in v Carigradu. »Tagliche Rundschau« vprašuje, kako se bodo pogajali in pravi, naj se počaka, dokler ne bodo predlogi znani, na kar bo šele mogoče zavzeti stališče. »Mir se bliža,« Budimpešta, 12. dec. 8-Uhr-Abend-blatt« objavlja na prvem mestu haško brzojavko pod napisom: »Mir se bliža«, ki pravi med drugim: V krogih štirisporazumne diplomacije upajo na skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Zagotavlja se, da, čeprav sta sc na Angleškem in Ruskem sestavila vojna kabineta, vlade računajo s tem, da tudi njih delovanje nc more izboljšati neugodnega vojnega položaja vseli sporazumnih držav. Sodijo, da bodo vlade šti-risporazuma v prihodnje dni v primerni obliki sprožile vprašanje, če tudi ne smatrajo, da je prišel čas, ki je ugoden za pričetek razmotrivanj o mirovnih pogajanjih, šiirispura/Tumna diplomacija smatra za gotovo, da sporazumne viade topot tega vorašania ne bodo odklonile. Razgovor s hesenskim velikim vojvodom. Berlin, 12. dec. »Vossische Ztg.« objavlja razgovor ameriškega časnikarja Hale s hesenskim velikim vojvodom Ludovi-koin, ki je brat carice, svak velikega kneza Sergija, pruskega princa Henrika in angleškega princa Ludovika Batenberške-ga. Hale pripoveduje: Govorila sva o dale-kosežnosti izjave, ki se je baje podala na zborovanju sporazuma in s katero se prijatelji Anglije vežejo, da ne bodo sklenili nikakega posebnega miru. Pripomnil sem, da sem od dveh visokostojec h ruskih osebnosti čul nepobitno dejstvo, da se Rusija ni pridružila tej izjavi, posebno ne v smislu ki veže rusko vlado, da mora vsako posredovalno ponudbo neprijazno sprejeti. Veliki vojvoda je dejal: »Kdo je sklical haško konferenco? Car Nikolaji Kaj pravi haška konferenca o posredovanju kake nevtralne sile v okoliščinah, kakor so sedaj, § 3, odstavek 3? Izvajanje te pravice se ne sme niti od ene niti od druge bojujoče se stranke nikdar smatrat' kot neprijazno dejanje.« Končno je rekel veliki vojvoda: »Bo li oče zatajil delo svojega lastnega ljubljenca?« Anglija naveličana vojske. London, 12. decembra. (K. u.) »Ex-Јапуе Telegraph Comp.« poroča iz New-уогка 6. decembra: Pacifični angleški poslanec Trevelian je posal \Vilsonu odprto pismo, s katerim ga poziva, naj dela za pošten mir. Angleški narod je morebiti najmanj utrujen vojske. Pričel jo je kot najbogatejši narod in bo najbrže tudi tak ostal. Dokler se ni pričela ofenziva ob Somme, se Angleži povprečno niso zavedali, koliko angleške mladine e izgubljene. A kljub temu so se na Angleškem splošno vojske že naveličali. Angleški minister Henderson o vojski. London, 12. dec. (K. u.) Reuter javlja: Minister Henderson je govoril v Clapha-mu. Rekel je, da mora vsak državljan iz-prevideti, da Anglija vojske še ni končala. Če Anglija ne bo premagala sovražnikov, bo bodočnost tako strašna, da ni niti trenutek mogoče misliti na to. Vsakega mora svariti proti nevarnosti, da bi se vojska predčasno končala. Ameriški prijatelji Anglije in drugi nevtralci naj delajo, kar morejo, da ustvarijo tako zvezo narodov, po načelih, da se bodo spori poravnavali potom razsodišč. Nočemo miru, dokler se bodo Belgija, Francija in Rumunija nahajale v sedanjem stanju. Cesar Viljem v Monakovu. Monakovo, 12. decembra. (K. u.) Cesar Viljem se je ob pol 1. uri popoldne pripeljal v Monakovo. Na kolodvoru ga je kralj Ljudevit najprisrčnejše pozdravil. Vladarja sta se v odprtem vozu peljala v rezidenco. Ljudje so vladarja viharno pozdravljali. Ob 3. uri 7 minut popoldne se je cesar Viljem zopet odpeljal iz Mona-kova. Zakaj je Lloyd George obolel? Haag, 12. decembra. Po došlih londonskih poročilih se sodi, da je Lloyd George zato »obolel«, da dobi čas glede na današnje Bethmann Holhvegove korake, Nnpaa na VlaSkem Krepko napreduje. Kljub slabemu vremenu napad na Vlaškem krepko napreduje. Naknadno se še poroča, da so Rumuni na enak način kot pri svojem ponesrečenem sunku proti južnemu krilu Mackensenove fronte severno Bukarešta še enkrat poskusili ustaviti prodiranje, Prodiranju proti Lucianci (ob cesti Bukarešt—Targovišče) so se ustavili z ljutim protinapadom. S pomočjo hitro došlih avstrijskih čet je bil sovražnik vržen čez Lucianco. Tekom zadnjih dni je sovražnik izgubil zopet dve diviziji. Njegovo umikanje v severovzhodni smeri je za čete vedno neugodnejše. Prehod Bolgarov čez Donavo in njih prodiranje čez Calarasi ogroža krilo in hrbet, enako tudi hitro prodiranje južnega krila vojne skupine nadvojvode Jožefa. Z obkoljevalnim napadom proti sovražnemu desnemu krilu so bili Rumuni vrženi iz prostora vzhodno in severovzhodno Braševa v dolino Buzeu-Baszka-Biscamita, Kje se bodo Rumuni postavili v bran, je še negotovo, Vsekako je pa še prekmalu govoriti o umikanju do črte Seret, kajti mogoče sc bo sovražnik z rusko pomočjo skušal držati na črti Buzeu-Calmatiul, če bo pa ta že ogrožena od desnega krila nadvojvode Jožefa, pa na črti Rimnik-Sa-rat-Braila. Tu je ozemlje vsled malih jezer in višin precej ugodno za obrambo. Gotovo pa je, da se Rumuni samo z lastnimi četami ne bodo mogli uspešno postaviti v bran. Od 700.000 mož, ki jih jc Rumunija mogla poslati v vojsko, je 145 tisoč mož — med njimi 1600 častnikov — ujetih; najmanj toliko jih je pa ubitih, ranjenih in razkropljenih, tako da je Rumunija doslej izgubila okroglo 300.000 svojih najboljših mož. Ostane ji tedaj še 400.000 mož, ki so pa po veliki večini brez voj- 1 nih sredstev. Od 400.000 pušk, ki jih je Rumunija imela, je polovica zaplenjena. Od 800 poljskih topov in 80 težkih topov jih je 422, odnosno 25 v rokah prodirajočih armad. Od 500 strojnih pušk je zaplenjenih 364. Rumunija meri 137.902 kms, od tega je zasedenih 64,000 km'-, torej skoro polovica. Vojaško posebno važno je zavzetje Bukarešta in Targfivišta, ker imata le ti dve mesti arzenale. Za dovoz armad je naravno zelo važno, da so se mogle zasesti velike železniške proge. Od železniškega omrežja 3087 km razpolagajo zmagovite čete že z nad 2000 km. Poleg tega so zaplenile 130 lokomotiv in 4500 železniških voz. Iz tega je jasno, da rumunske čete same ne bodo mogle ustaviti zmagovito prodirajočih zavezniških čet. Popolnoma so odvisne od znatne ruske pomoči, V koliki meri in s kakim uspehom jim bo došla ta pomoč, bo pokazal abližnja bodočnost — če ne bodo naši nasprotniki sprejeli ponudenega jim miru. