Posamezna Številka 6 vinarjev. Štev. 208. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjOMIOOl, V SR* (I. »Mffl 1911	LttO XL
= Velja po pošti: =
Za oelo leto napre| . K 26'— za pol leta „ . „ 13' — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . K 24' — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo.....2'—
V	oprati prejeman mesečno K 1*70
===se inseratl: ■
Enostolpna petltvrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po 15 v
sa dvakrat......13 n
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja: i
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob S. uri popoldne.
ifcS- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; noiranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6, "sai ivstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Prvi mednarodni kongres za krščansko vzgojo.
Ob priliki evharističnega kongresa zboruje na Dunaju tudi prvi mednarodni kongres za krščansko vzgojo. V imenu »Slomškove zveze« je pozdravil kongres pri svečani otvoritvi g. nadučitelj Štrukelj.
Jako pomenljiv jc pozdravni telegram prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, ki se glasi:
»Ko pozdravljam Vašo Presvetlost (častnega predsednika kongresa kneza Zdenka Lobkowitza) in člane kongresa kar »najtoplcje, želim iz vsega srca, da se visoki in plemeniti cilj tega kongresa, vzgojiti katoliško patriotično uči-teljstvo, popolnoma doseže.«
Kar se tiče referatov, ki pomenjajo temeljito delo in se vsi gibljejo na visokem nivoju, poročamo temeljnje misli.
Vseučiliščni profesor dr. O. W i 11-mann, strokovnjak svetovnega imena, je 9. t. m. otvoril razprave kongresa s predavanjem o Nalogi u č i -t e1 j s t v a v službi krščanske resnice. Sloveči aristotelik je izvajal, kako je učiteljski stan dobil veljavo, ugled in enotno organizacijo šele po krščanstvu, dočim je bil pa-ganski učitelj suženj. Pokazal je, kako je šele katoliška cerkev smotreno organizirala šolstvo. Temelji in tramovi vzgoje so tudi danes še krščanski. Na ateistični podlagi vzraste na vzgojnem polju le anarhija, za kar je jasni dokaz Francoska. Le v službi krščanske resnice ima učiteljstvo svoje naloge vreden smoter. Značilno je, da pohaja beseda »učiteljski stan« iz srednjega veka. Poleg duhovnika je učitelj nosilec božanskih idealov v človeški družbi. To pa more biti le, ako ostane na krščanskem temelju, v zvezi s cerkvijo, v kateri polje božansko življenje, v harmoniji z duhovništvom.
Institutska predstojnica A. W e i g! iz Monakovega je govorila o Posebnosti ženske vzgoje po naravi, zgodovini in razodetju. Jako dobro je povdarjala, da se gre pri presoji razločka med vzgojo moškega in ženske za posebnosti pri siccr druga drugi enakih vrednotah. Refercntinja je za
ločitev spolov pri vzgoji, koedukacija se ji zdi primerna do desetega leta. Če abstrahiramo od posebnih strok, katerih se mora ženska z ozirom na vedno množeče se naraščanje ženskega dela v modernem pridobitnem življenju učiti, je treba vzgojo ženske osredotočiti na pouk o vzgoji rodbine in gospodinjstvo. Kar se tiče metode, se zde re-ferentinji nekake familiarne, v vsakem slučaju drugače organizirane vzgojc-valnice boljše kakor instituti, ki so po enem kopitu.
H a b r i c h iz Xantena, dobro znan po svoji »Pedagoški psihologiji«, je re-feriral o E k s p e r i m e n tu in špekulaciji v pedagoški psihologiji. Glede vprašanja, ima li v pedagoški vedi eksperimentalno ali zgolj speku-lativno dušeslovje večjo vrednost, jc predavatelj popolnoma prav in čisto v soglasju s sodobnim stanjem tega vprašanja povdarjal, cla eksperiment ne more ustvariti nove psihologije, da se dotika le nižjih strani duševnega delovanja (Istodobno trdi pri nas nek profesor Seidl na podlagi slabo doum-ljenih Flechsigovih in Venvornovili sicer še sila problematičnih preiskav, da se misel kot taka rodi v možganski snovi, česar danes nc trdi noben psiholog na celi zemeljski obli. — Opomb, uredit.) in da rabi vseskozi spekulativ-ne razlage. Zgolj na eksperimentalni psihologiji sloneča pedagogika je nc-zmisel in sploh nemogoča.
Nato nastopi sloveči moralni filozof Viktor Kathrein S. J. in govori o Državljanski vzgoji. Državljanska ali recimo kar naravnost politična vzgoja je danes bolj kot kdaj prej nujno potrebna. Vendar ne more ta vzgoja temeljiti zgolj na idealih Ker-schensteinerjeve reformne šole. Državljanska vzgoja mora sloneti na religioznosti, če ne ni spoštovanja pred avtoriteto in ni prave zavesti dolžnosti in zvestobe, kar jc predpogoj dobrega državljanstva. Kerschensteinovo »Ar-beitsschule« referent b d k 1 a n i a. Ročna delavnost ne more biti središče pouka. Otroci si ne morejo pojmov sami stvoriti, saj ne vsi in ne vse. Kerschein-steinova šola bi povzročila sama subjektivna mnenja in veliko domišljavost. Vednost seveda ni vse, a tudi ne sme pred moralno vzgojo stopiti popolnoma v ozadje. Za samoupravo otroci niso godni; tudi v Ameriki sc ne goji v šolskem obratu, temveč le pri igrali in izletih. Samo skupno svaljkanje gli-
ne in rezljanje podob ne vzgaja velikih značajev, stebrov dobrega državljanstva. Reformujmo obstoječo šolo!
Dr. G i e B w e i n iz Ogrske je predaval o V z g o j i značaja na etič-noreligiozni podlagi. Izborno je zavračal najnovejšo zmoto, katero je izrekel učitelj Durenne na shodu francoskih nesindikalističnih učiteljev, cla namreč »nimajo nc učitelji ne stariši pravice vplivati na osebnost otrokovo in da šola sploh nc sme imeti namena nravstveno delovati, ker da ne vemo, kakšen je pravzaprav ideal nravnega človeka!« To jc naravnost kričeč dokument, kam pride sicer dobro misleče učiteljstvo, ako se odtrga od k r š č a ns k e tradicije! Saj ima Durenne s svojega stališča čisto prav! Seveda je temeljnja zmota v premisi. Namen šole je vzgoja značaja, ideal značaja pa je krščanski človek. Če bi se vzgajali zgolj značaji, kakor Payot zahteva, brez ozira na metafizični ideal, lahko vzgojimo tudi brutalne nadljudi, kvarne človeški družbi. Predavatelj povdarja poleg potrebe, da religioznost ves pouk preveva, tudi potrebo, da se na pripravnicah in univerzah temeljito poučuje moralna an socialna pedagogika.
10. septembra je govoril prvi dunajski vseučiliški profesor dr. Seydl o »V z p o r e d n o s t i med filozofski m i i n p e d a g o k i m i te o-r i j a m i. Predavatelj je krasno pokazal v Sokratu višek harmoničnega spoja filozofske špekulacije in didaktične prakse. Prešel je nato na Platona in Aristotela ter končal s Plutarchom, ki je pedagoške nazore helenistične dobe zbral v posebnem delu. Nato je pokazal v Kristusu vzor pedagoga in povdarjal potrebo, cla se naslanja vzgojna veda na »večno filozofijo«.
Dr. H o r n i c h , ravnatelj učiteljske akademije na Dunaju, je predaval o Predpogojih znanstvene pedagogiki. Pedagogiki, odrekajo danes mnogi značaj vede. Predavatelj zavrača to mnenje. Pedagogika je znanost. Ona je cognito. certa ex principiis certis — gotovo spoznanje iz gotovih principov. Najdovršenejše jc pedagogiko obdelal Otto Willmami na podlagi aristotelsko-tomistične filozofije. V pedagogiki. sc čudovito spaja izkustvo s špekulacijo in prakso. Referent jc ko-nečno omenjal, kako se znanstvena pedagogika med krščanskim učiteljstvom marljivo goji. V svetovni zvezi katoli-
škega učitelistva je združenih že 70.000 učiteljev.
Omenjamo še, da je kongres pozdravil Sveti Oče brzojavno, naučni minister Hussarek pa z lepim nagovorom. Razprave so se vršile v chihu prvaka novosholastične filozofije, kardi* nala Merciera.
23. mednarodni evnarisiičnl kongres.
Dunaj, 10. septembra.
Slavnosti ob 23. mednarodnem kongresu so se pričele danes, ko se je pripeljal na cesarski Dunaj papežev delegat kardinal van Rossum. Na sikanje in hujskanje liberalnega in socialno-demokraškega časnikarskega judka je odgovoril Dunaj s tem, da je mesto naravnost sijajno okrašeno z zastavami.
Ob 3. uri 15 minut se jc pripeljal z dvornim vlakom papežev clele^ gat na prvo postajo v dunajski škofiji. Rekavvinkel, kjer so ga pozdravili dostojanstveniki, na čelu jim škof Pflu-ger. Kardinala legata je na kolodvoru zbrana množica burno pozdravljala. Po sprejemu v Rekawinklu se je peljal dvorni vlak na Dunaj. Zapadni kolodvor je bil slavnostno okrašen. Ko se je ustavil vlak, so pričeli zvoniti po vseh dunajskih katoliških cerkvah in kapelah. Na tisoče in tisoče Dunajča-nov se je zbralo pred zahodnim kolodvorom. Na kolodvoru je čakal med drugimi kardinala delegata za stopi n i k dvora grof Czernin in nižje-avstrijski cesarski namestnik baron Bienertli.
Grof Czernin je pozdravil delegata v prisrčnih besedah v imenu cesarske rodbine, kardinal van Rossum se je zahvalil za. cesarjevo dobroto in izrazil svoje veliko spoštovanje do cesarja.
S kolodvora se je peljal kardinal v dvorni kočiji s spremstvom, ki se je tucli vozilo v dvornih kočijah pred opero, kjer je bil napravljen sprejemni šotor. Med vožnjo so Dunajčani legata burno aklamirali.
Sprejem papeževega delegata pred opero.
V slavnostnem šotoru pred opero so čakali papeževega delegata kardinal nadškof dr. Nagi, nuncij Scapinelli, Župan dr. Neumayer; pred šotorom so pa bili zbrani dunajski podžupan, občinski svetniki, veliko poslancev, ple-i
LISTEK.
Mojo MleKo v Bohinju.
Slike z jezera. Spisal Silvin Sarclenko.
(Dalje.)
8. Cerkev pri sv. Duhu.
Poveslal sem do druge družice, do cerkve pri sv. Duhu.
Svetišče sv. Duha! Če sem preje govoril o sv. Janezu Krstniku, in če pogledam sedaj tebe in se spomnim tvojega imena, se mi dozdeva, da so te vode Jordan, in ti sic oni golob, ki sc je pri krstu prikazal in ostal nad vodami. Tebi pojem Visoko pesem:
»Tvoj vrat je kakor Davidov stolp, ki je zidan z branili . . .
Cedeče satovje so tvoje ustnice, nevesta, mecl in mleko je pod tvojim jezikom, in duh tvojih oblačil je kakor duh kadila.
Zaprt vrt si, sestra, moja nevesta, zaprt vrt, zapečaten studenec.«
Nikamor se v Bohinju moje srce Mi bolj zatopilo, kakor v to svetišče.
Še vedno vidim zidano ograjo, ki obdaja ono sveto mesto; vsa okolica se s podvojeno lepoto zrcali v jezeru, a najlepše se zrcali cerkev pri sv. Duhu. Že sama po sebi jc skrivnostna, a
odsevajoča v jezeru je še trikrat skriv-nostnejša. Kakor višnjevi trakovi so deske njene strehe in krona njenega zvonika je kakor škrlat. Zvonik ie v vodi še vitkejši, jc kakor jezerska vila, katere gradič čuvata mecesen in smreka, ki se v primerni medsebojni razdalji zrcalita v vodi.
Daleč za cerkvijo odsevajo iz glo-bočin celi smrekovi gozdovi, kakor skrivnostno kraljestvo, v katerem živi najskrivnostnejši kralj. Treba jc vedeti ono čudovito besedo, s katero se pokliče skriti kralj, da pi'ide in te obogati na veke; »zakaj njegova lica. so kakor gredice dišav, njegove ustnice so lilije, ki se od njih cedi najboljša mira.«
Cerkev pri sv. Duhu vabi mimo-gredočega potnika v svojo tiho samoto. Nič posebnega, nič umetniškega ni na njej, a te njene slike: — sv. Duh, sv. Frančišek Ksaverij, sv. Janez Nepo-muk —, tako toplo govore k tvojemu srcu, kakor one prve podobice, ki so ti jih kot otroku dali v roke in si jih poljubljal v spoštljivem strahu, kakor da so svetniki sami dibnili vanje nadzem-sko svetost.
