Leto III.
11—	——■
•zhaja v Trstu
»sat petelc od 5. pon
Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul- del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
—
ŠtV. 12.
Posamezne štev. te prodajajo po 6 stot
Inserati se računajo na milimetre y širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■------------------1 |
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
.	________________■ .f ■ r	iv'
Le konfiscirajte nas!
V mesecu sušcu smo, pomlad je tu, a pri nas v., Trstu, ki ne pozna snežene sime, je prošR teden zapadel — sneg in Pobelil — „Narudnega Delavca”. Konfisci-Jali so nam zadnjo številko našega lista, gospod c. k. državni pravdnik je posegel Po svojem rdečem svinčniku in začrtal debelo črto preko našega lista.
Prva konfiskacija „Narodnega delavca!“
Čudili smo se, ko smo izvedeli to, in čudili smo se z vso pravico. Vpraševali smo se, kaj smo neki zagrešid tako hudega da je treba rdečega svinčnika c. kr. drž. pravdn ka, da obvaruje Trst in drugo Javnost pred našo hudobijo, a vendar nismo Oašli drugega kakor to, da smo pisali le resnico in čisto nič drugega kakor resnico.
Pisali smo o razmerah v novi prosti luki, pisali smo o postopanju raznih faktorjev ob priliki sprejemanja delavcev v ®Ovi prosti luki, pisali smo tako, kakor 8e je stvar v resnici vršila in izvršila. Ne rečemo, da ne bi bili napisali vmes tudi kake odkrite, tudi ostre besede na naslov tega ali onega, ali ostali smo strogo Pri stvari, pisali smo le resnico!
In to resnico je blagovolilo slavno c. kr. državno pravdmštvo zapleniti, tej resnici je c. kr. državno pravdmštvo zabranilo pot v svet.
Prav tako ! Le ne resnice med ljudi, kajti r snica bode v oči, iu marsikdo bi moral oslepeti, ako bi svet o njem izvedel v8o golo resnico! Torej proč s hčerko božjo Resnico in seveda tudi njeno, sestro Pravico, in na dan z lažjo in krivico, potem se bo lahko šušmarilo po mili volji, potem se bo lahko farbalo, varalo in sleparilo, kolikor bo komu drago, potem bodo gotovi ljud,e lahko mirno zaspali na svojih lovorikah, katere so si stekli pri svojem napornem in požrtvovalnem delu za ljudski blagor splošno in posebej ! Prav tako !
Žal nam je, da ne moremo danes niti v kratkem povedati, kaj ram je vse prečrtal rdeči svinčnik gospoda c. kr. drž. pravdnika, kajti zapadli bi mu zopet. In cela st.ar je tem značiluejša, ker nam Je črtal državni pravdnik buha dejstva, da torej o stvari sploh »e moremo več p i s d t i, ker bi bili sicer gotovo citiram 'pred sodišče in kaznovani vsled prestopka tiskovnega zakona, češ da razširjbino zap enjene sestavke, bržavno pravdmštvo gre torej tako daleč, da nam hoče krat k o m a 1 o popolnoma zamašiti u s t a, d a nebi smeli o dogodkih v novi prosti luki i z p reli o v o r i t i niti besedice, ker a a m konfiscira n. pr. celo od-
stavek, v katerem navajamo
število sprejetih delavcev itd
Radovedni smo le, kako bo c. kr. državno pravduištvo utemeljilo zaplembo takih sestavkov !
Molčati bi morali torej o celi stvari, niti besedica o njej ne bi smela v jav nost Tako daleč smo torej prišli ! Na vseh koncih in krajih se nam godi najhujša krivica, in ako pridemo na dan s temi krivicami, ako odkrito in javno imenujemo krivce, ako navtdemo natančne dokaze, da se nam je po tej ali oni osebi g .dila krivica, potem pa pride c. kr. državni pravdnik, katerega edina dolžnostjo, da čuva uad pravico, da zasleduje krivičnike in jih dovaja h kazni za njihova krivična dela, potem pa pride c. k. državni pravdnik in zgrabi za vrat, ne morda tistega, ki dela drugemu krivica temveč tistega, kateremu se je zgodila krivica !
Tako se pač godi pri nas v Avstriji in prav posebno še v Trstu — * hlapcu Jerueju in njegovi pravici!*
Nehote se mora človek tu vprašati : zakaj vendar tako?
Evo tako, odgovora!
Slovenci v Trstu napredujemo danza-dnevom vzlic vsem zavora.cam, s katerimi nam hočejo zavreti naš napredek. Boje se tega našega napredovanja pred vsem Itali a ni, a boji se ga tudi Nemec, in za oba ta strahopetca tudi naša c. kr. vlada. Naša c. kr. vlada še ni bila nikdar prijazna Slovencem, vedno se je kazala naklon,eno Italijanom ter jih negovala kakor mati svojega otročiča. In če je italijanski pa glavec, dobro poznavajoč opičjo ljubezen svoje matere, tupatam vse preveč pobrcal, ga skrbna mamica ni našeškala, kakor bi bi o treba, temveč je rajši zamašila kričaču usta z dobrim zalogajem ter inu porinila šibo v roke in pripeljala predenj svojega dragega otroka, Slovenca, češ : na, da se uiolažiš, pa tega-le tolci s šibo po hrbtu, dokler se ti l,ubi. Pa prišel je še tretji, Nemec, kateremu se že odnekdaj cede sl.ne po našem Trstu. In tega naj-ljubšega svojega otroka, katerega naša c. k. avstrijska \iada itak ni še nikoli niti za trenutek odstavila od svojih prsi, da-siravno so mu zobje že toliko porastli, da bi jih bilo treba s kleščami puščipati, da bi je ne ogrizel popolnoma, tega otroka seveda protezi: a še prav posebej in mu vedno in povsod išče toplega mesta. Zato pa je treba odriniti Slovenca, zato je treba zamašiti Slovencu usta, toda ne s koscem kruha, temveč s palico. In ker ta slovenski nepridiprav vzlic vsemu temu še noče pogiuiti, ne, temveč le še raste in raste ter postaja vedno močnejši, je treba poseči po prav izrednih sredstvih.
Naša vlada ve prav dobro, da tiči moč slovenstva v Trstu v našem zavednem
slovenskem delavstvu, zato pa je tudi treba vso ost protislovenskega del .vanja obrniti prav proti slovenskemu delavstvu, kar -e je tudi na očividen način zgodilo v vprašanju sprejemanje dalavcev v novi prosti luki :
Proti slovenskemu delavcu v Trstu se je dvignilo prav vse, kar leze ino gre, napovedal se mu je boj do skrajnosd. In vsem tem našim nasprotnikom je prišel na pomoč celo vrhovni varih resnice in pravice c. kr. državni pravdnik !
Le tako naprej! V sata sila naših sovražnikov nam je edino le dokaz naše moči! Vsa ta gonja proti nam slovenskim delavcem nas napolnjujejo s trdno zavestjo, da nas je toliko, da je v nas taka sila, da vi vsi trepetate pred njo, da vam strah pred nami nareku je uporabo takih sredstev proti nam, kakoršni h sicer ne uporablja noben pošten in odkrit nasprotnik!
Resnice se bojite zat je ne pustite na dan i Mi vstajamo in vas je strah !
Zato pa, gospod c. kr. državni pravd mk le konflsuirajte nas ! Resnici ne bodete zaprli vrat s svojim rdečim svinčnikom našla si bo svujo pot preko vseh vas h konfiskacij!