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. decembra. Uradno: Vojna skupina maršala pl. Mackensena. Zvezne bo'ne sile so prodrle do črte Urziceni—Mizil na Vlaškem. Vsaki dan privedejo več tisoč ujetnikov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Ruski napadi v mejnem ozemlju zahodno in severnozahodno Očne tud ivčeraj niso ponehali. Sovražnika smo povsod odbili, kra'ni uspeh, ki ga je bil priboril predvčerajšnjim, smo s protisunkom vzravnali. Na višini prelaza Valeputna in severnozahodno od tam je danes zgodaj zjutraj izredno besno napadel. Napadu množic brez priprave s topovi ob 1. uri zjutraj sta sledila ob 3,in ob 4. zjutraj naskoka, ki ju je bil uvedel močan ogenj s topovi. Ruska krdela so se vsled pozornosti naše pehote in izvrstnega učinkovanja topništva zrušila pred našimi ovirami in so bežala v svojo izhodno postojanko nazaj . Tudi pri Ludovi in nri Smotrecu več močnih naoadov ni uspelo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. decembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Posrečena podjetja patrulj ob Stohodu so povzročila, da smo dobili po ujetnikih važna obvestila o razdelitvi ruskih sil. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. Nemške in avstrijske sile so ponoči popolnoma odbile ponovljene močne napade v gozdnih Karpatih, ob Smotrecu in pri Babi Ludovi kakor tudi v odseku Me-sticanesci. Tudi na obeh straneh doline Trotusul so Rusi nekatere višinske postojanke silno naskakovali. Nemški lovci so od nekega poizvedovalnega pohoda severno Ludove privedli 10 ujetnikov in 3 strojne puške. Severno Sulte smo pregnali Ruse z neke višine, ki jim je bila nedavno ostala. Bojna skupina maršala pl. Mackensena. V bo'ih smo napredovali na celi bojni črti. Uriziceni—Mizil je naš. Bojna skupina, posebno deveta armada 'e vzela zadnje dni Rumunom nad 10.000 ujetnikov, več to«ov in veliko bojnega orodja. Berlin, 12. decembra zvečer. Veliki glavni stan: Na Vlaškem zmagovito napredovanje proti Rumunom ia Rusom. Prvi generalni kvartirni mojster; pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 12. decembra. Uradno: Na vzhodnem Vlaškem so zvezne čete nadaljevale zasledovanje. Rusko uradno poročilo. 10, decembra. Zahodno bojišče: Pri Dornavatri so morale naše čete premrgati trdovraten odpor sovražnika. V dolinah Trotus, Sulta in Crebanos prodiramo dalje. Rumunsko bojišče: Ob cesti Ploesti—Buzen so pričeli Rumuni z ofenzivo in so vrgli sovražnika čez reko Cri-cov nazaj. Nova ruska armada proti Falkcnhaynu? Amsterdam, 12. decembra. Petrograj-ski dopisnik »Westminster Gazettc« poroča baje iz dobro poučenega vira, da jc veliko svežih ruskih armadnih zborov poslanih v Kišinev, kjer se bo sestavila čisto nova armada, ki bo nastopila proti armadi generala Falkcnhayna. Ni še gotovo, kdo da bo poveljeval tej novi armadi, vendar se pa kljub vsemu zanikanju trdi, da bo veliki knez N'kolaj Nikolajevič prevzel vrhovno poveljstvo nad to novo balkansko armado; Usoda Vlaškega odločena. »Avanti« piše: Bukarešt je zelo hitro padel, če pomislimo, da ga je 1000 topov branilo, kakor so kričali. Usoda Vlaškega je zapečatena. Francoski listi zahtevajo glavo rumunskega vojnega vodstva zaradi napada na Erdeljsko, 120 km severno vzhodno Bukarešta. Genf, 12. decembra. »Journal« poroča iz Jassyja: Rusko rumunske čete se bodo pričele zopet braniti 120 km severno-vzhodno Bukarešta. Tam bodo postavili desno krilo rumunske armade, levo krilo bodo razvrstili od Galaca do izliva Donave. Predealskemu prelazu sledi prelaz Buzeu.' Sofija, 12. decembra. Frontalni napadi zveznih čet so dvignili Rumune iz sedla v Predealskem prelazu. Ista usoda grozi zdaj rumunski armadi pri prelazu Buzeu. Levo krilo napadajočih zveznih armad se bliža temu mestu in so ga njegove prednje straže že dosegle. Na celi bojni črti ob Donavi prodira naša armada. Čete zadevajo le na zadnje oddelke, katerih odporna moč je že zlomljena. Brailo praznijo. Curich, 12. decembra. Švicarski listi poročajo iz Milana, da so Romuni vsled sovražnega prehoda čez Dunavo pri Črni-vodi pričeli prazniti Brailo. (Braila leži južno od izliva Sereta na levem bregu Donave.) Angleži o padcu Bukarešta. London, 12. dec. (K. u.) »Daily News« izvajajo: Ne prikrivajmo, da je padec Bukarešta važen dogodek cele stvari sporazuma in je naš ugled težko udarjen. Na progi Temešvar—Oršova so zopet uvedli redni železniški promet. Odesa — vojno ozemlje. Baselj, 12. decembra. »Novo Vreme« poroča, da je proglašena Odesa za vojno ozemlje. Razsvetljavo so zelo omejili. Porazi sporazuma v NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. decembra. Veliki glavni stan: Čete sporazuma, posebno Srbi, vsaki dan besno naskakujejo nemško-bolgarske postojanke na obeh bregovih Črne. Včeraj so bili zopet težko in krvavo poraženi. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 12. decembra. Uradno: V ovinku Črne se je izjalovil po besni pripravi s topovi opoldne poizkušeni sovražni napad na črto Paralovo-Makovo. Izgube sovražnika so bile velike. Na bojni črti Egejskega morja so sovražne ladje brez uspeha obstreljevale pristanišča v Kavalskem zalivu pri Makri. Protinapadi v Macedoniji. Curih, 12. decembra, »Tagesanzeigcr« javlja: Posledice, ker postajajo na rumunskem pozorišču čete proste, se že kažejo v Macedoniji, kjer izvajajo Nemci in Bolgari vedno močnejše protinapade. Francosko in italijansko časopisje že zdaj usoda Sarrailove armade zelo skrbi. Boje se. Lugano, 12. decembra. »Secolo« poroča iz Pariza: V Petrogradu se boje, da se bo Hindenburg sedaj obrnil proti Sarrailu. Mnogi so pa mnenja, da osrednje sile prirpavljajo sedaj velikopotezno ofenzivo proti R:gi in Petrogradu. »Ruski Invalid« piše, da se nikakor ne sme pustiii, da bi se čete osrednjih sil vgnjezdile v Rumuniji, marveč da se jih mora za vsako ceno pregnati iz dežele. Grla napove vo slo ealeiili. Ženeva, 12. dec, »Petit Journal« poroča iz Soluna: Kralj Konštantin se pridno pripravlja na vojsko. Pričakujejo, da bo prihodnji teden Grška napovedala vojsko ententi. Mobilizacija zelo hitro napreduje. Splošna mobilizacija na Grškem, Curih, 12. dec. Včeraj ob 3. uri popoldne je objavila švicarska brzojavna agen-tura iz Aten, da je kralj Konštantin mobiliziral syo'o armado in svojo mornarico. V Atenah. Lugano, 12, decembra. Priprave Grške so po pariških poročilih vedno nevarnejše. Vsak trenutek pričakujejo odhoda poslanikov sporazuma. Atenski listi vpra-ujejo, kaj še iščejo taki diplomati na Grškem, ki niso prijatelji dežele. Venizelov-ce še vedno zapirajo. Podaniki sporazuma so že malone vsi odpotovali. Bojna skupina kraljeviča Rupreta. Na bojišču ob Somme se je mimogrede topovski boj, ki jc bil od konca novembra slabejši, povišal. Bojna črta nemškega cesar« j e v i č a. Na vzhodnem bregu Moze in blizu Mozle močan ogenj topov in min; pehote ni nastopala. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Angleška spodnja zbornica. London, 12, decembra, (K. ur.) Spodnja zbornica, ki se je danes zopet zbrala, je glasovala za to, da se odgodi obsežna izjava o vladnem načrtu in razprava do prihodnjega tedna, ker sta bila Lloyd Ge-orges in Asquith vsled bolezni odsotna. Vojska i nalile. Eeji m zoMii. NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 12. decembra. Veliki glavni stan: Italijansko uradno poročilo. 11. decembra. Na tridentinski bojni črti je trajno slabo vreme tudi včeraj omejevalo delovanje obeh artiljerij. Na Krasu je v noči od 9. do 10. t. m. sovražni oddelek napadel neko našo utrdbo v odseku Hudi log, bil je hitro odbit. Tekom včerajšnjega dne je sovražna artiljerija hujše delovala proti naši črti od višine 144 do mor. ja. Ponoči so poskušali sovražni oddelki razne akcije proti višinam južnega dela točke 208 in proti točki 144, medtem ko sc drugi oddelki napadli naše obrambne črte ob Adriji. Bili so z občutnimi izgubami odbiti in so pustili nekaj ujetnikov v našib rokah. Cadorna odstopi? »Tagliche Rundschau« javlja iz Luga> na, da se trdi, da bo moral Cadorna najbrže odstopiti. Laški vojni hujskači v zadregi. »Corriere della Sera« žalostno poroča, da se dela na to, da bi strmoglavili Bissolattija in Sonnina in sklenili z Italijo nečasten mir. Italija dolžnica Anglije. Lugano, 12. decembra. Italija dolguje zdaj Angliji nad 2 in pol miljarde. Zaradi napadov socialistov je sicer stališče sedanje italijanske vlade zmajano, a odstopila najbrže ne bo, ker posebno Sonnina Anglija drži. Dnevne novice* -f Skupni ministrski posvet se vrš) danes na Dunaju, kamor je došel tudi ogrski min strski predsednik grof Tisza. -j- Novi častni doktorji tehnike. Du naj, 12. dec. (Kor. ur.) Listi poročajo: Rajni cesar Franc Jožef I. je z Najvišjim sklepom 13. novembra t. 1. najmilostnejše pritrdil sklepu profesorskega kolegija dunajske tehnike, ki je podelil častne doktorat« tehnike maršalu Francu baronu Conradu vojnemu ministru generalnemu polkovniku baronu pl. Krobatinu, velikemu admirali Antonu Hausu in sekčnemu načelniku vojnega ministrstva Leopoldu Schleyerjo pl. Pontemalgheru. Diplome se bodo poz° neje slovesno izročile. P. Eirem Turk umrl. Dne 9. decem bra t. 1. je umrl v Samoboru frančiškan P Efrem Turk. Pogreb je bil včeraj v poner deljek dne 11. t. m. Rajni je bil znan pc Kranjskem, Goriškem kot ljudski misijonar. Po Hrvaškem, Slavoniji, Dalmaciji jt imel pogostoma duhovne vaje za duhovni ke in po raznih samostanih za redovnike in redovnice. Hrvaško slovanska frančiškanska provincija sv. Cirila in Metoda j*, izgubila z njim pa tudi svojega izbornega lilurgista. Naj počiva v miru blaga dušal — Učiteljske izpremembe. Namestc obolele učiteljice Helene Franke bo supli-rala na ljudski šoli v Brezjah abs. učit. kand. Frančiška Baraga; na šestrazrednici na Viču bo supliral nadučitelj Matija Lav. renčič iz Št. Petra pri Gorici; na zasebni nemški ljudski šoli v Spodnji Šiški so nastavljene kot pomožne učiteljice Marg. Ranzinger, Marija Achtschin in Ida Reitz. — Javno žalovanje po pokojnem cesarju traja do vključno 16. t. m. Dotlej ja službeno in izvenslužbeno sviranjc vojaške godbe prepovedano; samo kadar se izkaže čast, sme godba svirati cesarsko pesem, kakor jc dovoljeno ob talcih prilikah tudi bobnati in trobiti. Straže nastopajo tiho. Gledišč in zabavišč častniki in vojaški uradniki (njim enaki) do 