Nekega dopoldneva ob desetih sem našel pred glavnim oltarjem klečati odlično gospodo iz Zagreba. Mislil bi, da se ie gospoda že odvadila molitve;
ponekod pač; a drugod še čutijo živo potrebo skrivnostne vezi, ki spaja vidni svet z nevidnim, in ta vez je — molitev.
Ona gospoda je bila od nerazumljive svetosti, ki diha v tej cerkvi, tako prevzeta, da se iz nje gredoč ni upala ozirati okoli sebe. ampak je molče, sklonjena odšla, in kakor bi se bala, da od-veje kak dih svetosti iz cerkve, jc vrata zaklenila za seboj.
Tako sem poslal jetnik v cerkvi. Ni kazalo, cla bi do dvanajstih prišel kdo drug do cerkve, kakor corkvenik, ko stopi zunaj po stopnicah v zvonik, da zazvoni poldan.
A ni mi bilo treba čakati dve uri, komaj dve minuti; ključ v vratih jo zarožljal, in v cerkev jc stopil nov mo-livec in takoj za njim še drugi in tretji.
Samotna je cerkev pri sv. Duhu. a osamljena ni; vsaj v poletnem času ne, kadar gori pred tabernaklom večna luč.
Bodi pozdravljena, moja. lepa družica, cerkev pri sV. Duhu! — V slovo šc eno pesem mimoveslaje:
Tebe gledat slednji dan hodim, ves zaverovan; v tebi mi je moj Gospod bližji, slajši kot drugod. Čez dreves zeleni rob tiho gledaš kot golob: Val ob tebi tih zaspi, duh se v tebi pomiri.
9. Velika bajta.
Nad cerkvijo pri sv. Duhu se razprostira širok pas lepega, polja, ki se zove Velika bajta
V davnih dneh je moralo biti tod posestvo sel.skcgai veljaka.
Ko sem gledal to poševno žitno polje: v skalah in grmovih, v grebenih in kotlinah, ob potu in ob gozdu, sem v duhu zagledal pred seboj svetopisemskega scjavca:
»Šel je sejat svoje seme; in ko je scjal, ga je nekaj padlo polog pota, in je bilo pohojeno, in ptice neba so ga po-zobale. In drugo je padlo na skalo; in kadar je pognalo, jc usehnilo. ker ni imelo vlage. In drugo jc padlo med trnje; in trnje, ki jc z njim vred zraslo, ga je zadušilo. In drugo je padlo v dobro zemljo, in jc rasllo in storilo stoični sad.« (Sv. Luk. VIII. 4—8.)
Na Veliki bajti jc pač mnogo semena padlo v dobro zemljo. Ječmen se jc priklanjal k tlom. kakor mlinar, ko sope s polnimi vrečami proti mlinu.
»Kdaj ga požanjete, oče cerkvenik?«
»Še danes pričnemo, če pride žali j ica.«
Isti čas se je izza bukovja prikazala poštama žunjlca, takoj za njo, ali pravzaprav še pred njo se je pripodila njena objestna koza.
miči in plemkinje in inozemski škofje. Viharno so pozdravili kardinala, ko je izstopil iz dvorne gala kočije. Kardinal dr. Nagi je šel papeževemu delegatu nasproti. Visoka cerkvena kneza sta se dvakrat objela, nakar sta se podala v sprejemni šotor, kjer je nagovoril kardinal dr. Nagi papeževega delegata. Pozdravni govor kardinala dr. Nagla.
Dunajski nadškof kardinal dr. Nagi je izvajal:
»Sveto veselje mi prešinja srce, ker morem Vašo Eminenco pozdraviti v glavnem in prestolnem mestu Dunaju, ko Vas v svojem in v imenu vse duhovščine. in vernega ljudstva spoštljivo pozdravljam, kakor se mora pozdraviti onega, ki pride v imenu Sv. Očeta med nas. Kakor je v naših srcih vkoreni-njena ljubezen nasproti skupnemu očetu krščanstva, tako prisrčno pozdravljamo legata skupnega očeta. V tem trenutku naznanjajo zvonovi cele nadškofije vernikom, da je prišla Vaša Eminenca kot legat Sv. Očeta, da v našem ljubem Dunaju v papeževem imenu predsedujete slavnosti evliaristič-nega. mednarodnega kongresa. Zvoni se iz tistih cerkva, kjer vlada evharistični Izveličar v občinah. Zvonenje navaja misli vseh na papeža in marsikateri verniki, kc> čujejo zvonenje, jokajo v hvaležnosti in v ljubezni, ki jo čutijo do papeža. Vašo Eminenco pa pozdravljamo v glavnem in prestolnem mestu Dunaju še s posebnim veseljem kot člana tiste kongrcgacije, ki je darovala dunajskemu mestu po milosti zakramenta Sv. Rešnjega Telesa apo-steljna nove dobe, svetnika sv. Kle-mensa Marijo Ilofbauer, ki je še nc pred sto leti, ob času, ko je še vera in izpolnjevanje verskih dolžnosti trpelo na posledicah revolucije in vojske, kazal na sv. evharistijo in na sveto obhajilo in oživil sveže krščansko življenje v srcih mladine in dozorelih mislečih starejših ljudeh. Pozdravljam Vašo Eminenco kot ožjega sobrata našega dunajskega svetnika in še posebno kot pospeševatelja novega krščanskega življenja s sv. Evharistijo med mladimi in starimi, med tistimi, ki šc stoje oddaljeni in med tistimi, ki se približujejo. Naj bi po Vaših rokah in po Vaši nlolitvi postalo veliko deležnih blagoslova vere njim samim in našemu času v korist! V to pomozi Bog!«
Govoru kard. dr. Nagla so vsi, ki so stali okolu sprejemnega šotora, navdušeno pritrjevali. Oči vseh so se uprle na papeževega legata, ki jc visoke postave in ki se je s krepkim, simpatičnim glasom sledeče zahvalil:
»Eminenca! Ko se istinito zahvaljujem za prisrčne pozdravne besede, se z veseljem spominjam, tla je ta slovesen sprejem povzročila globoka vera, ki je nobena stvar ne omaja. Pozdravili ste me kot odposlanca namestnika Jezusa Kristusa, našega evhari-stičnega Zveličarja na zemlji. Pozdravili ste me v imenu duhovščine in ljudstva. Srečen sem. da morem pozdrav vrniti z blagoslovom svetega Očeta. Vsem prinašam blagoslov našega slav. vladajočega papeža Pija X., prinašam ga Njegovemu apostolskemu Veličanstvu, vašemu visokospoštovanemu in ljubljenemu cesarju in kralju, prinašam ga najvišji vladarski rodbini, prinašam ga Vaši Eminenci, zelo ljubljenemu sinu Njegove Svetosti, čestiti duhovščini, ljubim Dunajčanom (Živahno, navdušeno pritrjevanje in »Živio«-klici.) in vsem prebivalcem monarhije. Ne morem najti besed, cla. izrazim svoje veselje in svojo hvaležnost Najvišjemu, če pomislim, da živi duh sv. Kle-
»Ali ste naročili samo žanjico, ali tudi kozo?« sem vprašal gospodarja..
»Kako-pa. Tudi koza je prišla. Kako-pa, saj je nimam kje pustiti. Po-molzena še ni. Pri Mežnarjevih jo po-molzem. Kako-pa. Sivka, sem beži.«
Sivka se ni zmenila za starko, zašla je v bližnje grmovje, da se pošteno napase.
Zenica se je zasmilila sama sebi in je proti meni zatarnala:
»Vidite, gospod ! Ta koza to so moji favženti. Kako-pa, hišo sem morala odstopiti sinu. Sedaj nc pozna več svoje matere. Nevesta jc pa še hujša, kakor on, kako-pa. Tako-lo se trudim po drugih bajtah, da si zaslužim bori kruhek. Veste, nič srca nimata, kako-pa . . .«
Še eno besedo je imela na jeziku, a sc je morala ozreti po kozi, ki se je med tem žc nekje v grmovju poskrila.
Nad Veliko bajto se dviga temno-zelen smrekov gozdič z dvema svetlo-zelenima oazama, kakor velika zelena ptica, ki se z razprostrtimi krili spušča doli na jezero; vsaj v vodi sc to tako lepo vidi, da si čolnar nehote zapoje: Barčica po morju plava, drevesa se priklanjajo.
Ob južnozahodni strani jezera se sklanjajo nad vodami vrbovi grmovi,
rnensa tako sijajno v srcu dunajskega višjega pastirja in v njegovi verni duhovščini. «
S svojim govorom je kardinal-legat potegnil za seboj poslušalce, ki so mu, ko je svoj govor končal, navdušeno ploskali in mu priredili navdušeno, prisrčno ovacljo.
Pozdrav dunajskega župana.
Dunajski župan dr. Neumayer, jo pozdravil kardinala - legata v imenu Dunajčanov in naglašal, da so Dunaj-čani že ob slavnih turških vojskah bili prcdborilci krščanstva.
Odgovor kardinala-legata dunajskemu županu.
Kardinal-legat je odgovoril županu sledeče: »Prisrčno se Vam, gospod župuu, zahvaljujem, ker ste me v imenu mesta pozdravili. V zastopstvu mesta spoštujem potomce tistih junakov, ki so ob resnih zgodovinskih časih z velikim junaštvom branili naš zapadni krščanski svet pred polumeseom. Prav imate, ker ste ponosni na slavno zgodovino svojega domačega mesta. Posebno me je ganilo, visokospoštovani gospod župan, ker hoče zastopstvo vašega mesta vero, ki je v dunajskem prebivalstvu tako globoko vkoreninje-na, mladini v šolah vedno ohraniti. Ganjeno je bilo moje sire, ko ste izrazili svojo ljubezen in spoštovanje, ki jo čuti stai i Dunaj še danes nasproti ev-harističnemu Bogu, središču krščanstva. Želim, da bi bili bodoči dnevi lepi dnevi za Vaše domače mesto, ki naj žive še dolgo v spominu vseh.«
Tudi ta govor so poslušalci navdušeno poslušali in ga viharno odobravali.
V stolnico sv. Štefana.
Od sprejemnega šotora, do cerkve sv. Štefana jo napravil dunajski kapi-telj z dunajsko in z drugo duhovščino špalir, ki se je podal po sprejemu v dunajsko nadškofijsko cerkev. Kardinal-legat van Rossum je. korakal pod bal-daliinom med kardinalom Naglom in nuncijem in škofom dr. Zschokkejem, kjer so se najslovesnejše poklonili Najsvetejšemu.
Po končani ceremoniji se je kardinal-legat s spremstvom odpeljal na dvor, kjer se je nastanil kot. cesarjev gost v takozvanih Radeckyjevih apar-tementih.
Sv. oče katoliški Avstriji.
Sveti oče papež Pij X. jc ob 23. mednarodnem kongresu izdal sledeče lastnoročno pismo katoliški Avštro-Ogrski:
»Našim ljubim sinovom, katoličanom avstro-ogr. monarhije, zlasti onim slaročastitljivega glav. mesta, odlične trdnjave krščanstva, ki obnavljajo podedovano slavo, ko se slovesno Jezusu Kristusu v najsvetejšem zakramentu Sv. Rešnjega Telesa poklanjajo, so ob tej upapolni priliki posvečene naše misli v očetovski ljubezni. Z željo, da ostane spomin na evharistični kongres neizbrisljiv in da se po njem ohranita in pomnožita vera in pobožnost, podeljujem iz srca aopstolski blagoslov.«
V Vatikanu, dne 4. septembra 1012.
Pij X.
Kardinal - legat pri cesarju v avdienci.
Cesar Franc Jožef I. je zaslišal včeraj ob pol šesti uri zvečer kardinala-legata pl. Rossuma v posebni avdienci, v kateri je sprejel papeževo lastnoročno pismo.
Cesar vrnil legatu obisk.
Danes dopoldan je Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef vrnil kardi-nalu-legatu obisk v njegovih aparte-
čuvaji jezerskega miru, v posameznih presledkih se vrste eden za drugim, kakor čuvajniške lope ob železniškem tiru. Varno hiti vlak mimo čuvajnic in brezskrbno brzi »Črtomir« mimo vrhovih grmov; saj ravno tam, kjer stoje vrbe. se zdi jezero Še posebno mirno in pokojno.