• ZVEZA •
JUirSLOTAME ŽELEZNIČARJEV.
Določbe v 2adevi plač železniških delavcev z redno dnevno plačj.
Veljavno od 1. marca t. 1. so se vpeljale pri c. kr. drž. železnici določbe, ki so se določile sporazumno z delavskim odborom, kat ri je bil izvoljen še izključno od socijaldemokratičnih železniških delavcev. V sledečem hočemo objaviti celo odredbo, ki jo je izdalo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Naše pripombe dostavimo na koncu objave dnevnih plač.
I.
• •
Začetne plače stalnih delavcev; določba plač sprejetih pomožnih delavcev.
K delavcem v redni službi z dnevno plačo štejejo: rokodelci (profesionisti) kurilnic in obratnih delavnic, elektrarne, oljne plinarne, postajne službe, železmco-vzdrže-valne službe m signalne delavnice; nadalje :
navadni delavci, kot podajači v kurilnicah in delavnicah; predkurjači, čistilci, uslužbenci pri obračaluicah, premogarji itd. kurilnic;
vodje delavskih oddelkov, preddelavci, prpžni delavci železnico-vzdrževalne službe ;
... -Ui 1
skladiščni delavcij*--zavirači, postajni delavciSprometne službe i
in delavci materialnih skladišč.
; i Za navadne delafvpe .»selu službenih vrst so določene začčfvie'<|pliice \(Te, plače objavimo na koncu tega razglasa).
Te plače so na podlagi poizvedovanj primerjene krajevnim plačam in so v več sluča ih višje od navadnih plač v tujih obratih.
Pri sprejemanju novih delavcev na stalnih delavskih jnestih se imajo priznati takoj novoodmerjene plače.
Stalno delavsko število je tisto, s katerim se v normalnih odnosa j ih lahko gladko opravlja služba.
Ako se pokaže v izvanrednih ali od časa do časa ponavljajočih se slučajih neobhodna potreba za sprejem pomožnih delavcev, se v krajih, kjer to d ipuščajo oki lščine, sprejemajo taki delavci lahko tudi za niž e dnevne plače, kakor so d >-ločene za stalne delavce. To zasledovati je s stališča obratnega gospodarstva celo d o l ž n o s t predstojnikov. Za take uki epe je odg voren le dutični predstojnik.
Predstojnikom kurilnic, sekcij za vzdrževanje železnice, obratuih voditev in že-lezniško-obratnim uradum se pa prepušča, da sprejmejo pomožne delavce v neobhod-nih, silnih slučajih, posebno pri nesrečah, elementarnih dogodkih itd. tudi za višje plače, kakor so določene za dotične postaje.
Pomožnim delavcem se mora s strani službenih predstojnikov takoj pri njih sprejemu poved ati, da se sprejmejo v delo le mimog ede (začasno).
Pri rokodelcih (profesionistih) se radi zelo različnih razmer med povpraševanjem po rokodelcih in ponudbami s strani rokodelcev in mnogoličnih rokodelstev začetne plače ne morejo enotno določiti.
Odmera visokosti začetne plače, katere določitev naj se izvrši po primerni izkušnji, se prepusti predstojnikom vodstev kurilnic in obratnih delavnic, sekcij za vzdi zevanje železnice, obratnih vodstev in železniških obratnih uradov v gotovem pričakovanju, da v okviru nahajočega se kredita ne pustijo nikdar izpred oči zapovedi največje štedljivosti.
Začetne plače, sedaj določene, ostanejo tako dolgo v veljavi, dokler se ne zaukaže popolna ah delna izprememba teh plač s strani c. kr. ravnateljstva državnih železnic.
Staviti na to mereče, radi izpremembe lokalnih razmer povzročene, dobro podprte predloge, je dolžnost vsakega službenega predstojnika!
II.
Ponavljajoče se povišanje plač; pristojnost za izvršitev pov Sanja.
Delavcem v normalni službi z dnevno plačo se ne more priznati pravica „ zvišanj a plač po preteku gotovega časa”, ka-
PODLISTEK.
Boljša bodočnost.
Spisal Jakob Purkart.
Končno sem se odločil, da si poiščem kako drugo bolj primerno službo, naj velja karkoli buče ! Ali kako si hočem pomagati, ker v šole nisem nikdar zahajal. No, Radoslav, pogum velja, sem si mislil, saj se aikomur ne more slabše goditi, kakor se je do sedaj meni. Prebredel sem še mnogo 8veta, predno sem naletel na službo, katere sem se sklenil okleniti. Vstopil sem pri aekem privatnem uradu kot uradni sluga. Služba mi je takoj ugajala, ali prepričal sem se tudi takoj, da niti v takozvanem gosposkem stanu ni vse v reda, in da se ^di gospodi ne godi preveč dobro.
Posebno sem opazil pri nižjih urad-
nikih, da je le mala razlika med n imi in med delavstvom, namreč v gmotnem oziru. Uradnik se mora spodobno oblačiti, stanovanje mora imeti bolj čedno, zahajati mora v odličnejšo družbo, kar ga vse več stane, kot navadnega delavca ali pa kmetovalca. Bil sem sam priča, ko je tak uradnik, poštena duša, večkrat svoje borno kosilce opravil stem, da je povžil košček slanine s kiuhom, V navadno delavsko gostilno ne more zahajati, v gostilno doljših stanov zopet ne, ker mu njegova skromna plača ne dopušča. Oe pa je poročen, se mu gotovo godi še slabše.
Kakor mi je nova služba iz početka ugajala, mi je sedaj postajala vedno bolj zoperna. Poslušati venomer vedno ista jadikovanja, ter neprestano skakanje sem-patja temu manjka papir, onemu znamke, tretjemu za 2 krajcarja kruha, četrti nima drobiža za mali prigrizek, oni pri oknu mi pravi, da mi bo že novce povrnil, naj mu le prinesem tudi njemu kot prvemu
itd. Vsega tega sem se skoro naveličal, in vzbudila se mi je želja po drugi službi. Vtepel sem si v glavo, da si moram pre skrbeti kako drža.no službo, kajti uvidel sem, da se bom počasi tudi jaz postaral, in bi li bilo boljši zame, ko bi si za svoja stara leta preskrbel ono, kakor se ti prijatelj imenuješ, namreč, boljšo bodočnost". Nega dne se torej za trdno odločim ter zapust m to elegantno hišo s celim njenim lačnim uradom vred, ter uberem pot pod noge v svojo domačo državo, kjer sem si nameraval poiskati kako državno službo.
Po dolgem popotovanju in velikih mukali pridem zopet v domačo državo, kjer se mi je tudi v resnici posrečilo v nekem mestu pri nekem velikem državnem uradu dobiti službo vratarja. V to mi je seveda pripomoglo največ precejšno znanje tujih jezikov, katerih sem se po širnem svetu več ali manj priučil. Z velikim veseljem sem vstopil v to državno
službo ter si mislil tu ostati, dokler me ne pošljejo v pokoj.
Ali tudi tu sem se zelo varal. Tu je bilo res vse bolj ponosno, kakor tam pri privatnih uradnikih. Obleke polne svetlih gumbov in raznovrstnih častnih znakov. Zlate sabljice so se svetile kot solnce. Ali ves ta sijaj je bil večkrat strašna prevara, kajti niti tukaj ni bilo vse v redu. Opazil sem, da se tudi med njimi dobe taki, ki so bili do grla zadolženi., In žalibog je bilo takih zelo veliko število. Najjrečje preglavice in sitnosti sem imel prve dni v mesecu. Vsi taki so mi dajali skrivna, naročila, da naj jih na kak umeten način izgovorim, da jih ni v uradu, ali kaj sličnega. To je bil zame pravi križev pot. Prišli so v veliki množini krojači, čevljarji, mesarji, peki, jestvinarji itd. Tu si dobil vsakovrstnih rokodelcev, kakoršnih si poželel, in seveda sami upniki, s katerimi sem se moral naravnost vojskovati in se posebno prebrisano lagati, da sem mogel svoje
kor je to določeno za uslužbence, ki so nameščeni po Statusu, z ozirom na njih napredovanje.