17. decembra nc smejo obiskovati. Z nedeljo, 17. dccembra, pa nastopijo zopet normalne razmere. — Dolenjsko vinogradništvo. Prostor, kamor smo včeraj uvrstili članek »Zaradi visokih vinskih cen« je bil pobeljen. — Rcktorat dunajske univerze poziva na prijavo naslovov vseh sedanjih in bivših slušateljev dunajske univerze, ki se nahajajo v vojnem ujetništvu, da jim isti lahko razpošlje božična darila. Zato nujno prosi-mo, da blagovoli vsak, ki mu je tozadevno kai znanega, :nemudoma javiti na naslov Slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaiu VIII. Schmidgasse 4/12, Padel je na tirolskem bojišču poddesetnik in častniški sluga Anton Jug v 20. letu starosti iz občine Čiginj (njivarski) županstvo Volče. Bil je celih 15 mesecev v strelnih jarkih. Ranjen v glavo je v osmih dnevih umrl v bolnišnici v Briksnu. — Z veliko častno diplomo je bila odlikovana gospa Franja Drakulič-Zabovnik, poštarica pri D. M. v Polju za izvanredne zasluge, kojc si jc stekla v prid vojnemu botrinstvu. — Umrl je enoletni prostovoljec in učiteljiščnik Milan Soršak, sin revidenta južne železnice v Mariboru g. Ferdinanda Soršaka. — V daljni deželi, v vročem Turke- stanu je legel k večnemu počitku posestnik I. Grum, doma iz Zaloga h. št. 9, pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Tako so vsaj sporočili njegovi prijatelji-vojni ujetniki ženi Grumovi. Rajni je menda le malo časa bolehal, zakaj meseca maja je bil še čil in zdrav, kakor je sporočil svoji ženi. — Smrten padec. 78letni posestnik Andrej Pozega iz Vel. Otoka pri Postojni je te dni, ko je šel od sv. maše, izpodrsnil in padel v Črni potok. Dobil je smrtne notranje poškodbe ter je v pol ure umrl. — Žile si je prerezal v Rimskih toplicah restavrater celovške kolodvorske restavracije Jurij Zobel. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. — Na legarju je doslej obolelo na Reki 158 oseb. — Enotna oprema čet. Da se olajša oskrbovanje čet z obleko, se je zaenkrat začasno uvedla enaka obleka za vse čete in oddelke. In sicer sestoji nova enotna uniforma iz bluze s položenim ovratnikom, kratkih hlač (do kolen) in plašča, kakorš-nega je imela doslej jezdeča artiljerija. Radi razlikovanja se uvedejo znaki, in sicer črke, številke in kombinirana znamenja. Rockeieiler umrl. »Times« poročajo: Znani ameriški bogataš in predsednik »Standart Oil Сотрапу« Rockcfeller je danes umrl. Spominiajino se uda® in s!r§f kranjskih jnnakoo. Podpisani odbor je lansko leto razdelil med 2119 prijavljenih vdov in sirot v vojski padlih ali vsled vojske umrlih kranjskih junakov kot božično darilo 31.740 K. Podobno akcijo namerava odbor za vojne vdove in sirote izpeljati tudi letos. Število vdov in sirot se je med tem žalibog še izdatno pomnožilo. Sila je veliko hujša. Neznosno draginjo občutijo v prvi vrsti družine, ki so izgubile svojo glavno oporo. Preskrbimo tudi letos za sveti božični čas tem najbolj pomilovanja vrednim žarek tolažbe in veselja! Olajšajmo jim po možnosti njihovo gorje! Ker je letos pomanjkanje obuval zelo občutno in je po deželi zlasti sirot in vdov še mnogo, ki nimajo za zimo neobhodno potrebnega obuvala, je sklenil odbor letos po možnosti, v kolikor se bo to z ozirom na izredne razmere moglo izvršiti — preskrbeti za božič vdovam in sirotam potrebno obutev, sicer pa kako drugo primerno božično darilo. Za to se bo potrebovalo izdatnih denarnih sredstev! Obračamo se do vseh dobrotnih src s prošnjo za denarne prispevke. Sila je velika! Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Srčna radost obdarovanih Primorske novice. Pomožna akcija za Goriško in Gra-diščansko. Pod predsedstvom namestnika se je vršila te dni na namestništ-vu v Trstu peta seja deželne pomožne komisije za Goriško in Gradiščansko, ki so se je udeležili člani komisije, kakor tudi upravni in tehniški poročevalci namestništva. Namestnik se je spominjal najprej umrlega cesarja. Komisija je sprejela svoječasno od namestništva za poznejšo zopetno zgradbo dežele zapričete študije in preddela, na znanje. Te študije imajo namen, posebno v tehniškem oziru ustvariti vse predpogoje za kolikor mogoče hitro in uspešno pomoč in popolno izvedbo akcije. Pri tem pomagajo namestni-štvu osrednji uradi in posebno minister za javna dela, ki je dal namestni-štvu na razpolago višjega tehniškega funkcijonarja svojega resorta. Nato se je razvila živahna debata, ki se je jo udeležil posebno goriški deželni glavar msgr. dr. Faidutti in pri kateri je bilo doseženo popolno soglasje v vsakem oziru. Komisija se je pečala nato še s prošnjami bednega prebivalstva goriške in gradiščanske za podporo, ki je dospela v zadnjem času, pri čemer je bilo kakor v zadnjih sejah, predlagano večje število brezobresnih posojil iz državnih sredstev. Vodstvo zaposlovalnih tečajev goriških učitelj:šč v Ljubljani je prejelo za porazdelitev med siromašne begunske go-jencc in gojenke 500 K od g. Antona Štrek-lja, ravnatelja deželne kmetijske šole v Gorici ter poliedeljskega učitelja na moškem učiteljišču goriškem (sedaj pri c. kr. pre-branilnem uradu v Knittelfeldu) enoliko vsoto 500 K kot dar učne nagrade in od slavne Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani, Bodi obema dobrotnikoma na velikodušnem darilu v imenu bednih obda-rovancev izrečena najtoplejša zahvala! Gg. častniki c. kr. domobranskega poljskega topništva št. 22 dobrotniki goriških beguncev. »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« je prejela sledeči dopis in obenem znesek 141 K: »Potom voinopoštne nakaznice se Vam