Le včasih se, v polglasnem vetru, zazibljejo vode ob vrbovem obrežju, in takrat je jezerska gladina liki zelen plašč, v katerem so našite biserne ko-ralde. Colnič zdrči po njih in zapušča za seboj tisočero srebrnih črepinj.
Še enega jezerskega čuvaja ne smem prezreti. Visok je in mogočen, če treba, z velikimi koraki prekorači jezero, kakor bi šel po suhem. Na ramo bi mogel vzeti ccli svet in še več, in mimogrede bi se samo včasih malo uprl na orjaško potno palico.
Ne verujete?
Torej ne poznate sv. Krištofa? Tam na vogalu cerkve pri sv. Duhu stoji in straži svetišča. Pri sv. Janezu Krstniku sta celo dva, pri svetem Pavlu v Fužinah pa zopet eden.
Sv. Krištofov torej mnogo, ki pomagajo Bohinjcem nositi Kristusa in njegov križ . . .
(Dalie.)
mentih, čast, ki se izkazuje samo suve-renom, oziroma njihovim zastopnikom.
Nevaren položaj do Balkonu.
Kljub vsemu mirovnemu prizadevanju evropskih velesil se položaj na Balkanu vsak dan ostrejše razvija. Bolgarska, Srbija in Črna gora so v mrzličnem razpoloženju, vlade ljudstvo komaj krote in zadržujejo v njegovem vojnem navdušenju. Tudi Grška se .ie začela buditi in ogiedavati za zavezniki in Srbija je s prepovedjo izvoza žita in krme pokazala, da si je v svestj resnih časov.
Nenflrnemu, pričakovanja polnemu razpoloženju v balkanskih krščanskih državah v današnjih dneh se seveda ni prav nič čuditi; vsaj vsa ta ljudstva že dolge dobe hrepene po trenotku, ko bi mogle davnemu smrtnemu sovražniku zadali zadnji udarec in osvoboditi zadnje svoje brate iz njegovega jarma. In nihče no more tajiti, da je vsaj na prvi pogled baš sedaj najugodnejši čas za usodni udarec. Turčija se zvija v krčih silnih notranjih homatij in razun tega je zapletena v vojno z Italijo. Sedaj ali nikoli! — tako si kličejo balkanska, krščanska ljudstva. In Turčija sama čuti, da ako sedaj zopet popusti pritiskom velevlasti, ki zahtevajo od nje temeljite ureditve njenih notranjih razmer, pokaže toliko svojo slabost, da bo morala biti pripravljena na največje nove žrtve svoje oblasti in svojega ozemlja v Evropi. Zato vre tudi v turškem ljudstvu, in zdi se, kakor da bi Turčija sama želela, vojne z balkanskimi državami in da sama neti krvoprelitja, kakor je bilo ono v Sje-nici in v Kočanih: turška vlada skoro nima nikakega drugega izhoda iz sedanjih homatij.
V	naslednjem nekaj podrobnosti k položaju.
Sofijski »Dnevnik« priobčuje iz Varne pismo, v katerem se poroča o ravnokar zaključenem tajnem kongresu »odbora za uničenje Turkov«. Na kongresu so padale tudi grožnje z napadi na vlado in vladarja, ako se ne bo vpoštevalo ljudske volje, ki hoče vojno. Zapisnik o sejah kongresa je došel v Sofijo s podpisi in pečati, kot emblemi pa služijo okx'vavljeni meči. List nato potrjuje vest, da je pred dnevi srbski poslanik v Sofiji nenadno odpotoval v Belgrad, od koder se je sedaj povrnil v Sofijo z lastnoročnim pismom kralja Petra na cara Ferdinanda; pismu je bil pridan tudi načrt konfederacije med Srbijo, Črno goro ln Bolgarsko.
»Dnevnik« trdi nadalje, da delajo Turki velike vojne priprave na bolgarski meji, ter priobčuje oklic Črnogorcev, ki pravi, da Arbanasi plenijo po srbski in črnogorski meji, ter poziva Bolgare, da pribite bratom na pomoč.
6. t. m. je dospel v Sofijo carjev starejši brat princ Filip Koburški, o katerem je znano, da se car v važnih trenotkih rad zateka k njemu za svet. To in pa dejstvo, da je bolgarski poslanik v (Parizu, Stančov, podaljšal svoje bivanje v Bolgarski, vzbuja med diplomati mnogo pozornosti. Oficielno pa se seveda zagotavlja, da je princ Filipov obisk docela zasebnega značaja.
Car Ferdinand je bil 6. t. m. v smrlni nevarnosti; drvil je v avtomobilu proti lesenemu mostu nad potokom blizu njegove vile Santjakov. Ta most jc bil pa malo preje zažgan in šoferju se je šele v zadnjem hipu posrečilo vozilo ustaviti.
Sofijski ministrski svet se vsak dan sestaja; »Sofijska večerna pošta« poroča, da sta F. Teodorov in P. Abra-šev v neki seji odločno zahtevala, da se. prične vojna s Turško; Teodorov jc vrhutega zahteval, da se skliče tako-zvaiii veliki kabinet, ki bi imel nalogo za časa vojske voditi državne posle. Ostali ministri so se. pa temu uprli. Ta stvar se je od merodajne strani (demontirala.
V	Sofiji jc izšla brošura z naslovom : »Pripraven čas za vojno s Turško ln uloga carja Ferdinanda«, ki jo je spisal bivši častnik dr. Atanasov in jo je ljudstvo takoj v neštevilnih izvodih pokupilo. Brošura jc ognjevito pisana, navdušuje za boj in osvetljuje sedanji balkanski položaj kot na vseh straneh pripraven za odločilen korak. Zanimivo je v brošuri zlasti primerjanje turških in bolgarskih vojnih sil; tako stoje nasproti dvema bolgarskima pehotnima vojnima zboroma trije turški, nasproti trem bolgarskim pehotnim polkom stoj: pet turških, proti dvema bolgarskima divizijama tri turške; torej proti 400.000 bolgarskim pešcem 700.000 turških. Konjenica: Bolgarija 40 eska->onov, Turčija 60 — so pa turški eska-
i ivni nekoliko manjši kakor bolgarski.
Topništvo ima Bolgarija po mnenju Atanasova v vsakem oziru holjše in močnejše, nego Turška. Atanasov skle-pa, da je v vojnem oziru Bolgarija mnogo na boljšem, nego Tui-ška in zahteva vojno, »da se že enkrat neha tisočletno gorje trpeče raje«.
Rusija je v to bolgarsko vojno navdušenje jako odločno posegla; »Utro Rosiji« v Peterburgu prinaša vest, da je car Nikolaj naročil ruskemu poslaniku v Sofiji, da bolgarskemu ministrskemu predsedniku Gešovu sporoči, naj Bolgarska na vsak način ohrani mir, ker Rusija v nasprotnem slučaja vnaprej odklanja vsako odgovornost za posledice.
»Novojc Vremja« pa prinaša nas slednjo brzojavko iz Sofije: Bolgarska vladi: je pod vplivom vojnega razpolo-, ženja ljudstva, zlasti pa po vojaških spopadih Turkov in Črnogorcev začela omahovati v svoji miroljubnosti. Rezultat tega omahovanja je bil načrt bolgarske vlade, da Turčijo s pomočjo F,vrope primora, da izpolni § 23. berolinske pogodbe. Ako bi sc Turčija uprla, bi Bolgarija, Srbija, Grška in Črna gora okupirale evropsko Turčijo in jo z orožjem v roki prisilile, da izpolni odredbe berolinske. pogodbe, nato pa bi te države svoje vojaštvo zopet od-poklicale iz Turčije. Na Dunaju so se požurili in zagrozili Bolgariji z obis-i kom grofa Berchtolda v Bukarešti in dali čuti, da bi v slučaju vojne Rumu-ni za hrbtom napadli Bolgaro. Nato se je bolgarska vlada obrnila na Rusijo, Francijo in Angleško s prošnjo, da pri-, trdijo bolgarsko-srbskemu načrtu balkanske »kvadruple aliance« in zadrže sovražnosti Rumunije, kajti nihče ne misli na zavzetje tujega ozemlja in rušenje statusa quo, nego gre edino le za. uresničenje 8 23. berolinske pogodbe, katero je ugotovila vsa Evropa. Ta korak bolgarske vlade je imel pa po« polen n e u s p e h. Tudi Rumunija je sporočila bolgarski vladi, da slejko-. prej ostane na. strani miru in v nobenem slučaju ne odobrava bolgarskih vojnih namenov. Vse to, zlasti pa kategoričen ton ruskega odgovora, je silno delovalo na bolgarsko vlado; v ministrskem svetu je ob pretresu teh stvari došlo do velikih nasprotstev med mi« ni stri.
Belgrajske »Večerujc Novosti« so doznale, da se na merodajnem mesto namerava sklicati narodno skupščino k izrednemu zasedanju; skupščina ima ostati zbrana toliko časa, dokler se »e razčisti situacija v Turški.
Pašič se je glede zunanjega polo« žaja izjavil, da upa, da se vse mirno konča, kljub temu pa je Srbija pripravljena na vsako eventuainost.
Turška vlada je v Macedonijo odposlala nadaljnih 50.000 mož ter ima sedaj vsega skupaj ondi 250.000 vojakov.
Upor v turški vojski.
. »Times« se poroča iz Carigrada, da sta se uprla dva redifska polka iz Bruse in korakata proti Kari. List pripominja, da se iz tega dejstva vidi, da Turčija ni tako pripravljena za vojno, kakor se v obče domneva.
Vlak z vojnimi potrebščinami za Srbijo.
Iz Skoplja se poroča, da je ondi mimo peljalo 30 železniških voz vojni material za Srbijo, a da so Turki ta material zaplenili.
Bolgari se vračajo v domovino.
V Skoplju živeči Bolgari so dobili obvestilo, naj se pripravijo za odhod v domovino.
15.000 ameriških Bolgarov je obvestilo bulgarsko vlado, da se vrnejo domov, da se udeleže vojske.
Boji ob bolgarski meji.
O spopadu med Bulgari in Turki dne S. t. m. se poroča, da je trajal boj do osme ure zvečer. Ponoči se ni streljalo. Drugo jutro so pričeli Turki zopet streljati na Bulgare, ki začetkoma niso streljali nazaj. Ob 2. uri popoldne so pa bili Bulgari prisiljeni streljati na Turke. Boj je trajal do 9. ure zvečer, dasi je turški poveljnik ukazal turškim vojakom, da naj ponehajo streljati, a ga niso ubogali. Sicer so pa Turki 9. t. m. tako slabo merili, da niso nobenega Bulgara zadeli.
Srbsko - bulgarska koop* racija proti Turčiji.
»Vossisčhc Zeitung« poroča iz Bel-grada: Srbski poslanik v Sofiji je sklenil dogovor z notranjo makedonsko organizacijo in s srbsko vlado, po kateri bodo srbske in bulgarske vstaške čete v Makedoniji in v Novem Pazarju skupno nastopaie. Podrobnosti sc je bulgarski poslanik dogovoril v Bclgra-du z zunanjim ministrom Jovanovi-čem. Kooperacija namerava dovesti do vojaške kooperacije Srbije z Bulgarsko proti Turčiji in siccr z nastopi čet
v Makedoniji in v Sanclžaku. Bulgar-ska vlada sc tej politiki še ni pridružila.
Koncentracija francoskega brodovja v Sredozemskem morju.
»Matin« poroča, da je sklenila francoska vlada koncentrirati vsa vojna brodovja v Sredozemskem morju. 15. oktobra bo francoska vojna mornarica že zbrana v Sredozemskem morju.
Velike vole na Ogrskem.