Vendar se imajo povišati plače ali to le ozirom na kredite, ki so se zahtevali od službenih predstojnikov in so tudi na razpolago, — in le pri zadovoljivem izrše-vanju službe, od časa do časa za 20 st. na dan, in sicer za rokodelce po dveh, za navadne delavce po treh službenih letih.
Tako pri rokodelcih, kakor pri navadnih delavcih, kateri se izkažejo posebno pridni in posebno uporabni, se povišajo plače ako je za to kredita, tudi v krajših, kakor v prej omenjenih dopustnih rokih.
Nasprotno se pa izključijo od povišanja plač delavci 'v normalni službi z dnevno plačo, ki so zakrivili kake prestopke, ali katerih službovan e nipovoljno, ako ni mogoče v interesu službe, . da se taki delavci ne odpuste iz službe.
Vsako časno povišanje plač se ima izvršiti le 1. januarja, ali 1. julija vsakega leta.
Pristojni za časno povišanje plač pred predpisanim časom dveh, oziroma treh let, so predstojniki vodstev kurilnic in obratnih delavnic, sekcij za vzdrževanje železnic, obratnih vodstev in železniško-obratnih uradov, predstojnikom obratnih vodstev seveda tudi za delavce njim podrejenih postaj.
Delavcem pri postajnih uradih se časno (perijodično) povišajo plače s strani strokovnega oddelka za prometno službo, delavcem materij alnih skladišč s strani strokovnega oddelka za denarno, računsko in službo v materijalnem skladišču ; predstojniki teh slednje imenovanih eksekutiv-nih službenih mest nimajo pravice predlaganja za povišanje plač.
zjž— Podružnica Rihenberg Z. J.
Ž. Za nedeljo, dne 10. aprila t. 1., ob 2. popoludne sklicujejo se v gostilno Gerzej vsi železniški čuvaji te proge na važen sestanek. Ker gre za zelo važna vprašanja železniških čuvajev, prosimo, da se udeleži tega sestanka vsak službe prosti čuvaj.
Odbor.
zjž— Ustanovni shod podružnice
Kranj Z. J. Ž. V soboto, na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca, se je vršil ustanovni shod podružnice Kranj Z. J. Ž. in sicer pri tako dobri udeležbi, kakor bi je ne bili pričakovali, Navzočih je bilo najmanj 60 železničarjev. Shodu je predsedoval tov. Ažman. Po kratkem pozdravu predsednika podružnice, tov. Mlakarja, je prevzel besedo predsednik centrale »Zveze jugoslovanskih železničarjev", ki je podal navzočim članom jasno sliko novoustanovljene organizacije Z. J. Z. Poudarjal je, da se ni ustanovila »Zveza jugoslovanskih železničarjev" iz golega nasprotstva do drugih železničarskih organizacij, ampak ustanovila se je iz gole potrebe, ker do danes slovenski železničar ni imel v nobeni organizaciji pravega zavetišča, ker ga nobena organizacija kot slovenskega železničarja ni mogla zastopati. Radi tega se je ustanovila »Zveza jugoslovanskih železničarjev", ki hoče varovati pravice slovenskega železničarja, pripomoči slovenskim železničarjem do zboljšania službenih razmer, odločno pa tudi zagovarjati pravico slovenskega jezika pri železnici. In to svojo nalogo bo reš la Z. J. Z. lahko, ako bodo umeli vsi slovenski železničarji važni pomen Z. J. Z. in pristopijo vsi, od prvega do zadnjega, k »Zvezi jugoslovanskih železničarjev", katera nudi svojim članom pomoč tudi v slučaju daljše bolezni in smrti, jim da pravovarstvo v službenih sporih in brezplačno na dom poklan društveni časnik. Lahko pa se združijo vsi slovenski želez-
uradnike v elegantnih svetlih oblekah obvarovati za tisti mesec pred njimi. Tedaj sem si mislil, da ima prav naš stari pregovor, ko pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. In res, nikdar ne bi veroval, da bi bili državni uradniki v tako slabem položaju, kakor so v resnici.
Tako tudi ta služba ni bila ravno tako lahka, ali opravljal sem jo vseeno točno in z velikim veseljem, upajoč na morebitno penzijo. Ali človek obrača, bog pa obrne. Tako se je tudi meni siromaku pripetilo,
*Nekega dne prav težko obolim ter poprosim ravnatelja, da prihrani ono mesto po ozdravljenju zopet meni, bil sem namreč še provizoričen. Ravnatelj me je sicer obžaloval, da sem obolel, ali glede službe mi je odgovoril, da mi tega ne more obljubiti, ker ima tako več starih uslužbencev na razpolago. Kaj sem si hotel pomagati. Prestal sem jih že toliko, bodem pa še tudi to.
(Pride še.)
ničarji v Z. J. Ž., ker ta organizacija je nepolitična in se bavi le s strokovnimi vprašanji železničarjev. Volil se je na to odbor. Po volitvah je predsednik razlagal pomen »Zavarovalnice avstrijskih železnic proti nezgodam" in »Pravila provizijskega zaklada". Vsi so bili navdušeni za »Zvezo jugoslovanskih železničarjev" in se je priglasilo k podružnici Kranj že 34 članov. Razpravljalo se je še obširno o položaju železniških delavcev, o čemer bodemo še izpregovorili. Predsednikom podružnice je bil izvoljen Mlakar Ludovik, skladiščni mojster.
zjž - C. kr. kurilnica drž. žel. v Gorici. Razmere v tej kurilnici postajajo vedno bolj neznosne. Zadnjič smo že omenili, kakšno ulogo igra gotova oseba, ki ima vse lastnosti denuncijanta. In to je dobroznani po starem Rotar, po novem — Rauter, ki je bil že enkrat odpuščen od službe, a po 3 dneh zopet sprejet na ravno isto mesto. In temu človeku asistira sam načelnik kurilnice, gospod inšpektor Neudegg in pa njegov paša strojni mojster* Scholz. Tako daleč je že prišlo vsled zaslombe s strani gospoda inšpektorja Neu-degga, da ta Rotar-Rauter .že govori, kdo bo vse odpuščen iz službe in kako bo on še posvetil gotovim delavcem, ko bode enkrat definitiven. In strojni mojster Scholz se je izrazil dne 17 t. m. : »Prvi za Ge sam pride zdaj na vrsto Kramer in potem še par drugih". O tem Scholzu se sploh govori, da je on vodilna oseba v kurilnici in se uklanjajo njemu inženerji in stori predstojnik Neudegg v vsem, kar Scholz hoče. Potemtakem b bile te razmere razumljive. Upamo, da poseže tu c. kr. ravnateljstvo pošteno vmes in da odpravi krivice, ki se gode delavcem in uslužbencem s strani teh oseb in da prekliče odpustitev kurjača Gesam,a ker ni zakrivil nič druzega, kakor da se je upal povedati resnico. Slišati je tudi, da je' strojevodja Langof na višji ukaz zastražen celo pri svojem stanovanju in se pazi, kdo hodi k njemu v stanovanje ali ven. In glavna straža je zopet prosluli Rotar-Rauter. Kaj pravzaprav hočejo Langofu, nam nr znano, mi vemo samo, da opravlja vestno svojo službo in da je član Z. J. Ž. In govori se celo, da bi moral biti Jradi tega prestavljen! Tukaj bomo pa že prosili malo pravičnosti. Uoamo, da bo vsa ta zadeva rešena pravično, kajti čas je bil, da se je začelo tudi ravnateljstvo za stvar zanimati. Pripomnili bi samo, da ravnateljstvo ne verjame preveč predstojniku Neudeggu, kajti on predstavlja vso zadevo kot zelo nedolžno, in da so krivi po njegovem mnenju le tisti, ki so siti večn°ga denuncijantstva in se upajo stopiti na noge. In tudi Scholzu naj se malo pripognejo peruti, da se ne bo tako ošabno sukal nad svojimi žrtvami!
zjž— Volitve v »Zavarovalnico".