usojam sočasno poslati znesek 141 K, ki smo ga nabrali spodaj navedeni gospodje za goriške beguncc. v spomin gostoljubnosti in lepih dni, ki jih je c. kr. domobransko poljsko topni.stvo, divizija št. 32 preživela na Krasu. (Sledi več vasi.) Darovali so sledeči: Polkovni zdravnik dr. Nonaus 10 K, stotnik pl. Hellg 5 K, nadporoč. Streit 10 K, nadooroč. Hutner Prakisch 4 K, nadporoč. Lchner 5 K. nadporoč. Gotkič 20 K, nad- otrok, tolažba premnogih od žalosti potrtih mater in zavest, da je storil nekaj dobrega in plemenitega, bo obilno plačilo vsakemu darovalcu. Darove sprejema deželna blagajnica (deželni dvorec). Kot lani se bodo tudi letos objavili darovi po vseh ljubljanskih dnevnikih. Nabiranje darov v ta namen je dovolilo predsedstvo c. kr. deželne vlade v Ljubljani z odlokom z dne 10, decembra 1916, štev. 7745/Mob. z omejitvijo, da nabiranje v nabiralnike ni dovoljeno in da je dovoljenje veljavno za kronovino Kranjsko do 31. decembra 1916. Odbor za vojne sirote v Ljubl'ani. Dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar vojvo-dine Kranjske, kot predsednik. Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski. Dr. Jos. Gruden, kanonik ljublj. stolnega kapitlja, Dr. Ferdinand Eger, dež. poslanec, kot podpredsedniki. Ernest baron Schonberger, dežel-novladni svetnik, kot zastopnik c. kr. dež. predsedstva. Ignacij Nadrah, kanonik ljublj. stolnega kapitlja, kot zastopnik kn. šk. ordinarijata. poroč. Haas 5 K, nadzdravnik dr. Fock-schauer 1 K, poročnik Luckmann 6 K, poročnik dr. Raczynsko 2 K, poročnik dr. Hainisch 5 K, poročnik pl. Gressl 5 K, poročnik Tarnale 5 K, poročnik Sueti 5 K, poročnik Kohler 5 K, poročnik Flach 5 K, poročnik Kraus 5 K, poročnik Scbimeczek 5 K, poročnik-računovodja Henzl 5 K, poročnik, proviant. čast. Hamlisch 5 K, ži-vinozdravnik Škofič 5 K, živinozdravnik-medicinec Lampar 5 K, trije neimenovani 8 K. Skupaj 141 K. — Med drugim piše še sledeče: Prosim da razdelite denar po možnosti med izgnance prej navedenih vasi. Častniki, ki se nahajajo spočetka vojske na bojišču in ki so imeli priliko priti v do-tiko z raznovrstnimi ljudmi, trdijo, da niso bili nikjer tako gostoljubno postrežem in sprejeti, kot pri našem ljudstvu na Krasu. In to so skoro vsi tujega rodu. Dne 1. decembra 1916. Francc Gorkič, c. kr. nadporočnik, L. I. Kn. R. 22.« — Ni dovolj, da jim branijo njih domovino pred zemljelač-nirn sovražnikom, ampak jih še, spominja-joč se na njih gostoljubnost s tako znatnimi vsotami podpirajo na trnjevem potu begunskega življenia. Zagotavljamo Vas, hrabre branitelje Goriškega raja, da se Vas bodo Vaši nekdanji gostitelji še takrat hvaležno spominjali, ko se vrneio s palmo miru na svojo kamenito, a nadvse ljubljeno domačo grudo in ob bregove bistre Soče, »Posredovalnica za goriške bc-gunce v Ljubljani«. V posnemanje, V spomin pokojnega g. Jožefa Mahnič iz Grahovega brda pri Sežani je v korist goriškim beguncem nabral g. župan Franc Štolfa v Sežani med družbo županov, podžupanov in drugih 60 K in poslal Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Blagim darovalcem kličemo: Bog plati! Milosrčni dar. Kranjska hranilnica v Ljubljani je velikodušno naklonila »Posredovalnici za gorifke beguncc v Ljubljani« znesek 500 K v podporo nesrečnim goriškim beguncem. Za ta mili dar položen na oltar goriškim beguncem se omenjena posredovalnica slavni Kranjski hranilnici najtonleje z-'ihvaljuje. Umrla je v Trstu gospa Marija Mike-lič, stara 31 let. MuiiijOta fi I j Odbor društva tnSnib posestnikov v Ljubljani vabi tem potom 3voje člane in vse druge hišne posestnike ljubljanske, da kolikor mogoče izdntno podpisujejo 5. ay-| strijsko vojno posojilo. Za nadaljevanje m 1 zmagonosen konec vojske rabi država de-1 nar in uspeh sedanjega vojnega posoiila naj našim mnogoštevilnim sovražnikom dokaže, da nas in naših zaveznikov tudi fi-nancijelno ne zamorejo premagati. Sovražnik naj uvidi, da imamo denarna sredstva za zmago doma in nam jih ni treba iskati po tujih državah, kakor mora to storiti pod težkimi pogoji celo bogata Angleška. Sveta dolžnost nas vsakega posameznika veže, da pripomore do najugodnejšega uspeha vojnega posojila. Kakor so hišni posestniki vedno do sedaj zvesto prenašali njim naložena razna državna bremena, tako tudi sedaj nihče ne sme zaostati in po svoji moči pomagati, da se podpiše najvišja svota 5, vojnega posojila. Pomislimo bišni posestniki, da bi država lahko pri nas dobila denarna sredstva na drug način, ki bi bil za nas veliko trši in manj ugoden. Vsi želimo skoro konec groznega prelivanja krvi, a to smemo upati samo, če končno zmagamo, kar zopet zavisi od potrebnih denarnih sredstev. Ne smemo pa. posebno ljubljanski hišni posestniki prezreti, da je napadel zavratno našo državo naš neposredni sosed in prejšnji zaveznik, in le našim hrabrim braniteljem se moramo zahvaliti, da se niso uresničile laške želje, in da nam niso mogle razrušiti naših nam nad vse ljubih domov. Po preteku poldrugega leta vojske z Italijani smo ljubljanski gospodarji varneiši v svojih domnčijah.Hišni posestniki ljubljanski! Odzvaimo se klicu našega preljubega vojskovodja in branitelia naše ožje domovine, genetalobersta pl. Boroe-viča, ki nam pravi: »Podpisani milijoni so dobljena bitka.