Obe armadi sta stopili v vojno stanje 8. t. m. ob 5. popoldne ob rekah Maroš in Tisa, ki sta radi deževja zelo narasli. Vodstvi obeh armad morata skrbeti, da premostita reki, ker se smatra, da so vsi mostovi in prehodi čez reki podrti. Letalni stroji teh zaprek nc poznajo, a ker jc nebo oblačno, vreme slabo in ve temo, tudi aeroplani ne morejo nikamor. Dne 28. t. m. sta pričeli obe armadi poizvedovalno službo z malimi oddelki na konjih, z vozovi in pešci. Ker so obrežje reke Maroš stra-žili oddelki severne armade, so se takoj pričeli manjši boji, a vendar se je več oddelkov južne armade prepeljalo čez reko. Pri severni armadi se je takoj začetkom vaj dvignil en aeroplan, pri južni pa pet, v katerih ko častniki ido pozne noči poizvedovali, kako da so sovražnikove čete razvrščene. Tudi 9. t. m. so aeroplanisti pridno poizvedovali in nadzorovali osobito, kako da so se premikale prednje straže. Veliki oddelki so namreč še počivali in so bili skriti po vaseh, trgih in mestih, tako da jih aeroplanisti niso mogli izslediti. Opoldne so se pa pričele pomikati kolone proti reki Maroš. Kmalu po 12. uri 9. t. m. je pričela južna armada (sovražnik) na treh krajih v okolici Nagy-Szanada graditi mostove čez reko Maroš, kjer so žc prejšnji večer prepodili slabe kavalerijske oddelke severne armade. Ker je reka zelo drla, so pionirji mostove počasi gradili; ob 4. popoldne je prevozil reko pešpolk št. 2 in zasedel breg, nakar so zgradili do pol 7. zvečer most na pontonih. Prva kavalcrijska divizija severne armade jc bila o tem obveščena in je odposlala vojake in artiljerijo, ki je na most streljala. Pričelo se je živahno streljanje s topovi. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je bil navzoč, ko so gradili most in je živahno zasledoval delo pionirjev in boj. Ker je mogel 12. armadni Kbor šele ponoči prekoračiti most in je bilo pričakovati, da se že ponoči ali pa zjutraj prične boj, je sklenil nadvojvoda Franc Ferdinand prenočiti v Apat-falvi. Dasi je proti večeru deževalo, je ostal prestolonaslednik do 8. zvečer pri mostu. Roka Maroš jc 100 do 150 metrov široka, precej globoka in jc radi deževja narastla.
Za velike vaje na južnem Ogrskem je izdal generalni štab sledeče povelje: Južni sovražnik prodira z dvema namišljenima armadama iz Slavonije čez spodnjo Dravo proti ozemlju Budimpešta—Komorn, kjer sta tucli zbrani dve severni armadi, ki pričneta 11. t. m. prodirati proti sovražnikovi glavni sili. Operacije so sc pa včeraj takole izvedle: Poveljstvu 12. armadnega zbora (južna armada) se je ponoči od 9. na 10. t. m. posrečilo, cla so vse tri pehotne divizije prekoračile reko Maroš in sc razpostavile. ena poleg druge v bojni red. nad Apa-tfalvo. Dno 10. t. m. se je pričel mecl divizijami 12. (južna armada) in 7. armadnega zbora (severna armada) prvi večji boj, v katerem je zmagal južni sovražnik in prisilil poveljstvo 7. armadnega zbora, da se je prostovoljno umikal proti Mezo Hcgyesu. Sovražnik mu je počasi in previdno sledil, ker se mora ozirati na dejstvo, cla razpolaga severna, torej »naša« armada, še z enim ar-rpadnjm zborom, medtem ko še ni gotovo, čc se more vodstvo južne armade, torej »sovražnik«, s pripravljenimi honvednimi divizijami pomnožiti. Prehod čez reko Maroš je vsekakor »sovražnik« prav dobro izpeljal.
Pravda o sveiogorski podobi Matere DoZje završena.
Goriški starinar Giovanni Gyra je kupil pred nekaj leti pod roko podobo svetogorske Matere božje. Za to sliko je dal baje 80 kron, hotel pa si je. zagotoviti dober zaslužek. In začel jc »preiskavo«, nosečo na vseh etapah pečat nedostutno izobrazbe na tem polju, pred vsem njegovo »auri fames«. Razglasil je svojo sliko z bobnečo reklamo za izvirnik, ki ga je leta 1544 daroval svetogorski božjepotni cerkvi patriarh Grimmani, sedanjo sliko v romarskem svetišču pa za kopijo.
Tem trditvam so stopili možje nasproti, ki so jih z zgodovinskimi viri in z logiko svojih sklepov pobijali. Na čelu jim je korakal P. Kalist Medlč, ki
je zasnoval in vodil ta odpor. Za njim so v prilog svetogorskemu izvirniku pisali prelat Drexler in dr. Ličan.
A na vsako publikacijo teh mož jc odgovoril Gyra z novimi dozdevnimi protirazlogi v prilog svoji sliki. Razpošiljal je dopisnice, v katerih žaljivo napada učenega prelata Drexlcrja in ga sramoti pred svetom kot nevedneža. Stvar je prišla konečno pred najvišje, cerkvene oblasti, ki so zahtevale temeljito rešitev te zadeve.
Njegova ekscelenca, presvetli mc-tropolit goriški je sklical komisijo izvedencev. Obrnil se je do ravnatelja kranjskega deželnega muzeja, prof. clr. J. Mantuanija in na njegov predlog naprosil še generalnega konservatorja, vseučiliščnega profesorja dr. M. Dvo-faka z Dunaja, prelata Drexlerja in konservatorja prof. Gnirsa. Poslednji se zaradi odsotnosti v preveliki daljavi ni mogel komisije udeležiti.
Dne 17. avgusta se je podala trojica izvedencev na Sveto Goro z nalogom, vestno in resnično to preporno zadevo rešiti, tudi čo ni v prilog svetogorski sliki. Podobo so sneli z oltarja in jo prinesli v zakristijo na svetlobo. Tu se je natančno in vestno preiskala tako glede na tehniko kakor na slog in druge okolnosti. Rezultat tega komisi-jonelnega preiskovanja je, da jc podoba Matere božje v oltarju na Sveti Gori nedvomno izvirna, lo je lista, ki jo je leta 1544 daroval patriarh Grimmani.
Da se pa komisija prepriča, kaj je z Gvrovo sliko, o kateri je sicer znano, da je kopija, iz konca 18. veka, jc poizkusila po dveh članih ogledati si i to. Gyra je gospodoma ni hotel pokazati. S tem je pač sam pripoznal, da njegova izvajanja ne drže.
Sestavil se je protokol, v katerem se izjavlja, da je podoba Matere božje v frančiškanski cerkvi na Sveti Gori pri Gorici slika iz prve. četrti XVI. veka in cla je to i po slogu i po tehniki tako gotovo dokazano, da je vsak dvom izključen. S tem je pa dalje tudi dogna-no, da jc slika na Sveti Gori ravno lista, katero je patriarh Grimmani leta 1544 daroval. Kajti ni mogoče domnevati, da bi se bil pri kaki poznejši iz-preminjavi ta. patriarhov dar nadomestil s starejšo, pred letom 1544 narejeno kopijo.
Slika je dalje ravno tista, ki je bila leta 1717 kronana. To je dokazano po nastavku, ki so ga dodali nad glavo Marijino v to svrho. Dokazano je pa tudi po ostankih pritrdb in po tem, da luknjice na. izvirnih kronah natančno s temi žebljički soglašajo. Pristne zlate krone se hranijo v samostanu in imajo vzboklo vdelane začetnice od imena darovateljice A. C. V. S. (Anna Catharina von Schellenburg), vrezane grbe vatikanskega kapiteljna in rodo-vinc Sforza ter vzboklo vdelano letnico 1716.
Slika jc pa žalibog slabo ohranjena in zelo preslikana. Zato se bode popravila in na preslikanih mestih se bodo nove plasti odstranile. Potem bo evontuelno mogoče dognati, kateremu beneškemu slikarju iz prvih 25 let šestnajstega veka bi bilo podobo pripisovati. Kajti nepreslikane partijo na tem umotvoru kažejo veliko umetniško zmožnost.
Izključeno pa jc — v kolikor jc mogoče sedaj soditi — da bi bilo pri-pisavati Giovanni Belliniju, kakor to določa po svoji kopiji starinar Gyra v Gorici.
Kranjski romarji, kateri so morebiti čuli o tem, imajo torej zadostilo, da niso spoštovali v podobi svelogor-ske Matere božje kak poznejši posnetek. ampak pristno podobo, ki je obenem tucli zaradi tega velike kulturne važnosti, ker je pravi umotvor.
Sicer je pa tucli pripomniti, cla milosti svetogorske božje poti niso navezano na podobo, ampak na kraj. kajti milosti so se pred delile, nego ,ie dospela podoba gori. Ravno zato so prizadeti krogi mirno pričakovali komisijsko sodbo, tudi ako bi sc ta glasila, da je slika posnetek. A prišlo jc tako, kakor so bili na Goriškem šfrši krogi prepričani. S tem je zadeva za vedno končana.
PRED IZPREMEMBO VLADE.
»Die Dcutschen Naehrichten« poročajo, da prevzame grof Sturgkh vodstvo ministrstva še ta teden, a da se sedanja vlada ne bo mogla več dolgo držati. Splošno sodijo, da ostane vlada Sturgkh na krmilu, dokler sc ne pokaže, kako izpadejo spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Z ozirom na spravna pogajanja bo državni zbor v jesenskem zasedanju rešil le državne potrebščino, velika politična vprašanja se pa prepuste Sturgkhovemu nasledniku. Ime bodočega moža ni znano, imenujejo se kot Stiirgkhovi nasledni-
ki baron Beek', dr. Bilinski, Koerber, največkrat se pa imenuje tržaški namestnik princ Ilolienlohe. — Pododbor socialno-zavarovalnega odseka je sklican k seji dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne.
i________
Štirje požari v ljubljanski oksllci v eni noči.
Nočna straža potrebna.
Razburjenje, ki je preteklo .spomlad vladalo v ljubljanski okolici vsled vedno se ponavljajočih požarov, se jo ravno nekaj poleglo, kar nas je nocojšnja noč zopet navdala s strahom in skrbjo za domove. Ob pol 1. ponoči je mod silnim nalivom dežja začel goreti Znidarčkov kozolcc-dvojnik, napolnjen z mrvo in slamo. Vižmarska in šentviška požarna bramba ste bili takoj na mestu in zabranili, cla se ogenj ni preselil na bližnje hiše in gospodarska poslopja. Kozolec sam je popolnoma zgorel in' vse, kar je bilo notri. Ravno je prihitela še draveljska požarna bramba, kar se na drugem koncu vasi ob okrajni cesti zasliši glas: gori! Gasilci in vsi drugi so bili kar zbegani. Začel jo goreli pod Blaža Rozmana, vulgo Mihovčev. Okrožni načelnik župan Belec je določil par mož za stražo pri kozolcu, vsi drugi so hiteli na novo pogorišče. Vse tri požarne hrambe so tu zastavile tako uspešno, cla je pogorel samo pod s šupo; rešilo sc jc pa veliko slame, nekaj mrve in drv. Le neumornemu delu gasilcev se je zahvaliti, da sc nista užgala tik zraven poda stoječa s slamo krita hiša in hlev. Niso pa gasilci še komčali svojega dela, žo se jc nebo zažarelo na nasprotnem koncu pod vasjo: gorel jc kozolec s šupo pri Luciji (Mariji Škrbinc). Ker so bili vsi Vižmarci s sosednimi gasilnimi društvi pri Mihovcu, ni čuda, da je kozolec pri Luciji skoraj že do tal pogorel, ko so gasilci došli. Rešiti so za-mogli le nekaj drv. Precej drv, fižola in mrve na kozolcu (plajšu) je pogorelo. Zabranili pa so, da se ogenj ni razširil na hišo in hlev. Toda ognja to noč še ni bilo komec. Naenkrat so ljudje zopet za vpili: na Poljanah gori! Razburjenje je bilo strašno, ženske in otroci so jokali, moški so ugibali, ali kaže ostati doma za stražo, ali iti gasit na Poljane. Na Poljanah je pogorel Puklarjev kozolec s plajšem. Zgorelo jo Hudi precej slame in fižola. Tako smo imeli v eni noči v teku dveh ur ogenj na štirih, med seboj daleč ločenih krajih. Dež jc lil neprestano, hvala Rogu. cla ni bilo vetra: Vižmarjc in Poljane bi bile danes kup pepela. Pogorele! so za malo vsote vsi zavarovani: Žnidarček pri graški, Lucijina pri Feniksu, Mihove in Puklar pa pri domači vzajemni v Ljubljani. Zažigalec to noč je bil na vseh pogoriščih eden in isti, kdo, sc šc nc ve. Ugiba se to in ono, a z gotovostjo se še nič ne more trditi. Ljudje so bili upravičeno tako razburjeni, da bi se nc bilo čuditi, ko bi požigalca vrgli v ogenj, ako bi ga dobili. Čulc so se pa semintje tudi pikre opazke na člane taccnskega gasilnega društva, ki niso došli na kraje nesreče, četudi so najbližji sosedi. — »Plešejo lahko cclo noč, a gasit ne pridejo.« »Liberalni Košir jih pač ko-mandira, da hodijo k njemu žejo gasit in liberalizem reševat, cla bi pa gasili ogenj in reševali prccl nesrečo, za to liberalci nimajo srca.« Take in enake pikre opazke so delali. Hvalevredno so pa delale zgoraj imenovane požarne hrambe z načelniki na čelu. Tudi domači orožniki so pridno pomagali. — Ali bi nc bilo prav in skrajno potrebno, da bi se po zgledu drugih občin tucli po naših vaseh vpeljala redna nočna straža!?