Nam izid volitve v »Zavarovalnico avstri-skih železnic proti nezgodam še ni znan, pač pa menda to ve že natanko gospod strokovni tajnik socijalnodemokratičnih železničarjev v Trstu. Tako ve, da sta dobila kandidata »Zveze jugoslovanskih železničarjev" nekako 1000 glasov in je rekel, da so bili na nekaterih glasovnicah prilepljeni črez liste socijaldemokratičnih kandidatov listki kandidatov »Zveze jugoslovanskih železničarjev", in se vpraša, kako je to mogoče. Lahko mu povemo, kako je to mogoče. Neki naš član je prišel v naše društvo s še odprto glasovnico, na kateri, pa je imel že listek socijaldemokratičnih kandidatov, ki mu jih je porinil v roke železniški mojster. Predno pa je glasovnico zalepil, ,se je hotel prepričati, ali so to pravi kandidati, in je prišel v društvo to pokazat. Seveda se mu je prilepil v društvu listek s pravimi imeni naših kandidatov in sicer — črez listek mednarodnih kandidatov. In takih slučajev je več ! Kar pa zadeva »letake", pa menda niso sakrosanktni, da bi jih nihče ne smel dotakniti. To v pojasnilo.
zjž— Tudi sanitarno. C. kr. drž. železnica, katera ima na ukaz c. kr. železniškega ministrstva nabite v vseh vozovih, čakalnicah itd. pozive radi pljuvanja in sicer radi nevarnosti jetičnih bacilov, menda pozablja, da mora tudi ona sama paziti, da se ne širijo morda po njej sami kaki bacili. Tako se sliši, da je zdaj po smrti nekega revizorja vlakov zahtevalo c. k*, ravnateljstvo državnih železnic, da se mora vrniti njegova zapuščena uniforma oddati v materijalnem skladišču v Knittel-fe'du. Kdo bo neki tako srečen, da bo obdarjen s to obnošeno morda z bogve kakimi bakcili nasičeno uniformo ? Državna železnica pa res zna štediti, tam kjer bi ne smela.
zjž— Železničar, čudna mednarodna ptica mora biti »Železničar", glasilo so-cijalističnih železničarjev. Boji se svetlobe ali kaj, da ga ni dobiti pred oči in to tudi za denar ne. Naročili smo ga že dne 27. februvarja t. L, poslali naročnino in še do danes lista •— ne dobimo. Ali hoče res osvetliti le svoje mednarodne (?) slovenske železničarje, da se noče pokazati.
zjž— Članom Z. J. Ž. Vsem svojim zvestim članom vesele velikonočne praznike!
Centralni odbor Z. J. Ž.
Velika javna skupština
N. R. O.
PULA, 22. marca 1910.
Javna skupština sazvana po N. R. O. za subotu 19. ov. mj. u 7 sati obdržavala se je uz ogromno učestvovanje radnog naroda, premda je taj sat nezgodan za ve-činu, koji etanuju udaljenije. No važnost predmeta, koii su se imali raspravljati, sa-kupio je do 500 radnika na skupštinu, da osudi postupak internacijonalnih social-de-mokrata.
Tačno u ustanovljeno dobo otvorio je skupštinu drug Vrankovič pozdravivši sa-kupljene i predloživši za predsjednika, predsednika N. R. O. L. Križa, a za bilježnika druga Crnkoviča.
Križ iz*ič» važnost današnje skup-štino. koja ima da poduzme novi korak u radnika protiv skupoče stanova i čuje što smo dosada poduzeli i postigli. Naglašava postupak social-demokrata u kot. bol. blagajni, preti v kojeg moramo najodlučnije ustati, i daje rieč o prvoj točki
I. Pitanje stanova i odgovor na pod-nešenu predstavku »Nar. Radničtva" drugu Stahanu.
Stahan izvješčuje o svim koracima, poduzetim poslije skupštine 28. XI. 1909. Ističe, da ne snujemo sustati več i dalje voditi stvar, dok ne polučimo sve, što se dade u tom pitanju na korist radnika. Obrazlaže nesnosno stanje za radničtvo sa stanovima u Puli. Ističe postignuti uspjeli sa predstavkom podnešenom c. i k. mornarici, koja je odgovorila, da več gradi jednu baraku i da če ih još graditi. A da če uzeti u obzir i želiu istaknutu od nas, da se tskve barake grade i na drugi kraj grada. Glede opčine tu je pitanje ostalo neriješeno uslijed izbora novog viječa, koje moramo potsjetiti na dužnost prama rad-ničtvu.
Obara se na postupak social-demo-krata, koji hoče i tako vitalno radničko pitanje učiniti sredstvom agitacije. Kaže da je isto bilo od njih potaknuto u nezgodno doba samo jer su g^adski izbori bili pred vratima, a poslije skupštine oni se nijesu ni makli. Tim više je naša dužnost da podignemo naš glas u korist izrabljenog radničtva, da radničtvo ,ioš bolje upozna, što i kakvi su social-demokrati.
Predlaže slijedeču
RESOLUCIJU:
»Narodno radničtvu sakupljeno na javnoj skupštini dne 19. ožujka 1910 saslušavši izvještaj o pomanjkanju stanova i načinu, da se istome doskoči, prima sa zadovoljstvom na znanje odgovor c. i k. lučkog admi-ralata na svojedobno podnešenu predstavku za gradnju radničkih stanova, kojim isto javlja, da je več počelo graditi jednu baraku, i da namjerava još nekoliko takvih sagrad ti; naglašava osobito potrebu, da se takove u buduče grade na drugi kraj grada, kako je u odgovoru u izgled stavljeno, čim bi se Judovoljilo potrebi radničtva zaposlena na Masliniku i u Vallelonga ;
zaključuje podastrijeti opčini ponovno pretstavku za gradnju radničkih stanova i izabire odbor od 3 lica za sastav pretstavke, koja se ima dostaviti nar. zast. dru. Laginji, da je zagovara u upravnom odboru i viječu". (Odobravanje).
Predsednik pita želi li tko govoriti i buduč se nitko ne javlja, ističe dužnost opčine da našem zahtjevu udovolji i predlaže u odbor drugove Vitašoviča, Stahana i Vrankovič a.
Resolucija stavljena na glasovanje primljena je jednoglamo, isto tako izabrani su predloženi u odbor.
(Nastavit če se).