« Pogoji vojnega posojila so vsekemu znani, in tako ugodni, da zamore vsak hišni posestnik brez. gotovine in brez stroškov podpisati precejšnjo svoto posojila. Vsako nadaljne posojilo prejmete pri vsakem kreditnem zavodu ljubljanskem aH pa v društveni pisarni. lj Odlikovanje. Njega c. in kr. Visokost gospo, nadvojvoda Franc Salvator je v znak posebnega neumornega delovanja pri oskrbi tukajšnih ranjencev, prostovoljni strežnici v Ljubljani gospej Mariji Pogačnik, soprogi višjesodnega oficijala, podelil srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo. lj Nakazilo moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazala moka v soboto dne 16. decembra ob 9. uri zjutraj v mestni posvetovalnici. Zajedno se naprošajo, da takoj naznanijo ravno tam, koliko je preostalo moke iz zadnje prodaje. Prodaja moke strankam se objavi pravočasno. lj Iz inseratnega dela uradnega lista. Zadnje čase opažamo večkrat v uradni »Laibacher Zeitung« dvoumne in nedvoumne inserate, ki so popolnoma v nasprotju z načeli o nravnosti. Naravnost v obraz bije pa sledeči inserat v »Laibacher Zeitung« z dne 11. t. m., ki se dobesedno glasi: »Zwei fesehe junge Damen, gesund und stark, suehen als Offiziersdiener Posten an oder hinter der Front. Antrage unter »Mizzi« post restante.« Kje so načela o nravnosti? Ni treba komentarja. lj Nakaznice za mleko, Preskrbovalni-ca za mleko je skušala v naglici odpomoči pomanjkanju mleka v rodbinah, kjer imajo dojenčke ali težko bolne. Zadnje dni pa je dovoz mleka tako padel, da niti žc izdana nakazi'a niso več z mlekom krita. Vsled tega je mestna preskrbovalnica z današnjim dnem popolnoma ustavila izdajanje izkaznic za mleko, ker ljudem s samim papirjem ni ničesar pomagano. Ko dobi »Posredovalnica za mleko« od c, kr, deželne vlade rekvizično pravico za mleko in ko se ji posreči dobiti na ta način pridobljeno mleko v Ljubljano, se bodo nakaznice zopet oddajale. Tudi onih 500 strank, ki so se za mleko priglasile zadnje dni, mora potrpeti, da dobi nakaznice šele pozneje. Žalostno je, da v Ljubljani ni mogoče pomoči uiti ljudem, ki brez mleka živeti ne morejo, dočim se vozi mimo nas vsak dan na stotine litrov mleka v reške in tržaške — kavarne. lj Pogreša se Ivan Maluša, kakor je vojaška oblast obvestila njegove ljudi, nahajajoče se v Ljubljani. lj Iz ruskega vojnega ujetništva se je oglasil Ljubljančan Miroslav Kren in pa Ljudevit Pile z Viča pri Ljubljani. lj Obrtno gibanje meseca novembra 1916 v Ljubljani. Minuli mesec je priglasilo pri mestnem magistratu 12, odglasilo pa 14 strank različne svoje obrti. lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka. Vnovič se naroči, naj se takoj store vsi potrebni koraki, da na kolodvorih konfiscirane stvari dobi mestna aprovizacija. — Člani odseka so se pritoževali, da se že ničesar ni ukrenilo, da bi se izvoz iz Ljubljane nadziral. — Moke za kuho dobe trgovci koncem prihodnjega tedna toliko, da se bo razdeljevalo po pol kile bele moke na karto. Naroči se, da naj občina nastopi za to, da dobi Ljubliana toliko kol'čino moke, kolikor jo pride na osebo v Gradcu in na Dunaju. — Občina je dobilo zopet 14 vagonov krompirja, ki se je 1 te dni prodajal. Uredi se nekaj novih pro-! dajaln za podrobno prodajo. Krompirja je ; dovolj in se bo prodajal tudi po 10 kg. — ! Oglasilo sc je okoli 60 strank, ki žele, naj jim občina preskrbi prešiče. Ta akcija sc bo nadaljevala. Odobri se. da mesarji nc smejo špeha prodajati s kožo, na klavnici bo magistratni uradnik od 9,—11. ure dopoldne in od 4.—6. ure zvečer nadzoroval tehtanje špeha. Izid bo zapisan. Mesar bo smel prodajali na karte po pol kg špeha m se bo moral izkazati z njimi. TaKo bo mogoča kontrola nad prodanim in neprona-nim špehom. Mesarji morajo imeti viano napisane prave maksimalne cene, kdor bi špeh prodajal dražje, bo kaznovan, ako se ga naznani. Obč. svetnik Lilleg je naznanil mesarja Zajca, da je prodajal špeh preko maksimalnih cen. Obsodba: 50 K. Mestna občina bo od mesarjev za nižje sloje prevzela nekaj masti. Proti temu se je poudarjalo, da naj občina to preskrbi raje v lastni režiji. Župan: Mestna občina ni za to, da bi s svojimi sredstvi za vse skrbela, skrb za to bi morala imeti država. Kristan bo poizkusil z 20 prešiči in če bo njegov izid ugoden, bo poročal občini. Sami pa tega ne moremo poskusiti. Poudarjalo se je na to, da bi bilo revnejšim slojem že znatno pomagano, če bi te občini posrečila kaka kalkulacija, po kateri bi mogla revnejšim slojem prodajati špeh pod maksimalno ceno. — Prečita se poročilo urada o pritožbah, Nekaj slučajev se zopet odda drž. pravdništvu. Na anonimne ovadbe se ne bo oziralo. — Predsednik dr, Triller poroča, da je zopet prišla želja, naj bi odsek pomnožil se z nekaterimi konsumenti. Vršilo se jc glasovanje o tem, naj bi bili poklicani v odsek štirje delavci. Predlog je bil odklonjen. Za sta glasovala zastopnika S. L. S. in socialde-mekratični zastopnik. — Predsednik aprovizačnega odseka dr. Triller je naznanil, da mu je dež, glavar dr. Šusteršič obljubil, da bo pri predsedniku preskrbovalnega urada Kocksteinu posredoval v korist aprovizacije mestne občine. lj Gostilničarjem, kavarnarjem in drugim v znanjel C. kr. deželna vlada za Kranjsko je prepovedala z razpisom z dne 7. decembra 1916, št. 35.132, na podstavi § 7 ministrske naredbe z due 11. septembra 19lo, št. 300 drž. zak., vsem kavarnam in sploh gostilniškim in krčmarskim obratom v območju deželnega stolnega mesta Ljubljane — izvzemši edinole izku-he — dajanje mleka (naravnega, konden-ziranega ali suhega) gostom, ter vporabo mleka za izdelavo pijač in dajanje takih pijač gostom v času od 12. ure ponoči do 5. ure zjutraj, nadalje od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer in od 10. ure zvečer do 12. ure ponoči. Dajanje mleka gostom, uporaba mleka za