Dnevne novice.
Občinske volitve v Mostah potrjene. Deželna vlada je potrdila občinske volitve v Mostah pri Ljubljani ter zavrnila vse pritožbe. Tako so zopet enkrat dobili liberalci dolg nos, kljub temu« da so toliko kričali in lagali o gerentu Oražmu in pristaših Slovenske Ljudske Stranke.
-f- Iz deželnega odbora. Deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zaje gresta na Dunaj k evharističnemu kongresu in ne bosta te dni v uradu. V deželni odbor vstopi z jutrajšnjim clncm dr. Poganov namestnik deželni poslanec 1. Lavrcnčič, ki bo ta čas zastopal tudi deželnega glavarja.
*l- Teologi pri »Zarji« se skušajo dahneš nekoliko opravičevati, ker je socialna demokracija uprizorila oficielno gonjo proti evharističnemu kongresu, ki je verska prireditev, katera bi tucli po socialnodemokraškem programu morala uživati svobodo. Nad-1'ilozofi pri »Zarji« pravijo namreč, da sc evharistični koiiK.ves s svojim sija-
jem ne sklada z naukom Jezusa Kri-stusa, ki jc molil skrit v »kamrici«. Ali se »Zarjini« teologi kaj spominjajo na slovesni vhod Jezusa Kristusa v Jeruzalem, ko so judje pogrinjali po potu preproge in ga z oljkovimi vejami in palmami slovesno v sprevodu v mesto spremili? Ali še vedo, kako je ob tej priliki Jezus karal farizeje in jih označil za grde hinavce, ker so sc nad tem sijajem zgražali, češ, če bodo ljudje molčali, bodo kamni vpili? Kar pa se tistih »kamric« tiče, menda »Zarjini« kristjani ne vedo, da je Jezus tudi očitno molil in očitno moliti ter Boga izpovedati učil. Sicer se pa ne bomo pričkali z ljudmi, ki imajo Kristusa le takrat na jeziku, kadar jim prav pride, sicer jia ga imajo glasom Kautskega za »omejenega fanatika«. Povemo jim le to, da čc bi evharistični kongres tudi imel političen pomen, taka lopovska in apaška gonja, kakor jo je proti njemu uprizorila socialna demokracija, ni upravičena. Če imajo socialisti kongrese, jih smejo tudi katoličani imeti. Sicer pa tudi nc uvidevamo, zakaj se socialni demokrati ob priliki evharističnega kongresa sploh tako strašno razburjajo, cla se kar penijo joze? (»Zarjo« kongres tako togoti, cla niti poročila o sprejemu legata med brzojavkami ne prinaša.) Saj vedno trdijo, da katoliška vera pojema, in dr. Ren-ner je zapisal, da jc evharistični kongres lc pojav ljudi, »ki so bili«. Čemu torej tak špektakel v rdečem taboru? Odgovorite, farizeji! Menda sami čutite, da je masa ljudstva katoliška in da vaša »nebesa« nimajo noiiencga kredita razun pri par nezavednih backili.
-)- V Sv. Joštu nad Horjul sm se je izvršila dne 2. septembra t. 1. volitev občinskega starešinstva. Za župana je bil izvoljen Jožef Malovrh, za svetovalec pa: Pavel Zakelj, Janez Kopovšek, Janez Malavašič in Matevž Košir. Vsi so odločni pristaši S. L. S.
+ Shod slov. Kmečke zveze za kočevski okraj. V nedeljo je imela Zveza javno predavanje na R o b u. Tajnik kaplan Škulj je govoril, o pomenu kmečkih zvez, poslanec Jaklič jc pa poročal o delu S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Trgovec Anton Peterlin ml., ki jc vodil zborovanje, jo predlagal zaupnico poslancem S. L. S.„ ki jc. bila z odobravanjem sprejeta.
-f- Besede našega cesarja. V diploma Učnih krogih krožijo zanimive besede, ki jih je izrekel naš cesanob priliki, ko mu jc predložil naš zunanji minister grof Berchtold znani predlog in ga prosil odobrenja. Cesar je rekel: »Storite, kar smatrate za pravo, da se ohrani mir mojim narodom. Jaz nočem imeti in tucli nc bom imel nobens vojsko več.«
-f Krajjnim šolskim svetom priporočamo ob priliki Slomškove slavnosli kot darilo pridnim šolarjem novo knjižico c. kr. vadniške učiteljice Marije Stupca, pod naslovom »Mladini ob petdesetletnici Slomškove smrti«. Knjižica obsega 16 strani in jc izšla v zalogi »Katoliške Bukvarnc v Ljubljani«. Cena 10 vin., 100 izvodov in več po vinarjev.
-1- Naši prijatelji. »Slov. Narod« poroča: »Na Jožici sc je oživela Ciril-Metodova podružnica za Posavjc po prizadevanju znanega rodoljuba g. L. Cundra (»Ruski car«). Občni zbor se je vršil včeraj, 8. 1. ni., v gostilni imenovanega rodoljuba. Dasi udeležba zaradi raznih okoliščin ni bila posebno velika, imamo najlepše nade v bodočnost. Potovalni učitelj Anto Rog je podal kratka navodila za uspešno delovanje, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. L. Cundcr; podpredsednica ga. Ivana Pcčnik (Urbano-kova) v Stožicah; blagajničarka gdč. Franjica Pečnikova; blagajnik g. Rozman; tajnika gg. Rudolf Zibert (Ježica) in lv. Cerar (Črnuče). Odborniki in namestniki: Ant. Zibert (Jezica), Iv. Zi-ro.vnik (Kleče), Mih. Krmavnar (Mala vas). BI. Scmrajc (Tomačevo), Iv. Bizjak (Stožicc), Jos. Kregar (Kleče), Kanci jan Satler (Kleče) in Jernej Noveli (Mala vas).« — Posavci, odgovorite na to trobenje liberalnega »Slov. Nai'oda« s tem. da ustanovite za Posavjc podružnico »Slovenske Straže«.
— Predavanje g. pisatelja Finž-gaija. V škof ji Loki je predaval v nedeljo, dne 8. septembra, gospod pisatelj Finžgar o zadružništvu s posebnim ozirom na kmetski stan. Dobro obiskano predavanje je zapustilo v ljudeh željo, dvigniti se do boljših razmer potoni zadružništva in pouka. Več o predavanju poročamo v »Domoljubu«. — Dne 22 septembra ob 10. uri bo pričel kulturni tehnik g. Bernik s predavanji o jesenskem gnojenju z umetnimi gnojili. Predavanje bodo spremljali poizkusi. Po zimi pa priredi »Zadružna zveza« v škofji Loki poučni kmetski tečaj.
—	Ljudsko šolSvo." NoVonieŠk! okrajni šolski svet je imenoval bivšo uCiteljico na šoli Ciril-Metodove družbe v Trstu, Julijo Berlan, za provizo-riCno učiteljico na enorazrednici v Za-gradcu. — Logaški okrajni šolski svet je prestavil prov. učiteljico na enorazrednici v Babnem polju, Jožefo Martin-čič, na lastno prošnjo na štirirazredni-co v Sp. Logatec. — Krški okrajni šol. svet je imenoval izprašano učiteljsko suplentinjo Jožefino Jager za prov. učiteljico na dvorazrednici v Čatežu, izpr. učit. suplentinjo Frideriko Povh za provizorično učiteljico na petrazred-nici v Krškem in bivšo suplentinjo v Ratečah, Marijo Rant, za prov. učiteljico na trirazrednici v Veliki Dolini. Mnenje gospoda dr. K a m b o s c f f a ,
—	Dobavni razpis za železnico Novo Mesto—Metlika—deželna meja. C. kr. železniška stavbna direkcija razpisuje dobavo železnih konstrukcij za to progo. Dobava se sestavlja iz treh delov, in se tiče del pri prehodu Krke, pri viaduktu v Otavcu in prehodu Kulpe. Ponudbe je vložiti do 14. oktobra t. 1. pri železniškem stavbnem ravnateljstvu. Podrobnejši razpis je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtne zbornice.
—	Zima. Iz Kranjske Gore, 11. septembra 1912. Tu je pričelo danes okrog 5. ure zjutraj snežiti s takim veseljem kot o Božiču. Bela odeja že pokriva hrib in plan. Sicer se nam je pa ponuja! sneg skozi celo poletje. Če je dva dni skupaj deževalo, imeli so letovi-ščarji tretji dan najkrasneji pogled na naše novo pobeljene velikane.
—	Neugodno jesensko vreme na Dolenjskem. Na Dolenjskem, posebno v novomeški okolici, vlada v letošnji jeseni skoro vedno slabo vreme. Bati se je, da ne bi povzročile hladne noči zgodnji jesenski mraz, ki bi zamogel uničiti pozne poljske pridelke ter onemogočiti živinsko pašo po travnikih in pašnikih. Dne 9. t. m. proti večeru je saielo pomalem deževati. Ponoči pa je nastal precejšen vihar ter je padal debel gost dež neprenehoma celo noč in tudi čez dan. Krka je znatno narastla. Prebivalci v spodnjih krajih na Dolenjskem so dobili mnogo vode v stanovanja in hleve. Poljski pridelki, kakor ajda itd., ne morejo zoreti radi preobi-lega dežja in prehladnega podnebja. Pa tudi vinskih pridelkov ni pričakovati, deloma radi tega ne, ker je v zgodjnji letošnji pomladi pozeblo trtje, deloma ap radi tega, ker ne more grozdje zoreti. Tako slabe letine vinorejci na Dolenjskem, posebno v okolici Novo mesto že dolgo niso imeli. — Cene goveje živine padajo ter se bodo še bolj znižale, ker posestniki nc bodo dobili dovolj živinske klaje; odpadla jim je malodane vsa otava, ker jo ne morejo posušiti radi slabega vremena. — Draginja živil je v Novem mestu in okolici neznosna. Goveje meso najslabše vrste se prodaja v Novem mestu po 1 K 60 h kg, čeprav je živina tako poceni. Da bi se pobrigala kaka politična oblast in pregledala malo pri novomeških mesarjih cene, na to ni niti misliti.
—	Umrl je v Cerknici dne 10. t. m. Miklavž Hočevar, zadnji Radec-kijev veteran cerkniškega trga. Pod tem vojskovodjem se je udeležil vojske leta 1848 in je služboval kot vojak še tri leta pod cesarjem Ferdinandom.
—	Požar. Dne 30. avgusta t. 1. okoli 1. ure popoldne je na Rovišču (Stari gori) pri Raki izbruhnil požar, ki ga je prva zapazila posestnica Jera Rabzelj, ki je bila pred požarom pri sosedu Fr. Černetu, kjer je napravljala kosilo. Ko se je kmalu po 12. uri vrnila domov ter potem zopet nazaj k Černetovim, jc zapazila nekega neznanega moža, ki je stal v bližini njenega poslopja in ki ga ni mogla spoznati. Rabzelj se tudi ni zanj brigala, ker ni pričakovala nesreče — požara. Kmalu nato jc začelo goreti njeno (Rabzeljevo) poslopje. Zgorel ji je hram, pod, svinjak ter razna gospodarska orodja. Škoda znaša okrog 600 K. Drugim sosedom, razun Francetu Černetu nekoliko orodja, ki ga je imel shranjenega pri Rabzcljevih, ni zgorelo ničesar. Kdo je požar zanetil, se dosedaj še ne ve, ali omenjeni neznanec ali kdo drugi.
—	Umrla je v Hrašah pri Postojni gospa Amalija Kraigher, vdova po pokojnem poslancu Juriju Kraigherju.
—	Tepež. V nedeljo, dne 8. t. mes., 80 se sprli železniški delavci na cesti v Šmihelu; Jakob Mestcle iz Škofje Loke je zagrabil steklenico od piva in udaril Stanislava Kikelj iz Ljubljane po glavi, da mu je prebil lobanjo. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
—	Mlad ropar. 171etni Jože Hudo-rovac iz Hrvaške, ki je delal nekaj časa pri železnici, je srečal 25. m. m. popoldne pri Gradacu 161etnega Matija Papič iz Giršič št. 2. Hudorovac je Pa-
plča s kolom napadel in ga s taistim pretepel, da je ta obležal nezavesten. Potem mu je preiskal Žepe in mu vzel 21 kron. Papiča so našli šele drugo jutro popolnoma nezavestnega. Orožni-štvo Hudorovaca zasleduje; ta je majhen, črne polti in črnih dolgih las.