DOMAČE VESTI.
d— Konfiskacija. Zadnja številka našega lista je zapadla rdečemu svinčnika gospoda državnega pravdnika. Zaplenjen je bil večji del uvodnega članka. Za v8e naročnike smo takoj oskrbeli drugo izdajo. Proti konfiskaciji se vsekako pritožimo1 Poskrbeli bomo seveda zato, da bodo naši č tatelji vendar imeli priliko čitah zaplenjeni članek v celoti. Takoj, ko se zopet po velikinoči snide državni zbor, bomo naprosili naš« državne poslance, d® j vlože zaradi te konfiskacije interpelacijo f državnem zboru. Kakor smo že rekli n® drugem mestu, naj povemo še enkrat tudi tu, da nas konfiskacije nikakor ne bodo zadrževale, da ne bi z vso odločnostjo tudi nadalje brauili koristi našega slovenskega delavstva.	t
d— Nedotakljivi c. kr. namestnik*
Kakor smo izkusili prošli petek, je zavla" dalo v naši javnosti neko popolnoma novo načelo. Dosedaj je vedno veljalo, in poU' dariala je to c. kr. vlada po svojih mio1' strih bogve koliko in kolikokrat, da ie vsak avstriiski državljan upravičen za pr®' vično kritiko državne uprave in njenm organov. Zadnja konfiskacija pa ie pokazala, da to načelo ne velja več. C. kr. namestnik v Trstu je nedotakljiv, niti besedica se ne sme zapisati o njem v časopisu, sicer pride takoj c. kr. državni pravdnik in konfiscira list, ki se je predrznil pisati of Njegovi Presvetlosti! Nedotakljiv j e n a d a 1 j e r a v n a t e 1 j c. kr. j a v-n i h skladišč, c. kr. dvorni svetnih M i n a s, ravno tako nedotakljiv tudi vzore. k. uradnika, inšpektor P o 1 a c c o. In čujete, ljudje božji, n e-dotakljivo ie celo »Njegovo Veličanstvo" — Pagnini, kajti tudi o njem ne sme pisati »Narodni delavec , kajti tudi take stvari konfiscira c. kr. drž. pravdništvo. Po vsem tem smo pač lahko trdno prepričani, da bi bil »Narodni Delavec" konfisciran celo tedaj, ako bi pisal proti italijanski irredenti ali kai podobnega, kajti našel bi se kak paragraf kazenskega zakona, morda § 302, češ da je celo kaj takega hujskanje k sovražnostim zoper razne narode. Res daleč smo prišli-Državna uprava brez kontrol0 javnosti, brez kritike! Koliko je potem še ustanovnosti v naši Avstriji, pač ne vemo, in skoraj bi rekli, da je šla popolnoma rakom žvižgat. Torej absolutizem I Res, daleč smo prišli! In to samo zato. da slovenski delavec na slovenskih tleh ne pride do kruha!
d— Pomanjkanja dela v Trstu.
V Trstu se je začelo kazati zadnje čase veliko pomanjkanje dela. Povsod, v trgovini ih veliki industriji, je nastala neka stagnacija, promet je vedno manjši, in posledica temu je, da velika podjetja kar trumoma odpuščajo delavstvo. Tako zaslužijo dninarji v prosti luki komaj po par dnevnia na teden, iz L!oydovega arsenala odpuščajo vsako soboto p» več delavcev, in te dni so tudi v »Tehničnem zavodu" odpustili večje število delavcev, češ ker primanjkuje dela. Res, huda je za delavstvo sedaj, posebno če se pomisli, da so prazniki pred vrati in da tudi »prvi" n* daleč, ko je treba plačati stanovanje itd.
In vsi ti odpuščeni delavci niso morda tujci, to je domtče delavstvo, ki se že , leta in leta služi svoj kruh na svojih dJ' mačih tržaških tleh. Če se to pomisli, potem mora pač vsakega poštenega človeka obiti upravičena jeza, če se le nekoliko ozre v poslovanje tržaške mestne uprave in drugih velikih tržaških podjetij, kjer se ob stalnih plačah mast0 razni inozemski privandran-ci, zlasti regnikoli, (točim mora domačin s strahom gledati v bodočnost, v kateri grozi njemu, njegovi ženi in njegovim ubogim otročičem pomanjkanje, da, naravnost glad! In vse to gleda naša slavna vlada tiho in mirno, seveda tiho in mirno napram tistim, ki odžirajo domačim kruh izpred ust, dočim slavno c. kr. državno pravdništvo mesari s svojim rdečim svinčnikom po glasilu slovenskega delavstva, katero zahteva kruha za domačega delavca I Ej, vi c. k. gospoda, na tak način s« pač ne goji med ljudstvom avstrijski patriotizem, na tak način pa^ ne bodete užgali v našem od vseh strani zatiranem delavcu ljubezni do države, v kateri dobiva namesto kruha kamen, namesto pravice bič. Le gojite še naprej kačo na svojih prsih, ki je že dostikrat zasadila svoje strupene zobe v naš državni ustroj, in tepite nas, od katerih zahtevate, da s svojimi lastnimi telesi in s svojim krvavimi žulji vzdržujemo in branimo državo,
^ tako po mačehinsko ravna z nami. Le delajte tako še naprej, toda za posledice Ogovarjajte potem vi!
d— V tržaški mestni plinarni se
Ugajajo stvari, ki so res značilne za raz-toere, ki vladajo pri naših mestnih napra-Tah. Neglede nato, da po plinarni kar torgoli regnikolov, se dogaja celo kaj takega-le : Pred časom so odpustili iz plinarne dva Italijana, ki sta kradla vino in §& prodajala delavcem in tudi delovodjem T plinarni. Eden je dobil tedaj osem dni nipora, drugi pa je bil samo odpuščen. Ali' glejte! Komaj je poteklo osem dni, le bil tatič zopet nameščen v plinarni in dobil je celo mnogo boljši in lepši delo, k&kor ga je imel prej. Dočim se drugi delavci skoraj tope vročine pri pečeh, ?toji ta italijanski poštenjak lepo pri vagi JO si niti ne omaže svojih belih rok. To j® bilo plačilo za njegovo »poštenost". Seveda mož je Italijan in »dobro napisan" Pri višjih gospodih. Sploh pa velja v plinarni načelo, da imej Slovenec slabše delo JO slkbši zaslužek, Italijan pa lahko delo >0 boljši zaslužek. — Kako pristransko ravnajo s slovenskimi delavci, kaže cela vr»ta slučajev, da slovenski delavec sploh skoraj ne more postati stalen. Za stalno nameščanje je treba, da dela delavec tri *®ta nepretrgoma v plinarni. V plinarni Po je veliko delavcev, seveda slovenskih, ki so že po deset, da, dvanajst let tamkaj, Po ipak niso stalni. To se pa dogaja ioko-le. Predno poteče tretje leto, prav todnje dni, pošljejo delavca iz plinarne in «a potem zopet sprejmejo. Ker pa ni do-Mil tretjega leta, mora začeti zopet iz-»ova služiti tri leta. Pred koncem teh treh 'et se mu zgodi ravno tako, kakor pri ?fvih treh letih in potem zopet in zopet. Tako se godi slovenskim delavcem, dobita dobi Italijan takoj najboljše delo in '"n nihče ne krati pravice do stalnega D&meščenja. Našim slovenskim zastopnikom v toestnem svetu priporočamo, da se temeljito pobrigajo za razmere v plinarni, ^datkov zato dobe pri nas dovolj !
d— Lumparija nad lumparijo.