izdelovanje pijač in dajanje takih pijač gostom dovoljeno je torej le v času od 5. ure zjutraj do 10. ure dopoldne in od 8. ure do 10. ure zvečer. Ta odredba je stopila z 11. decembrom 1916 v veljavo in sicer zajedno z določilom § 2 ministrske naredbe z dne 24. novembra 1916, št. 394 drž, zak., glasom katere je gostilniškim in krščmarskim obratom dovoljeno prodajati kuhano kavo, bodisi samo ali mešano v lokalu in čez ulico le v istem času t. j, od 5, ure zjutraj do lO.ure dopoldne in od 8, ure do 10. ure zvečer, nakar se posebno oopzarja. Prestopki se bodo strogo kaznovali, lj Umrli so: Marija Vrglez, gostačeva žena, 82 let. — Amalija Pavlin, zasebnica, 49 let. — Josip Činkole, s;rota, 5 let. — Uršula Žitnik, kajžarjeva hči, hiralka, 27 let. — Leopold Štrukelj, delavčev sin, 3 dni. — Ivan Zalaznik, kamnoseški pomočnik, 52 let. — Frančiška Škoda, gospodinja, 55 let. — Marjan Stojkovič, delavčev sin, 28 mesecev, — Marija Klinar, žena gostilničarja in posestnika, 29 let, — Fran Slabina, sin tobačnega delavca, 4 tedne, — Marija Režek, vdova železniškega čuvaja, 74 let. — Marija Černilka, gostija, 86 let. — Engelbert Leban, domobranski pešec. — Anton Nadeniczek, deželni inže ner v p., 88 let. lj Obsojen je bil kantiner tukajšnje topničarske vojašnice Krištof na pet let težke ječe radi krvosramnosti. lj Kurji tat na varnem. Eno minulih noči je zasačil užitninski paznik moškega, ki je hotel utihotapiti v mesto 4 kokoši in petelina. Paznik mu je živali odvzel in naznanil stvar policiji. Naslednji dan se je zglasil na policiji dotični moški in zahteval živali. Tedaj si ga je pa policija bližje ogledala in dognala v njem nevarnega kurjega tatu. Mož je kradel v Savljah in Zg. Šiški; v njegovem stanovanju so našli tudi več ukradenega usnja, lj Našia se je damska ura. Dobi se pri Mariji Zamljen v tobačni tovarni. ~Posrešane družine s Priiorskepe. Če bi kdo vedel za naslov visokor. gosp. Fr, grofa Strassoldo, prej bivajočega v Ronki pri Gorici, naj blagovoli sporočiti to na naslov: Josip Lupin, uradnik, Hermand-Papirgyar, Nord Ungarn. — Išče se družina Šemole iz Prvačine 216 pri Gorici. Naslov naj sc sporoči Alojziju Šcmolc, k, u. k. Heeresbahn, Betriebs-Abt. XI, 1. stotn., vojna pošta 5, 111. — Kdo ve ,kjc sc sedaj nahaja goriški sodnik dr, Anton Bonnc. Obvestila prosi Miml Tičar ,soproga štabnega narednika, Poljanska cesta št. 54, Ljubljana. — Anton Želenščck, tukaj v bolnišnici št. -161, želi pojasnila o njegovi družini, ki jo bivala v Ločniku do izbruha italijanske vojske. Prosim, kdor ve kaj o njej, naj blagovoli sporočiti na sledeči naslov: Anton Zelcnšck, Kaiser«, Jubilaums-Spital, Krlegs-Pav., Zim. 33, V/ien XIII. Bz. — Gerinnc Terezija išče svoji dve hčeri Amalijo in Jožefo. 8. avgusta sta odšii iz Gorice, od takrat ni nobenega glasu več. Kdor kaj ve, naj naznani g. Ter. Gobane, Male Loke !, pošta Domžale. — Alojzij Križman išče svoje starše Janeza Križman in Marijo Križman, doma iz Deskel št. 154. Kdo kaj ve za nje, se prosi, da sporoči na naslov Alojzij Križman, k. u. k. Hochgebirgs-Kp. 25, sedaj na bojišču. — Išče se Anton Skarabot iz Šempasa št. 121. Pojasnila prosi Franc Faganel, Rečica 79, Savinjska dolina, Štajersko. — Anton Močilnik, doma iz Škriljeva št. 13, sedaj v Dajli, p. Cittanova, Islra, išče svojo ženo Alojzijo Močilnik, svoja dva sinova poddesetnika 97 pp. Ivan Močilnik in Petra Močilnik, ki je služil pri K. k. Ilaub.-Batt. II v Vipavi. Nadalje išče svoj župni urad. — Iščejo se: oče Jožef in mati Marija Jarc in sestra Marija Jarc, doma iz Volčjedrags št. 212. Pojasnila prosi Jarc Jožef, k. u. k. Armeetrain-werkstiitte des 5. Armeekommandos, Šiška pri Ljubljani. — Iščeta sc Frančiška Čoudek in Josip Čoudek, oba iz Volčjedrage. Nadalje se išče župan Iz Vrtojbe. Pojasnila prosi Čoudek Angel, akad. Gimn. Sptal, Saal Nr. 10, Beethovenplatz, Wien I. — Iščeta sc Frančiška in Andrej Okretič, doma iz Kostanjevice na Primorskem, kateri sta stanovali kot begunci do 28. oktobra v Dutovljah na Krasu št. 105, potem sta odšli neznano kam. Pojasnila prosi Jožef Okretič, K. u. k. Sappeur Bat. 3, Ptuj, Štajersko. — Ivan Simčič, doma iz Št. Lovrenca št. 13, občina Dobrovo pri Gorici, išče svojo sestro Alojzijo Simčič, ki je služila v Podgori pri Maticu. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči Ivanu Simčič, K. u. k. Geb.-Haub. Batt. 4, 3, bojišče. — Roza Likar, Otalež št. 90, Kranjsko, išče Ivano Andlevarc, vdovo, Gorica, Via Formi-ca št. 30. — Jožef Kavčič iz Dornberga h. št. 116 v Dragi, iščem svojo sestro vdovo Marijano, poročeno Kobole iz Mirna pri Gotici. Irnam ji izročiti nekaj denarja in njeno vojno plačilno polo. Kdor ve za njen naslov, naj mi ga izvoli poslati Sod naslovom: Jožef Kavčič v Metliki št. 34 na olenjskem. Stroške mu plačam. — Gabrijelčič Anton, doma iz Vamorjega, pošta Pevma pri Gorici, išče svojo sestro Jožefo Gabrijelčič, ki jc stanovala v Oslavju pri Gorici pri g. Figelnu. Kdor bi kaj vedel o nji, naj blagovoli sporočiti na naslov: Anton Gabrijelčič, k. u. k. Gcb. Art. Reg. 3, Batt. 4, bojišče. — Kdo kaj ve, kje se nahaja Marija Sovdat, doma iz Ladri št. 5, po domače Ru-kli, pri Kobaridu, kjer že od početka vojne z Haljo. ne vem zanjo, kje se nahaja. Prosim, ako bi kdo vedel zanjo, naj blagovoli sporočiti na naslov: Sovdat Franc, Fliichtlingslager, Bruck a. d. Lei-tha, Baracke Nr. XXI, Zimmer 10. Niederosterr. _ I§če se družina gostilničarja Antona Ravnikar, doma iz Solkana. Pojasnila prosi Lucija Štrukelj, Untergrafendorf 10, P. Boheimkirchcn