—	Otroka umorila. Dne 8. septembra jc v Gor. Kamenju povila 30 letna Margareta Grimsič nezakonskega otroka, ga vrgla na tla in mu stopila na glavo, da mu je zdrobila glavico. Otroka je v mraku odnesla 100 korakov od hiše v leščev grm in ga pokrila z listjem.
—	Usoda rodbine Slavjanskij. Iz
Moskve poročajo: Rodbina Dimitrija Agrenjeva Slavjanskega, čegar pevski zbor je svoječasno zbudil tudi na Slovenskem pozornost, je sedaj v zelo žalostnem položaju. Njena edina posest, vila v Mesandri, bo prodana v kratkem na dražbi. Stari Slavjanskij je zaslužil s svojo skupino velike vsote. V domovini jc nakupil posestva, med njimi tudi veliko zemljišče in vilo v Mesandri. Poleg tega si je nabavil tudi mnogo kinča in drugih dragocenosti. Ko pa je bil od nekih peterburških vplivnih oseb pozvan na razstavo v Nižjem Nov-gorodu, da bi tamkaj prirejal koncerte proti visoki vstopnini, njegove prireditve niso uspele, kajti vedno jo imel prazno dvorano. Bivanje v Nižnjem Novgorodu je veljalo znatne vsote, in Slavjanskij je bil prisiljen zadolžiti se na svoja posestva. Končno so celo njegovo hišo prodali na dražbi. Slavjanskega je zadela vsled tega kap in je umri še istega clne. Njegova rodbina je od tedaj zelo ubožno živela, vendar pa je imela vsaj v prezadolženi vili zavetišče. Sedaj bo pa tudi to izgubila. Upniki silijo k prodaji in kmalu bo rodbina Slavjanski, ki je razpolagala s stotisoči, brez strehe.
Novice s iMeoo.
h Junaki »Jadrana« obsojeni. Radi nepoštenega delovanja v posmrtni zadrugi »Jadran« v Zagrebu so bili te dni pred zagrebškim sodiščem obsojeni: Ravnatelj Aleksander Duma po § 203. kaz. zak. na 8 let, Dragutin Lechner na 3 leta, Robert Spiegler na 2 leti in Adolf Krulik na 5 let težke ječe; potem Luka Maras, Lazo Dittmayer in Dragutin Ceraj-Cerič vsak na 3 mesce strogega zapora. Bivši knjigovodja »Jadrana« Fr. Rusan je bil oproščen. Razun tega morajo Duma, Lechner, Spiegler in Krulik plačati skupaj 14.500 K odškodnine. Obsojenci so vložili ničnostno pritožbo in priziv.
h Zastava hrvaškega pevskega drnštva »Danice« v Slsku zgorela. V Sisku je ponoči zgorela v prostorih hrvaškega pevskega društva »Danice« omara z društveno zastavo, ki se je 40 let vila na čast hrvaške pesmi po Hrvaški in Slavoniji. Zgoreli so tudi dragoceni trakovi. Škode je 5000 K.
Ljiibljoiiske novice.
lj Seja kluba ljubljanskih občinskih svetnikov S. L. S. jc danes ob osmih zvečer.
lj Posebni vlak s Kranjskega na dunajski evharistični kongres se je odpeljal danes ob 8. uri 20 minut, iz Ljubljane. V Ljubljani je vstopilo 850 oseb. Železniška uprava je preskrbela jako slabe vozove.
lj Umrl je včeraj v Puntu na otoku Krku posestnik g. Iva n M a r a č i č, star 82 let, oče tukajšnjega vojaškega kurata č. g. M a r a č i č a. Naše iskreno sožalje!
lj Velikanski uspeh poglobitve Gruberjevega prekopa. Na Barju jc voda preplavila bregove in prebivalstvu uničila vse poljske pridelke. Prc-plavljenje je bilo na mnogih mestih radi tega tako usodepolno, ker so za-tvornici v Gruberjevem kanalu in v Ljubljanici v Trnovem prepozno odprli, oziroma ju do danes dopoldne niti popolnoma odprli niso. V Gruberjevem prekopu je prenizka škarpa. To je res vzorna skrb za Barjane — ob takih zatvornicah za napravo povodnji na Barju!
lj Požlgalec v ljubljanski okolici prijet. Poroča se nam, da so prijeli po-žigalca, ki jc v pretekli noči povzročil toliko strahu v šentvidski občini, kakor poročamo v dopisu »Štirje požari v eni noči«. Baje je požigalec neki Kramarjev, o katerem pravijo, da ni popolnoma pri zdravi pameti.
lj Ognjcgastvo drugod in v Ljubljani. Celovška prostovoljna požarna bramba je 6. t. m. imela svoj 48. redni občni zbor. Iz poročil le nekaj zanimivosti: Lani je društvo napravilo velik korak naprej; tvrdka Siemens in Hal-ske je izvršila novo električno napravo za naznanianje ognja in nesreč. Nape-I ljava jc stala' 15.000 K in obsega nad
20 km žične mreže; urejena je tako, da se more alarmirati na eni ali pa na vseh štirih črtah obenem. Javnih na-znanilnic je 10, in vsaka je opremljena z mikrofonom, tako da se more z vsake tudi telefonično poročati o požaru ali nesreči. Naznanjanje ognja s streli z mestnega stolpa, je tako odpadlo. -• Druš tvo si jc lani nabavilo nov gasilni voz, ki je urejen tako, da deluje s pomočjo ogljikove kisline. Plin pritiska na vodo, s katero je voz napolnjen, in z gašenjem se more pričeti tisti hip, ko voz dojde na mesto nesreče. Naprava se je izvrstno obnesla. — Od maja lanskega leta ima društvo osem lastnih konj, ki jih je prevzelo od konjskega tramvaja, ko se je bil opustil. En par konj stoji vedno popolnoma pripravljenih za odhod, ostali trije pari so pa v mestni službi in tako pomagajo k pokritju splošnih upravnih stroškov. Društvo si je lani nabavilo nov rešilni voz, starega pa temeljito popravilo. — Skupni inventar požarne hrambe je vreden 70.000 K. — Izmed predlogov omenjamo povelj nikovega (inženir Riliard Stadler pl. Gstirner), ki je navzoče zastopnike mestnega obč. sveta prosil, naj občina za one ognjegasce, ki na tem polju delujejo vsaj 20 let, ustanovi posebno odlikovanje, nakar je predlagal Član .Tanscha, naj so takim ognjegas-cem — po zgledu Gradca in drugih mest — podeli meščanstvo in jih oprosti tudi takse. — Zelo bi bilo želeti, da bi si lepi razvoj celovške požarne brambo tudi v Ljubljani k srcu vzeli.
lj Kontrolni shodi sc letos v smislu odloka c. kr. domobranskega ministrstva ne bodo vršili.
lj Razprava radi avtomobilne nesreče na Dunajski cesti, ki bi se imela pred deželnim sodiščem vršiti danes, je bila preložena.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Kratnar, natakarica, 28 let. — Matija Jamnik, kočar in krojač, 60 let. — Fr. Kovačič, delavčev sin, 6 let.
Telefonska in brzojavno poročilo.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Visoka odlikovanja.
Dnnaj, 11. septembra. Danes dopoldne je cesar obiskal papeževega legata kardinala van Rossuma in mu podelil veliki križ Štefanovega reda z zvezdami. Nadalje je cesar podelil legatove-mu spremstvu: monsignoru Filibaldi-ju veliki križ Franc Jožefovega reda z zvezdami, baronu Schonberg-Roth-Schonbergu komturski križ Franc Jožefovega reda z zvezdami, knezu Luigi Lancelottiju red železne krone I. razreda in tajniku P. dr. Drehmannu oficirski križ Franc Jožefovega reda.
Današnje prireditve.
Dnnaj, 11. septembra. Po sprejemu v nadškofijski palači je kardinal van Rossum obiskal razstavo za cerkveno umetnost, v kateri sc jc mudil pol ure. Danes popoldne se nadaljuje kongres za krščansko vzgojo. Zvečer sc vrši slavnostno zborovanje v rotundi, pri katerem govori po nagovoru papeževega legata in drugih slavnostni govor deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič.
Monštranca.
Dunaj, 11. septembra. Danes si jc pustil cesar pokazati monštranco, ki se bo nosila v slavnostnem sprevodu. Monštranca je sijajno delo juvelirja Franca Haldcrja, vredno 150.000 K. Monarh je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad mojstrsko umetnino, ravno tako nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberška.
DEŽELNOZBORSKA VOLITEV NA ŠTAJERSKEM.
Gradec, 11. septembra. Iz kurijo veleposestva je bil danes izvoljen v deželni zbor baron Moscon.
RENUNCJACIJA AVSTRIJSKE NAD-VOJVODINJE.
Dunaj, 11. septembra. Danes se je na dvoru izvršila renunciacija nadvoj-vodinje Frančiške, najstarejše hčere nadvojvodinje Marije Valerije, vnukinje cesarjeve.
BIVŠI POSLANEC VČLKL UMRL.
Dunaj, 11. septembra. V Št. Hipo-litu je umrl bivši župan in poslanec Volkl, kateremu jc bil zadnja leta omračen um.
VELIKE VOJAŠKE VAJE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 11. septembra. Velike vojaške vaje na Ogrskem so bile danes končane. Prestolonaslednik se je popoldne iz Mako odpeljal na Dunaj.
SMRT PESNIKA VRCHLICKEGA.
Praga, 11. septembra. Danes so otvorili oporoko umrlega pesnika Jaro-slavti Vrhlickoga (s pravim imenom Emil Frida). Premoženje umrlega pe-
snika ni bilo veliko in ga je s svojimi deli vred zapustil svojim otrokom. Pogreb Vrchlickega se bo vršil v soboto iz panteona deželnega muzeja.
OGRSKA OPOZICIJA NADALJUJE BOJ.
Budimpešta, 11. septembra. Izvr« Silili odbor ogrske opozicije je izjavil, da ne dopusti mirnega zborovanja, dokler se ne sanirajo dogodki v zadnji seji. Odstopiti morata Lukacs in Tisza in izvesti se mora volilna preosnova.
NOVO SRBSKO MINISTRSTVO.
Belgrad, 11. septembra. Kralj Pe< ter je poveril Nikolo Pašiča s sestava kabineta. Ako sc Pašiču sestava po-t sreči, ho to njegovo peto ministrstvo.
ZADNJE OFICIELNO POROČILO O POLOŽAJU NA BALKANU.
Carigrad, 11. septembra. Včeraj« šnj i ministrski svet se je bavil z raz-i merjeni do balkanskih držav. Vojska z Bolgarijo je možna, vendar ]e vojna stranka v Sofiji izgubila na moči. Mo« biliza J ji Bolgarijo se ne pripisuje po« sebna važnost, vendar je položaj resen, zlasti ker vlada v severovzhodni Alba« ni j i popolna anarhija.
INFANT JAIME TEŽKO BOLAN.
San Sebastian, 11. septembra. Španski prestolni pretendent, infant Jaime, je nevarno obolel.
RAVNATELJ »BALKANA«, ALBINI, V ZAGREBU ARETOVAN.
Zagreb, 11. septembra. Včeraj zjutraj je aretoval na. državnem kolodvoru detektiv Martinjak ravnatelja posmrtne zadruge »Balkan«, Albinija. Istodobno so zaplenili v prostorih zadruge zadružne knjige ter bodo oblasti po-> novno točno revidirale poslovanje zadruge. Policija za sedaj noče ničesar povedati, kaj je vzrok Albinijcve aretacije, vendar se v poučenih krogih govori, da je sprejela policija anonimno pismo, ki dolži Albinija, da si je pri« lastil večjo vsoto denarja, s katero namerava pobegniti v Ameriko. Na podlagi tega pisma ga je policija aretovala,
POPLAVA V ZAGREBU.
Zagreb, 11. septembra. Vsled zadnjega deževja je potok ob Paromlinski in Tramvajski cesti tako narastel, da je veda pridrla v mnoge hiše in napravila prebivalcem mnogo škode, zlasti v spodnjih prostorih poslopij. Tudi Sava je znatno narastla, vendar se ni bati, da bi prestopila strugo.