kosimo, gospod državni pravdnik, da kon-Virate tudi to-le : V nedeljo opolnoči so •(oteli Josip Piciga, Anton P e n c o in Peter Metuglio na trgu Barriera oro Pati nekega Cuka. Eden teh lopovov je Potegnil nož in hotel zabosti Cusa, kate-temu pa se je posrečilo izbiti nož iz rok ^padalcu. Prihiteli so nato redarji in Rotirali lopove. Med potjo je eden od ?j'h še vrgel od sebe dolg nož. To je v kratkem poročilo o tem napadu. In sedaj vprašamo. kdo so ti „pošteniaki“. Anton P®nco, k i j e i z g n a n i z Trsta, dasi 1® roj en v Trstu, in mu je policij a 'dovolila bivanje v Trstu k a p o s k u s, in ravno tako tudi Peter “«ttugiio sta oba med tistimi pristnimi jTržačani4, zaradi katerih je uprava c
javnih skladišč snedla preko noči svojo kfisedo in zavrnila že sprejete poštene Jlovenske delavce. Oba sta na listi spre-iMih delavcev! Res vsa čast Pagniniju na Jklh pristaših in še večja čast vsem ‘'stim faktorjem, ki so zaradi takih prist-kih .tržaških" lumpov pripravili ob zaslu-*®k naše pošiene ljudi Lepo to: za t08tne roparje ker so »Tržačani , je za-Južka v c. k. podjetjih, ker tako hoče Pkflnini, vodja teh »Tržačanov4, za polnega Slovenca ga pa ni! In tretji!
' *^di Piciga je b i prvotno na Pagni-rij-ievi listi, a sprejet ni bil v delo, ker ni Tržačan. Ta Piciga je bil v Gradiški, ^siravno je star šele 33 let, »samo'* — ist, Seveda če bi bil „t<žač n", bi bil Jkdi dobil delo v novi prosti luki, saj so J1}* sprejeli take, ki so n o s i 1 i n a s v o-hh hlačali še številke iz zna-k®ga koprskega hotela. No, kakor smo že ^kli . vsa 5a8t Pagniniju in tudi vsem kriigim, ki so napolnili novo prosto luko S takimi ,državo vzdržujočimi poštenjaki !„
k d - Prvi ljudski koncert N. D. O.,
S Se je vrš 1 v nedeljo, dne 20. t. m. v ^kr. dom v Trstu, je dosegel, kakor se 8Wošno priznava, popolen moralni uspeh, *k kar gre gotovo prva zasluga velikanu ^tniku g. Stanu. Obširno kritiko iz Rokovnjaškega peresa je že priobčila j^dinosf, in mislimo, da bi bila zato v listu vsaka nadal na beseda odveč. Jočemo le, da je občinstvo naravnost %el0) kajti takega užitka gotovo ni prikovalo. G. dr. Šink se je pokazal izborna pevca, ki se zna vglobiti v skladbo in Ujjjjli skladatelja. Da bi ga še večkrat čuli
pri naših prireditvah! S priznano dovrše- j nostjo je tudi zbor Glasbene Matice izvršil svojo nalogo, ravno tako tudi oba spremljevalca na glasovirju tov. dr. Mandič in p. Mirk. Kakor torej rečeno, je koncert dosegel popolen moralni uspeh. V gmotnem oziru je seveda stvar drugačna, kajti udeležba ni bila nikakor takšna, kakoršne je b lo pričakovati. Zlasti smo pogrešali tistega občinstva, kateremu je bil koncert namenjen. Ali to nas nikakor ne straši, da ne bi priredili še drugega ljudskega koncerta, saj je ravno naš namen, vzbuditi v našem preprostem ljudstvu zanimanje za h po glasbeno umetnost. Dasiravno je začetek težak, vendar upamo, da se nam naš namen ne bo izjalovil. Trdno se se nadejamo, da bomo pri prihodnjem ljudskem koncertu videli v koncertni dvorani veliko večino onih, ki so prošle nedelje večer rajši presedeli v zadulilih gostilniških prostorih ob raznih »dopjili", kakor jse pa naslajali na divnih zvokih Stanovega violončela in lepih pesmi. Upamo da bo sčasoma naše ljudstvo samo izpoz-nalo, da je užitek, ki ga nudi glasbena umetnost, pač vse kaj drugega, kakor ( pa oni dvomljivi užitek, ki ga mu nudi v njegovo škodo veliki škodljivec — al- j kohol.
d— Trst—Tržačanom! To je v i
zadnjem času bojni klic takoimenovanih I italijanskih narodnih socialistov Pagni-nijancev, ali bolje rečeno tržaške irredente, j kajti koncem konca tem ljudem itak ni ! popolnoma nič za tržačane kot take, temveč edino le zato, da naj bi Trst kazal , povsod in vselej strogo italijansko lice. | Mar je njim za tržačane kot take, dasi- j ravno so se celo vsi javni faktorji, in ne j med njimi kot zadnji tudi tržaški župan postavil na isto stališče. Da, ta naša j tržaška občina ! Le poglejte jih nesramnih | hinavcev ! Na eni strani le Tržačani, Trža- 1 čan in še enkrat samo Tržačan, na drugi pa: poglejmo le mestno plinarno ! Danes konstatiramo da mestna občina daje v svoji mestni plinarni zaslužka najmanj 110, reci in piši — stoindesetim regniko- i lom zaslužka!
Hinavci! »Trst Tržačanom" vpijete kakor zbesneli, kedar je treba od-žreti košček kruha slovenskemu delavcu, v i s t erm času hranite svoje „Tr-žačane4 na javne stroške, čš, ker so brez zaslužka, ker ga jim odjedajo slovenski »privadranci", obenem pa polnite svoje lastne zavode s tujci, s podaniki tujih držav! Hinavstvo brez primere! Dajte Tržačanom zaslužka v svojih lastnih tržaških zavodih, in za vse bo kruha dovolj, in ne vlačite ssmi v Trst tujcev iz tujih držav! Namestite v mestni plinarni same domačine, ki imajo pred vsemi pravico do zaslužka pri občinskih mpravah v svoji lastni občini, potem vam bomo verjeli, da vam je v resnici na tem, da varujete koristi svojih občanov, dokler pa tega ne storite, vas mora vsak poštenjak imeti za hinavce, katerim je le za hujskanje proti drugo-nar.jdnemu delavstvu, ne pa za koristi i Občinarjev!
d— N. D. O. v Gorici si je dobila nove društvene prostore in sicer v ulici sv. Antona v prvem nadstropju gostilne Mizerit. Društvena soba ima poseben vhod z dvorišči. Društveni tajnik in blagajnik sta članom na razpolago v sobotah ob 8. zvečer in nedeljah od 10. do 12. dopoludne.
d - Naši nasprotniki. Iz Gorice nam pišejo : Naša podružnica N. D. O. je v najnovejš°m času naletela na razne nasprotnike. Posebno neki gostilničar, ki je imel od N. D. O. gotovo že lep dobiček, je začel na vse moči rovati proti podružnici in njenim članom, katere odklada s »faloti in lumpi". Sicer vemo, da oslovski glas ne seže do nebes, povemo pa le, da naj dotčnik ali dotičniki drže jezik za zobmi, kajti N. D. O. in njeni člani si bodo znalo tako varovati svoj ) čast, da bodo to njihovi nasprotniki prav temeljito čutili. Torej le tiho, če nočete neljubih posledic.