N. 6 e. — Starši pešca Antona Ušaj stanujejo v vasi Črnivec št. 14, p. Brezje, Gorenjsko. — Išče se Matevž Steiner, črnovoj. bat. 22, 27, 14. stot., pojasnila prosi Marija Steiner, Zagorje ob Savi. — Pogreša se Franc Fakin, 35. dom. pp., 16. stot.; pojasnila prosi Marija Fakin, Regerčeva vas 5, p. Rudolfo-vo, Dolenjsko. — Amalija Černe iz Bilj št. 23, sedaj kot begunka v Gross-Schweinbart 119 N. 6, išče svojega moža Silvestra Čeme, ki je služil pri 97. pp., 6. stot. _Priporoča se nova tvrdka F. Čuden Sin nasproti glavne pošte, specialna trgovina z zlatnino, ur in srebrnine. Več v oglasu. _ Za Božič in novo leto: Vojaške narodne pesmi za štiri glasove, vezano 1 K 50 vin., v platno 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Najlepše in najcenejše darilol Naroča se tudi pri izdajatelju: Fr. Marolt, Ljubljana. Lagodno odvajalno sredstvo, ki okrepi želodec in ne razdraži črevesa, so Fellerjeve tek tvo-rilne rabarbarske kroglice z zn. »Elsa - kroglice«. Predvojne cene. 6 škatlic Iranko 4 K 40 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 134 (Hrvatsko). Več nego stotisoč zahvalnih pisem. Tudi za Fellcrjev »Elsa-fluid«, poznano bolečine tolažeče sredstvo, (f) Odda se takoj I» • s posebnim vhodom za 2—3 osebe v bliž. kav „Evropa". Naslov pove uprava pod štev. 2927, Kupujem is!ov les po najvišji cent; prodam dve dobri za seno, znamka Mayfarth v dobrem stanu. — Jos. Ossiin, trgovec, Laško, 2925 8 000 K po 5°/o na hišo in zemljiščo tu v nekem predmestju z vknjižbo na 1. mesto ? lJonudbe: A. Kolenc, Ljubljana, poštno ležeče. — F MODNI SALON. Cenjenim damam priporočam svojo zalogo najnovejših klobukov. v zalogi novi žalni klobuki. L Odprto tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizke. Rozi Fabčič Rimska cesta 6. Št. 18865. Razpis lisianooe. Mestna občina ima za letos oddati razpoložljive obresti Dragotin Žnnrvr« jeve ustanove, ki znašajo 500 K. Do teh obresti imajo pravico v prvi vrsti ustanoviteljevi bližnji sorodniki, ako so v potrebi, če pa takih ni, tudi potrebna daljnja žlahta. Če bi pa potrebne žlahte ne bilo, imajo pravico reveži iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarsko cesto (tako imenovano „Gmajno"), kjer so novi naseljenci. Prošnje brez koleka je vlagati do konca tekočega leta pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Prošnje morajo imeti ime prosilca in njegovo stanovanje razločno pisano, one sorodnikov, ako niso že kdaj prosili, tudi dokaz sorodstva in Ce prebivajo izven Ljubljane, občinsko potrdilo o resnični potrebi. dne 10. decembra 1916. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavtirovalnicc sprejema zava ovanja na doživetje in smrt, otroški i dot. rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja Javen z^od. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življensker zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj kondem 'eta lvR . ..........................K Ш/Ш.838'- Stanie garancijskih fondov koncem leta 1914...............K Ч8,7.У2. 2J-76 V letu 1914. se je izpbčalo zavarovancem nn div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'ob Kdor nam?rava skleniti življens;o zavarovanje, veljavno za EJSjnn ОВНУГг, na, se v lastno korist obrue do gori ime;iovar.e podružnice. — Prospekti zastoni in poštnine pros:o. 1439 Sposobni zastopniki sc spreune/o pod najugodnejšimi pogoji. M.a ije Terezie cesta st 12. Tvrdka Kari PoKak naznani, da je njen večletni uradnik, gospod i^JUJ t s:ap« »lil < r. | {ji ut'ini ^ (»b^ski ui;iiir.> | ver žjc ; } ure k: p SC. zuvr. vcrii zai>oiie j 1>Г4&|. UitUlll ,CJsilon;- t*rc brjkj. }trntR! i| ^ Kto.rna | So.r.rfiiauoe - K@¥a trgovirca & ^^? -mnaomflnr^i a w i C1 Skušek Friderik, Metlika, da a на|Еш za takoj svojo staro znano, prav dobro idočo renomirano 2920 na. proSi g!svns peSio I v v № ПШL-««...- za otvoritev trgovme z mešanim blagom v lastni hiši na zelo prometnem kraju v Ljubljani, ob glavni ccsti, pripravno za vsako trgovino in tudi gostilno. Pogoj: najmanj 10.000 K kapitala in izurjenost v trgovini. Kupi se tudi prodajalniška oprava. — Ponudbe na upravo lista pod »Prva moč 2898.« ti i ЕИ rt » 4 kjuoliana, Starltrg 28 (prej v ii j pL № н^ I Gorici) vlj. pr,p. svojo novo i. : a® KS& Ј»и!ЈНИа zalogo dvoisoies, šiv.strojev, ^graraoionov, žepnih eieatr. svelitk; vedno svežih baterij s> itd. Pismena naročila se iz-vrše takoj. 2i>35 Preda se Spsclal a trgovina zlatalae, ег Ia srEbraiise. v LJubljani s prođaialalškim t oValom in ved stanovanji. Se raje se zamenja z mun.šo hišo in večjim vrtom. Ро.азпИа v Novem Vodmata Vodmaiska ui.ca št. 75 od 2 do i/,4 ure popoldne. &38 mešane stroke in deželnih pridelkov- — Več pove ustmeno ali pismeno. — V najem se vzame če mogoče dobro ohranjen одЛУЈЈ, jji^i ^^^iдu Ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo Slovenca pod šifro »M. K.« 2910 Sprejme se izurjena o g s umi kom ki je ob enem tudi prodajalka si ešane stroke, proti takojšnjemu nasto u, pri tvrdki fiiihael Omahen, Višnjagora. V s ž n © za ljudi, ki Imajo sorodnike v AmsrikiI Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarne podpore, naj epiSe kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj y.api;e naslov svojdi sorodnikov v Aim-iiki, pismo pa vtakne v dru« zavitek, na katerega nai poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov: Непгу C. Zaro, Bankicr per Adrcsse Drestmer Bank, Berlin W. 58. Nefran-kovana ali premalo frankovana pisma se ne sprejemajo. 24Slovencci«. Odtiovorni urednik: Jožei Gosiinčar. državni poslanec,-