VELIKANSK POŽAR.
Peterburg, 11. septembra. Premogovniki in gozdovi okoli mesta Vjatka so začeli goreti. Povsod se razliva ognjeno morje. Vlaki so se peljali skozi Švigajoče plamene. Celo postaje okoli mesta so v nevarnosti.
27 LJUDI UTONILO.
Jokohama, 11. septembra. Nek čoln vojne marnarice je zadel ob križarko »Katori« in se potopil. 27 pomorščakov jc utonilo.
AVIATIŠKI REKORD.
New York, 11. septembra. Franco-: ski aviatik Vedrine je dosegel nov svetovni rekord, ker je preletel daljavo 200 km v 1 uri 10 minutah in 26 sekundah.
Merske novice.
Š Nad tisoč oseb se je peljalo danes, 11. t. m., zjutraj iz Maribora (iz lavantinske škofije) na Dunaj k evha-rističnemu kongresu. Med njimi blizo 100 duhovnikov.
š Vsak zaveden Slovenec naj sc vpraša: Kje šc nimamo srečk »Slovenske Straže«?
š Slomškova slavnost. Kakor je bilo že naznanjeno, se vrši na Perilo-vem dne 15. septembra t. 1. Slomškova slavnost. Savinjčani, pridite!
š Iz Slovenske Bistrice Ta teden bo prevzela posebna komisija od okrajnega zastopa novo cesto iz Šmartnega na Pohorju v Smreče (2 km) in od tam v Bojtino (1 km). Nova cesta je za lesno trgovino velikega pomena.
š Na Pohorju, nedaleč od Sv. Areha, mislijo postaviti nemški Mariborčani konkurenčno kočo »Marburgerhutte«. V ta namen se je ustanovilo v Mariboru posebno društvo. v
š Prestavljen je na lastno prošnja poštni asistent Jakob Mikula iz Št. Vida na Koroškem v Maribor.
Avtomobilske nesreče se vsled ozkih cest. v Zgornji Savinjski dolini množijo. Posestniku Ribniku je avtomobil povozil dva vola. Par dni pozneje jc povozil llletnega Antona Sedmaka, ki je precej poškodovan. Zgodilo se jc šc več drugih nezgod. Prebivalstvo zahteva, da se na teh ozkih cestah prepove avtomobilski promet.
š Najdeno mrtvo otroško truplo. Iz
Krapinskih toplic poročajo, cla jo našel neki mož blizu toplic mrtvo trupelce novorojenega otroka. Orožništvo je dognalo, da sta otroka tam pustili dve ženski, ki sta se vozili iz toplic v spremstvu nekega moškega na kolesij u z belim konjem. Storilko so prijeli v osebi neke ženske, doma iz Št. Lenarta v Slo-venskili goricah.
š Nalezljive bolezni na štajerskem. Po zadnjem izkazu deželne zdravstvene oblasti je v Mariboru silno razširjen oslovski kašelj, v Slovenj-gradcu in okolici pa se vedno še ponavljajo slučaji driske.
š Sneg je zapadel na Veliki Kapi pri Slovenjgradcu.
š Smrtna kosa. V Mislinji je umrl trgovec Ferdinand Jaklin v 61. letu svoje starosti. — Umrl je v Celju vpo-kojeni poštni nadkontrolor Franc Pavlič, star 63 let. — V Radgoni jo umrla žena davčnega uradnika Gala, Angela Gal, rojena Budna, v 33. letu starosti.
š Grozilna pisma in požari. Kakor Iznova poročajo iz Ormoža, mora obstojati v sosednji hrvaški vasi tolpa požigalcev. Grozilna pisma se vedno ponavljajo, pa tudi požari sc skoraj vsak drugi dan pojavljajo. Prebivalcem sosedne vasi Bratno se v pismih grozi, če bodo pomagali Viničanom, bo gorela njihova vas. Orožništvo in pazniki pridno zasledujejo požigalce, vendar pa jih dosedaj še niso našli. Ljudstvo je zelo razburjeno.
š Aretacije. Zaprli so v Trbovljah delavca Antona Cvetko zaradi nasilja in nevarne grožnje. — V Mariboru so zaprli deklo Rozo Zdolšek, doma iz Ponikve, ker je svoji gospodinji pokradla različnih stvari.
š Nevarni vlomilci. Iz Sevnice se poroča, da krade na š ajerski meji neka bržkone hrvaška tolpa vlomilcev. Ti tatovi so pri Sv. Križu vlomili pri trgovcu Koclriču in pokradli 2000 kron denarja. Nadalje so ukradli mnogo obleke in drugega blaga v skupni vrednosti 3500 kron. Tudi pri raznih posestnikih so pokradli mnogo obleke in drugih reči. V Šutni so vlomili pri trgovcu Ruper in ukradli vse, kar jim je prišlo pocl roke. Istotako so vlomili pri posestniku Jurkoviču. Ta pa jih je zasačil. Tatovi so zbežali, prej pa so dvakrat ustrelili na Jurkoviča, a ga vendar niso zadeli. Upati je, da orožniki tatinsko tolpo kmalu izsledijo.
š Desetmesečni tečaj za mladeniče se prične na slovenski kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici dne 11. novembra t. 1. in se konča koncem avgusta 1913. Sprejme se 28 učencev.
š Do smrti so ga pretepli. 3. avgusta je pilo v gostilni Frančiške Rovšnik v Ljubiji pri Mozirju več fantov. Proti polnoči je med Pavlom Muzgom in Bla-žom Merzlakom zaradi neke malenkosti nastal prepir. Merzlak je naenkrat zagrabil pivov vrček in ž njim udaril Muzga po obrazu. V pretep so se vmešali tudi drugi fantje in Merzlaka vrgli iz gostilne. Zunaj so ga hudo pretepli. Šele gostilničar ga je rešil iz rok surcvežev in ga spravili v hlev. Nato pa so vdrli še v hlev in Merzlaka s palicami tako tepli, da je kmalu nato umrl. Tc dni se je pred celjskim okrožnim 3odiščem vršila obravnava proti pretepačem. Bili so obsojeni: Mihael Irman na 4 mesece, Marko Kočevar na 6 mesecev, Avgust Kočevar na 3 mesece, Jan. Bizjak na 3 mes., M. Drofenik na 6 m., Marko Drofenik na 3 mes. in Martin Kočar na 18 mesecev težke ječe. Jakob Klančnik je bil po § 532. kaz. zak. obsojen na i mesec ječe, medtem ko so bili Ignacij Župer, Franc Kolone in Janez Zlatar oproščeni.
š Izgnalo je celjsko okrajno glavarstvo nekega Beckenstaterja iz rajha in nekega Antona Šinkovca zaradi nedovoljenega nabiranja delavcev za nemške rudnike iz celjskega političnega okraja.
š Vlom. V Gradcu so vlomili te dni tatovi v vilo Honel v Schubertstrasse ter odnesli iz jedilnice v pritličju sre-brnlne za 3000 kron. Domači so spali v prvem nadstropju in niso ničesar sli šali.
š Zaplenili so po različnih restav-rantih v Gradcu računske listke, slu šeče za reklamo Rogaški Slatini, ker so bili okrašeni s cesarjevo poclobo.
š Odkriti grobovi. Iz Lipniee poročajo, da je odkril gmundenski profesor Wimmer na Golem vrhu (»Gollikogel« se imenuje nemško!) sredi lipniškega polja veliko število vojaških in ženskih grobov še iz časov, kar jc tam stalo rimsko mesto Flavia Solvia. V grobovih je našel mnogo okraskov in orožja, Profesor Wimmer namerava prihodnje leto izkopavanje nadaljevati.
š Požari. Iz Slovenske Bistricc: V bližnjih Pokošah jc zadnjih osem dni kar štirikrat gorelo, in sicer pri po
sestnikih šlambergerju in Prahu in pri posestnicah Pianinšek in Pišorn. Ali so klati okrog kak požigalec ali pa špekulira kdo na zavarovalnino in spravlja nedolžne ljudi v nesrečo. — Nekaj dni prej je ravno v tem kraju gorelo pri posestniku Jakobu Zdolšku, Janezu Cu-ješu in Francu Ivogegi. Pri Zdolšku je gorelo ob 3. uri popoldne, zvečer ob 6. uri pa je že začelo goreti pri Čuješu. Zgorela so gospodarska poslopja s hišami, mnogo orodja ter drugih reči. Škoda je zelo velika. Ogenj je pri vseh, kakor sc sumi, zanetila zlobna roka.
š Surovini. Iz Brežic poročajo: Te dni je šel živinski trgovec Karol štritof, doma iz Zaboka na Hrvaškem, z neko Marijo Ostrelič iz Brežic proti Zveri-njaku domov. Ko sta bila že blizu Zve-rinjaka, sta ju od zadaj napadla dva lanta, ki sta imela črno namazane obraze. Štritof je pogumno zbežal ter pustil Ostreličevo samo napadalcema. Ta dva sta jo z latami tako dolgo bila po glavi, da se je nezavestna zgrudila. Strla sta ji lobanjo ter so jo morali težko ranjeno spraviti v bolnišnico. Napadalca sta zbežala v temno noč.
š Orožje ni za otrokel lz Maribora: 17 letni Aleksander FaletiČ je stal te dni v Mariboru s čevljarskim učencem Rudolfom Kodričom pred domačo hišo. V roki je imel pištolo. Mislil je, da ni nabita in jo je sprožil. Pištola pa je bila nabita in naboj je šel učencu Ko-driču v prsa. Dobil je težko rano in so ga morali z rešilnim vozom spraviti v bolnišnico.
š Arcta:ija nevarnega tatu. Zadnje čase jc po Mariboru nek uzmovič kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Najraje je imel ure, denar in enake reči. Kot tatu so izsledili nekega Kusa, doma iz Polancev pri Ptuju, kateri je šele pred kratkim presedel triletno ječo zaradi tatvin. Nepoboljšljivca so zopet izročili sodišču.
Primorske vesii.
p Cela družina zaprta radi razža-Ijenja Veličanstva. V Gorici so v ponedeljek dopoldne aretirali družino, obstoječo iz očeta, matere in petih otrok v starosti od 14. do 24. leta. Ob-dolženi so, da so peli protiavstrijske pesmi, učili peti tudi druge in da so govorili reči, ki tvorijo zločin razžalje-nja Veličanstva. Družina se piše Stra-dolini in je doma iz Italije. Oče Nikolaj, star 55 let, je čevljar. — Res, predrzni so ti laški regnikoli na avstrijskih tleh. Družina je stanovala v delavskih hišah »Banke cooperative«. Te hiše uživajo, ker so namenjene delavcem, velike davčne olajšave. V njih pa izključno prebivajo Lahi, med katerimi so bili tudi Stradolinovi. Hiše društva »Svoj dom«, v katerih bivajo pošteni in Avstriji zvesti Slovenci, nimajo nobene davčne olajšave, ker laški magistrat tem hišam noče dati stavbenega dovoljenja, akoravno ljudje že leta prebivajo v njih. Pri nas v Avstriji je res čudno. Laški regnikol, ki žali cesarja, prebiva v hišah davka prostih, Slovenec, zvest državi, mora plačati.
zdravnika bolnišnice v S 1 i v n u.
Gospod J. S e r r a v a 11 o ,
0	T r s t.
Čast mi je Vam naznaniti, da sem tekom 14 let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konstati-rati v bolnišnici prve vrste v Slivnu, S e r a v a 11 o v e g a Kina vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadvladje nad vsemi krepilnimi po-močki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konvalcscentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih, povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vsled starosti, pri dispeptičnih deklicah in maloknmih ženskah.
S J i v n o , 22. oktobra 1908.
Dr. K a m b o s e f f.
Meteorologtčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
11
Ca« opazovanja	Stanjo baroni ft,ra v mm	Temperatura po Celziju	Votrovl	Nebo	C!J3 181 ISt-
9. zvoč.	734-7	8-0	sl. vzh.	dež	
7. zjutr.	7338	5-8	si. szab.	9)	296
2. pop.	735-1	7-5	n	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. OO« norm. 13-6°.
MOJA STARA
izkušnja rae uči, da moram za nego kože rabili i« SIhkii* pfersJ IM i 11 n o mleCno mil« Berjfmamia & Co , TeJin ob Labl. Komad po 80 vin. te dobiva povsod.	«1
289-1
Katoliška tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njen vestni služabnik, gospod
Jožef Ravnahrib
dne 10. t. m. opoldan po kratki mučni bolezni zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob 6. uri popoldne na viško pokopališče. Pokoj njegovi duši!