Na I. ljudskem koncertu N. D. O.
so preplačali vstopnino : tov. Železnik 2 K Skalak 1 K, Podreka 30 st.
d— Pozor, slovenski delavci! Vsem našim članom in čitateljem |»riporočamo v slučaju, da potrebujejo izgotovljenih oblek za odrasle in dečke, perila, pletenin itd , da se služijo v slovenski trgovini g. V. Dobauschek, Trst, ulica Giosue
Carducci 11. Omenjena tvrdka ima veliko izbiro vsakovrstnega blaga po jako nizkih cenah ter se izgotovljajo obleke za moške po meri v lastni krojačnici. Postrežba je jako solidna, govori se slovenski in tudi uslužbenci so slovenske narodnosti. Svoji k svojim !
Iz Pule.
p. Blamaže jugoslavenskih" so-cial-demokrata. Napokon smo dočekali prireditve naših »jugoslavena" uz toliki aplomb javljene. Več mjesec dana se je vodila agitacija za dolazak dra. Tume, svaki br<>j »Rdečeg Prapora" je javljao sastanak i predavanje, tri dana prije su veliki plakati, dapače i u našim boiama objavljali pristašam »veliki" sastanak i zbilja očekivasmo ogromno učestvovanje. Kad tamo, na predavanju bilo je prisutne 5 9 osoba, brojfči tu komesara, troje djeco čebri naša radnika i prilično taljanskih socialista. Na sastanku pak okolo stotine, ne više, ako ne manje. (Ne izbrojismo ih svili). I to još naziva „11 Lavoratore" „nu-meroso auditorio", što pak ima biti »scar so“. Dr. Tuma je u predavanju odmah istaknuo, da ne pczna prilike i vidjelo se je odmah, jer je govorio istarskom radničtvu, kojega (izuzam dvojice trojice) tamo nije bilo. Očesao se i o nas i to u pitanju jezika u kot. bolestničkoj blagajni, što se čudimu dru. Tumi. „11 Lavoratore" od 12. ov. mj. javljao je, da se mi ljutimo na ta priredjivanja jugoslavenskih socialdemokrata, jer da če nam škoditi. Što se tiče ljutine to smo pokazali time, da nas je nekoliko prisustvovalo, a što se tiče škode, to im je dokazala skupština istog dana. „11 Lavoratore" je pisao: »si di-mostri »gli avversari. che per loro la par-ti a e irrimissibilmente perduta". Istina »la partita č irrimissibilmente perduta", ali ne za nas, koji snažno kročimo dalje, več za njih kako je dokazalo predavanje i skupština subote i nedjelje.
DOPISI.
Iz Gorice. (Občni zbor N. D. O.) V soboto, dne 19. t. m., popoludne se je tu vršil občni zbor naše podružnice N. D. O. Občni zbor je bil primeroma prav dobro obiskan. Otvoril ga je podružnični podpredsednik tov. Oblak, ki je takoj podal besedo iz Trsta došlemu s rokovnemu tajniku tov. Ekarju. Ta je opomin al dru-štvenike, naj pazno sledijo današnjim raz pravam, ker so zelo važne za nadaljni na predek podružnice. Podružnični tajnik tov. Škabar je nato podal poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu. Članov je štela podružnica 160. Blagajnik tov. Plesničar je poročal o podružničnem denarnem stanju. Dohodkov je imela podružnica 1328 30 K, izdatkov pa 1178 89 Iv. V blagajni je 149'40 K. Podružnica pa ima še precej plač i, ki presegajo ta prebitek. Podružnično denarno stanje je zato neugodno, ker podružnica nima uvedenega podpornega fonda in je dosedaj izplačevala vse podpor < le iz rednih članskih doneskov. Računski zaključek se je potrdil. Nato se je izvolil nov odbor, ki se tekom tega tedna konstituira. Pri točki »razno" je tov. strokovni tajnik toplo priporočal, da se sprejme podporni fond, ker podružnica drugače zaide v take denarne stiske, da ne bo mogla iz njih. Sprejel se je nato podporni fond z mesečnimi vplačili po 40 vinarjev, vsled česar bodo člani dobivali v slučaju bolezni po 3 mesecih rednega plačevana od osmega dneva bolezni skozi 10 tednov dnevno podporo po 80 vin. Ko se je še nato sklenilo, da naj se vsak član po mogočnosti naroči na »Narodnega delavca", je predsednik zaključil občni zbor. Upamo, da bo podružnica v drugem svojem letu prav dobro poslovala.
Šturje pri Ajdovščini. Že drugič moramo prijeti za pero in pisati, kako jih močno grize naša. konsumna trgovina N. D. O. v Šturiji. Že v zadnjem dopisu omenjene osebe iz Šturij kar duška ne morejo dovolj dati svoji jezi na zadrugo. Pretečeno nedeljo so šli naši vrli tovariši v njihovo gostilno, da jim povedo ustmeno, da naj jih pustijo v miru. Poklicali so krčmarja v stransko sobo, da se pogovorijo ž njim, pa niso imeli časa, ker krčmar jim ni pustil, da bi mu resnico povedali v obraz. Rajši se je hvalil, kako debel trebuh ima in se norčeval, kako so naši tovariši nekateri suhi. Povemo mu, da naj svojo hišo najprej pregleda, pa bo
videl, da ima tudi take ljudi v hiši, da ne bi bilo nič greha, ko bi jih kdo pojedel v postu namesto polenovke. In omenimo nej še, da so tel(aj, ko so naši tovariši odhajali domov, prišle krčmarjeve ženske s psovkami nad nje, češ kaj bodo oni, ki so delavci, da one nimajo nikake potrebe za delavci! Torej tovariši,1 pokažimo tudi mi, da tudi mi njih ne potrebujemo. Saj pravi pregovor, da se še bersč celi vasi izogne, pa da se mi ns bi mogli eni hiši. Omenimo naj še, da je dobro klepetala tudi krčmarjeva omožena hči. Rekla je, da je »gospa". Zaradi nas naj le bo tudi plemenita gospa, ali naše delavce naj pusti v miru in naj se le spominja, da si je tudi ona že v tovarni služila svoj vsakdanji kruh.'Za danes naj jim bo to v tolažbo, prihodnjič mogoče kaj več.
Opazovalec.
Organizacijske zadeve.
Redne odborove seje
meseca aprila.
Centralni odbor: 6., 13., 20., 27. aprila.
* Kra evna skupina S v. J a k o b : 5.,
11.,	18., 25.
Krajevna skupina Rojan: 5., 12.,
19.,	26.
Krajevna skupina Škedenj: 7.
Skupina »L 1 o y d“ :	9., 23.
„	»linoleum" :	1., 15.
„	»plinarna" :	14., 21.
„	»Sv. Marko" : 2. 16.
o— Izredni občni zbor skupine
„Lloyd" se vrši nepreklicno v soboto, dne 9. aprila, točno ob 8. zvečer v čitalniški dvorani pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu je: 1. volitev odbora, 2. razno. Prosim, da se člani skupine polnoštevilno udeleže tega občnega zbora.
Strokovni tajnik.
o— Sestanek članov N. D. O. skupine „Lloyd“ se vrši na velikonočni ponedeljek, dne 28. t. m., ob 10. dopo-ludne v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. Namen sestanka: posvetovanje o volitvah v skupinski odbor.
o— Krajevna skupina N. D. O v Rojanu ima svojo sejo v torek 29. t. m.
Iz delavskega sveta.
ds. Posledice neplačane delavčeve mezde. Obrtnik ni izplačal svojim štirim delavcem plače v soboto in tudi v nedeljo ne. V ponedeljek je izplačal dvema nekaj na plačo, druga dva nista dobila ničesar. Vsi štirje so nato izstopili iz dela in vložili tožbo pri obrtnem sodišču. Sodišče je obsodilo obrtnika na plačilo dolžne plače, poleg tega pa tudi v plačilo mezde za odpovedni rok. V utemeljitvi te razsodbe je bilo rečeno : po § 82-a odstavek d) obrtnega reda more delavec izstopiti iz dela, predno poteče delavno razmerje, ako mu delodajalec neupravičeno zadržuje dogovorjeno plačo. V predležečem slučaju je bila plača izplačljiva v soboto in je bil torej delodajalec v smislu §§ 903 in 1334 obč. drž. zak. v zaostanku in to od nedelje. Po dolžno plačo so morali priti delavci sami. Ker pa niso dobili plače niti v nedeljo, je bil delodajalec dolžan jim plačo prinesti sam in delavci niso bdi dolžni priti vdrugič k njemu in zahtevati plačo od njega. Dolžnost delodajalca je bila, da bi jim vročil plačo tam, kjer so bili. Ker je delodajalec zaostal z izplačilom mezde, je prisilil stem delavce, kateri žive edino le od plače, da so razrušili delavno razmerje in poiskali si delo drugje. Zato je bilo vsem štirim delavcem v smislu § 84 obrt. reda priznati plača za odpovedni čas.
Dalje na četrti strani.
■	i ......»E ur" ■■
Zadružna gostilna (lanov N. P. 0.
TRST, vogal ul. Ghega-Carradori.
(Blizu južnega kolodvora.)
Toči izvrstno istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino (opolo) ter kraški teran. Pivo budjejeviško. Kuhinja domača- Priporočamo tovarišem članom in cenjenemu občinstvu.
■	i =1111— "in« T
onsumnn zadruga II. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Nliramare
III.	v Škednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega go-
spodarskega podjetja Je namenjen	le
Vam In Vaši sveti stvari I	•jo
Posredovalnica za delo.
Proste službe:
ps— Tapetnik, dober delavec, dobi takoj delo. Zaslužek dober, stalen.
Službe iščejo: si— Komptoaristinja, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, išče službe v kaki trgovini ali odvetniški pisarni. Vstop mogoč takoj.
si— Večje število težakov, članov N. D. O , dobrih delavcev, sposobnih tudi za druga dela, je v N. D. O. na razpolago vsak čas. Opozarjamo Dato slovenska podjetja, da se v slučaju potrebe delavcev obračajo le na N. D. O.
si— Mladenič, član N. D. O., dober slovenski korespondent, zmožen slo>enskega in italijanskega jezika v govoru, ki se dobro razume v trgovini, z malo kavcijo in večjo garancijo, išče službo iztirjevalca, pijacista ali kaj sličnega. Ponudbe naj se blagovole poslati pod „Mladenič“, na upravo „Nar. Delavca".
DAROVI.
Za ^Narodnega Delavca* so da-
rovali ob priliki društvenega sestanka torek dne 22. t. m. člani N. D. O. K 8.20 in sicer: po 1 K tov. Jak. Purhart, Jos. Kožuh, Iv. Jamšek, Fr. Sprohar in Ant. Pestel; po —.40, Pet. Zabrič, Jos. Bole, Ma t. Kreševič, L. Pegan, Iv. Pertot, Jos. Markočič; po —'20 K Jos. Žnideršič, Jos. Ahac, Fr. Kranjc. Hvala darovalcem, živeli posnemalci!
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.

Tovariši! Širite naš list!
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da j* prevzel
peRorno in sladftičarno
ul. Molin Grande štv. g.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež krak in razne sladščice, potice itd.
Udani Josip Tauč >r.
Na novo urejena
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRSI
(nasproti cerkve sv. Jakoba)
Za velikonočne praznike se priporoča slav. Občinstvu za pečiva v pekarni sami ima na željo vsakovrstnih potic,
pince torte itd.
.TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
pi&zza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastili hiši.
(Vhod po glavnih stopnjicah). — TELEFON it. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4VI«
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/„—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 5lls in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
P	Poštno-hranilnični račun 8i6'004. s
Noto pogrebno podjetje
seje preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejse do najelegantnejše
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da so ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
HENRICH STIBELJ in drugi.
Telefon št. 1402
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADClČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
J
Velika zaloga žepnih in stenskih nr ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N 0 0. so znižane cene.
Književne novosti:
udani
4*lo]z Povh, urar.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najflaejšili ln starih vin s buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Tomo Kole menic
krojač
ui. Giuliu št 31. I. ndst. priporoča svojo moderno urejeno krojač-nido v kateri se izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško obrt. — Cene zmsrne Svoj k svojimi

Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
r kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A1I’Adria" ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratellt talmatl" ulici Zudec he štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
©@©@®®0©@@®@@@©
GREGOR JO: Fo.zlj«, zv. IV. . . . K
vezano «
GOVEKAR:	.Dobra goapodlnja",
gospodarska knjiga za naše mlade g-ljl) gospodinje, vezano..............
„Štiri ruske «like\ povesti ....	» 'T.jo
BENEŠ: .Brodakovskl odvetnik* .	» ,,x
Kip Gregorčiča......................
Vsakovrstne mašne knjige po raz^*1
cenah-	)V03l
NOVOST!
NO''
J V US I !	’ |
Hokiti za dvorane In vrte pn zabavati
• • • I
• • • •
r belo-modro-rudečlh barvah, komad P? metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinafl
Vse te knjige, papir in potrebš2,n se dobivajo v
Slovanski knjigarni m papltnld
Josip Gorenjec
TRST. Via Valdirivo 40..
Josip Štolf* SKfttfS
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska
Podpisani priporoča sl. občinstvu in nom „N. D. 0 “ svojo
Pekarno, slaščičarno in tov. biškotov
v ullel del Belvedere št. 57.
Vedno svež kruh za velikonočne praZ' nike sprtjema pečiva torte, pince, p°' tiče, i, t, d. kar se tudi v pek*101 razpolaga na občno željo in Izbir0, Udani Lovrec Rebul*
•• Osi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Ulosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kup0 jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnog0 in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati P°
neverjetno nizkih cenah
I Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 obl°^ za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega b° gata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, Ida ' srajc, jopič, spodniih hlač, nogavic, ovratnikov, manšeto^' halj, montur (terlis) in vsili drugih predmetov za moške' Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajce z kof monskega * xforta ter močne hlače in spodnje hlače.
Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
Častna krojačnica.	Use po nizkih cenah'
Govori se slovensko,
Priporočam se na najtopleje za Vašo blagoliotfl0 podporo.
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
2. april parnik „Lairaj Nowi-Y >rk via Patrasso-Palermo.
14 aprila parnik , Atlanta" v Bnenos-Aires via Alraeria-Las Palma,s. _	. •
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozni inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trntn, ulica Molla Plooolo St. 2. pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Člani „N. D. 0“ 1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, t ulica BELVEDERE št. 3.
v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zasto
ako nakupite za K 60.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
'lote on St,. 699.	Telefon št. 699.
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa dl Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
" EsMt lisic io inlisi, borzna laroCiii 11 411 01 vloge na knjižice
SiAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
KUPUJE IN PRODAJA
V^ED^OST^E PRPIKJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVILA PISMA,
PRI d v^RlTETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VALUTE IH DEVIZE----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
--- Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30.
I	4 L L _ tekoCi in žiro račun —
II	I4 l vloženi denar obrestuje
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI w	ibi DOKUMENTOM VKRCANJA.-----
Brzojavi: „JADRANSKA" - Tr.t. — Telefon : 1463 in 973.	■ -.-