V Ljubljani, 11. septembra 1912.
HAHA iN	s'ro9'm nadzor-
rono i! -7—
deklici
Ponudbe sprejema pod št. 2821 uprava lista.
GospodiCna z nekoliko prakso in s trgovsko naobrazbo išče primerne službe kot 2843
Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro „K. M".
Odda se takoj dobro vpeljana
f
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa	2281
Antonija Kraigher
danes dne 9. septembra opolnoči pre-videna s sv. zakramenti v 63. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne ranjke bode v četrtek dne 12. septembra ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Hrenovice.
Preblago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev.
HRaSCE pri Postojni, 9. sept. 1912.
Peter ln Žore, sinova. — Ivana Kulnik, sestra. — Antonija Horvat, Frančiška Smerdelj, Marija Di-tridi, Joslpina Zakotnik, hčere. — Hudolf Horvat, Anton Smerdelj, Ludovik Ditridh in Albin Zakotnik, zetje. — Vsi vnuki in vnukinje.
Zahvala.
2890
Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 2644. (Znamka)!	2644
Za vse dokazo odkritosrčnega sočutja med dolgo boleznijo in ob smrti naše nepozabno soproge oziroma matere, gospe
Karoline Kandare
kakor tudi za poklonjenc krasno vence se najlopleje zahvaljujemo. — Daljo tudi vsem onim, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku, posebno šc sl. ravnateljstvu ljubljanske kreditno bnnko in c, kr. finance.
Žalujoči ostali.
Dve hiši
v MuM jni
naprodaj. Zidava v vilinem slogu, enonadst.ropne, tikstoječe, z velikimi vrtovi, lega krasna, prosta. Pripravni vrt za veliko vinsko ali za mešano, trgovino, kakor tudi za drugo podjetje. Cena primerna, plačilni obroki zelo ugodni. Hiši sta tudi posamezno na prodaj. Pojasnila v u-pravništvu tega lista pod štev. 2768-	2768
Sprejmeta se
ali dve dijakinji z vso preskrbo pod zelo ugodnimi pogoji. Več se izve: Dunajska cesta 47 v pritličju. 2856
Globoko potrtim srcem javljam vsem p. n. duhovnim so-bratom, prijateljem in znancem, da je po vsemodrem sklepu Vsemogočnega zapustil to solzno dolino moj iskreno ljubljeni oče, gospod	.
Ivan Maračič
posestnik v Puntu v Istri
ki je danes v visoki starosti 92 let, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno zaspal v Gospodu.
Preblagega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
J	. ,	1
Punat-Ljubljana, dne 10. septembra 1912.
Iv. Maračič,
2886	c. kr. voj. kurat.
V četrtek, dne 12. septembra 1912 ob 3. uri popoldne prodala se Sode polom javne dražbi v cuM (Ambrožev trs 3) MU\m se
Kupci sc vabijo.
Mestni magistrat v Ljubljani
2837	dne 11. septembra 1912.
Harmonij oddajam tudi na oMe, In se izposojajo za malo odškodnino.	Zahtevajte cenik.
IVHN KHCIN
prva slovenska lzdetovalnica
= harmonijem ~
po ameriškem zlsieimi.
Novi Vodmaf-Liublfana
Izdelujejo sc vsake vrste harmoniji za ccrkve, šole, pevska društva itd. Sprejemajo se popravila starih harmonijev. Na zahtevo se dobe tudi vsi posamezni deli. Harmonij se dobi žc za 120 K. — Prizualna pisma so na razpolago. — Izdelane harmonije imam vedno v zalogi.	2891
Kavnotam se ..jj;....« Naročila spre-sprejme tudi SliKiStSi. jema tudi
Jos. Baraaa, MIlana, Star! trg 9, H. n.
Zajamčeno pristno
Slivovko Hruševec Brinjevec Tropinovec Vinsko žganfe
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-n j ar ni sadja	959 (52)
IVI. Rosner & Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union". ■ l| ^^ m V	in po-
1 IIUiS^ISILa kakcmCžup-
J nišču aii na kaki drugi kmetiji kot hlapec* — Vajen je krmiti govejo živino. Nastop takoj. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod štev. 2831.
Fini
ŠPIRIT
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52)
strogo zanesljiv, pošten, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. — Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 2876.
(Znamka!)
Trgovski pomočnik
ali prodajalka.
-87
izvežban v vseh strokah trgovine mešanega blaga, se sprejme takoj v trgovini Lud. Smole, Sevnica ob Savi.
II
t
1252 I.
plašne! priljubljenost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka s kavinim mlinčkom pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
Tovarna v Zagrebn. zzzzz
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-litevanje tudi na dom. Parna žaga ŠCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1S42
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
Tla/bol/, kosm. zobo čisti! sredstvo
Izdelovatel) 0. <5?eydl
Ljubljana, Stritarjeva ollca!
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
saone ar
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje, izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem
Potnih Srečko,
destilacija rastlinskih in sadnih arom ter ekairakiov itd. 2860 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27,
blizu morja. Letna in zimska sezona-Kopanje v morju do konec oktobra, Srednja zimska temperatura 9-3o C za 1 »/s0 višja kot v Opatiji. Posebno priporočljivo za živčne, pljučne, ženske bolezni, skro-fulozo, itd. Sobe od 2 K dalje. Vila je v domačih rokah. Pojasnila se dobe v vili Antoniji. 2445
Krojaškega
pomočnika
za boljša dela sprejme takoj Fr. iAerkel krojač v Ajdovščini. 2868
Resna ženitna ponudba!
Za tridesetletnega veleposestnika in industrijalca v lepem kraju v provinci v neposredni bližini mesta s 30.000 K letnega dohodka išče se 20-30 letna nevesta, gospica ali vdova brez otrok, prijetne zunanjosti, pridna gospodinja iz dobre trgovske hiše s primernim premoženjem. — Posredovalci po poklicu izključeni. Direktnepo-iiudbc (če le mogoče s sliko, katera se takoj vrne,) do 15. sept. pod šifro „/esen 1912." na upravništvo lista »Slovenec". Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena. — Na dopise, ' i dojdejo anonimni sc ne ozira
2807 (5)
• vi •
lEMienisKi
slroM zdravnik za notranje bolezni In za bolezni v nosa In vratu
Kongresni trg 15 zopet OrdiOira.
Št. 591 /II'pr.
Glede na nadomestno volitev dveh deželnozborskih poslancev iz volilnega razreda mest in trgov v volilnem okraju mesta ljubljanskega namesto bivših poslancev Jožefa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja, ki se ima vršiti dne 24. septembra, eventuelna ožja volitev pa dne 2. oktobra t. 1., v Ljubljani, sc v smislu zakona z dne 20. junija 1910, štev. 21. dež. zak. nastopno naznanja:
Vsak volilni upravičenec, ki ima v Ljubljani svoje redno stanovališče, jc dolžan, ob volitvi deželnega poslanca priti določeni volilni dan v času, predpisanem za glasovanje, k volilni komisiji in oddati svojo glasovnico (volilna dolžnost).
Vsak volilni upravičenec, ki se mu je dostavila izkaznica, pa se brez opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kaznuje z globo od 1 do 50 kron, ako se ni naj dalje v neprestopnem roku osmih dni po volilnem dnevu pri mestnem magistratu ljubljanskem ustno ali pismeno opravičil, zakaj ni vršil svoje volilne pravice in ni, ako to treba, predložil dokazil ali sc sicer verodostojno izkazal, da je imel za neudeležbo zadosten zakonit opravičevalni razlog.
Razlogi, kateri volilca, ki se volitve ne udeleži, opravičijo, so zlasti:
1.	ako volilec vsled bolezni ali slabotnosti ne more priti na volišče;
2.	ako volilca zadrže uradne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti;
3.	ako je volilec na potovanju izven kranjske dežele;
4.	ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali druge neodložne rodbinske zadeve;
5.	ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okolščine;
Pravico kaznovanja ima mestni magistrat ljubljanski.
msstni magistrat ljubljanski,
2882
dne 10. septembra 1912.
Župan: Dr. Ivan Tavčar, !. r.
Najcenejši nakup! Najcenejši nakup! Trgovina z železnino
mm m, urnim
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega bičja, strešnega papirja s karboline-jetn, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska oprava, železne postelje, umivalniki, keglji in krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
..Glasbena flVatica" v Ljubljani.
Ifpisooanje o glasbeno šolo.
se vrši: 14., 15., 16., 17. in 18. septembra vsak dan od 9. do 12. ure dop. in od
3. do 5. ure pop., (izvzemši v nedeljo popoldne) v pisarni ,,Glasbene Matice", Vegova ulica št. 5.
Gojencem šole se podaja glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flaoti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do koncertne in operne višine in v znanstveno-teoretičnili vedah, t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in eventuelno v kompoziciji in glasbeni zgodovini izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevo-vodstvo, kapelništvo itd.
Zavod stoji pod administrativnim vodstvom g. šolskega ravnatelja Frana Gerbiča in pod artističnim vodstvom koncertnega vodje g.Matcja Hubada.
Na zavodu poučuje 15 glasbenih učiteljev veščakov, ki so umetniki absol-virani konservatoristi, oziroma absolventi c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost, državno izprašani učitelji ter drugi glasbeniki.
Klavir poučujejo: Chlumeeka. Gert»ič, Nolli. Pavčič, Praprotnik, Trost, Vedral. Gosli: Pospišil, Vedral in kak glasbenik „Slov. Filharmonije". Solopetje: Gerbič, Ilubad, dr. Kozina. Glasbeno teorijo: Marolt, Pavčič. Petje: Hrastova, Hubad, Marolt. Harmonijo in kontrapunkt: Ilubad. Glasbeno zgodovino: Herzog. Orkestralne instrumente razni glasbeniki.
V učiteljski zbor letos nanovo vstopijo: g. Anton Trost, absolvent c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, za klavir; absolvent praškega konservatorija g. Ferdo Herzog za glasbeno znanstvene predmete, in državno izprašana učitelja gdč. Ivanka Hrastova in g. dr. Pavel Kozina ter po potrebi kak glasbenik „Slov. Filharmonije".
S 1. oktobrom tega leta se na zavodu upelje brezplačen pouk petja za ljudsko-šolsko mladino razdeljen v oddelke za dcklicc in dečke, ki bo trajal do aprila.
Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov
V lepo zračno stanovanje pri samostojn
gospe se sprejmejo
288;
uCenke
Metelkova ulica številka 5, pritličje.
DIJAKI
sc sprejmejo na hrano ali tudi samo stanovanje. Sobe s posebnimi vhodi. Streliška ulica št. 29.	2885
lovska psica
Izbubila se je temnorjava do 4 mesece stara
ki sliši na ime DORfl (Dorica)
Komur se zateče, sc prosi, naj se proti nagradi vrne lastniku gosp. Peter Škafar-ju, Rimska cesta št. 11, Ljubljana. 2888
Dobra služba organ ista in
na slovenski meji na Koroškem. — Samci, cccilijanci prednost. Nastop takoj. Več pove iz prijaznosti Iv. Milavec, orglar v Ljubljani. 2881
cerkvenika
JJsJJ	skupnostoječih prodam, ki so	JC
V	jako lepe in visoke. Več se izve	vj
X pri upravništvu Slovenca	S
^	pod št. 2889.	g
„£lndropo$on"
je^ia boljše. vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo /a rast las, katero ni ni-kako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno ne* škodljiva tekočina, ki za-brani izpadanje las ln odstrani prahaje. — Zna-čllno |e, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imajo novo /rasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravne barvo. — Mnogoštevilna priznanja. — CenB steklenice 3 krone. — Dobi se v vseb mestih m večjih krajih dežele
Preprodajalci popust.
Glavna zaloga in razpošiljatev pri g. Vašo Petričiča nasl.
v Ljubljani.
v zalogi imajo tudi gg :U pl. Trnkoczy in A. Kant v Ljubljani, lekarna pri zlatem jelenu in Ant. Adamič v Kranju, lekarna ,,pri angelju" v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi.
Od dobreoa nalkiljšel
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 1. KBANJ	KOČEVJE
Glavni trg St. 79.	Glavni trg St. 53.
NOVOMESTO
1197	Vel. trg št. 88.
ki bi imela veselje do šivanja, se sprejme takoj. — Kje pove uprava Slovenca pod št. 2822,
2855
Odbor »Glasbene matice44
na Dunajski cesti d Ljubljani pred delavskimi hišami in na Giincah takoj ob mestni meji na TržaSkl
cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBIIC, na Giincah 37. 2127