M ■ fcSp NEW YOR£, WEDNESDAY, JANUARY 30, 1929. — SHED A, 30. JANUARJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Ovira priznanja sovjetske Rusije. AMERIŠKI KOMUNISTI SE HVALIJO S SVOJIMI USPEHI "Rdeča" knjiga se postavlja z delavnostmi, katere se izvaja v Združenih državah. — Navaja se seznam stavk. — Za poraz coloradskih premogar-jev je odgovorno vodstvo I. W. W. WASHINGTON, D. C., 29. jan. — Komunistične delavnosti, opisane od državnega departmenta kot glavna ovira priznanja sovjetske Rusije od etrani Združenih držav, so imele raznolike vplive na glavne delavske zadrege v tej deželi v zadnjih letih. Oficijelna knjiga angleške komunistične stranke navaja podrobnosti glede aktivnosti ameriških komunistov v industrijalnih sporih. Knjiga navaja šest zadnjih stavk. Edina stavka, za katero zahtevajo komunisti zase polno odgovornost, je bila ona v Passaicu, kjer je involvirala stavka I 6,000 popolnoma neorganiziranih tekstilnih delavcev, katere so vodili izključno le komunisti. V stavki krzoarjev niso komunisti nastopili, vendar pa se je glasilo, da je bil predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green poražen v po-^ kusu, da dobi kontrolo stavkarjev in da je bila stavka izvojevana "kot drobeč poraz za birokracijo A. F. of L." Unija izdelovalcev sukenj in oblek v New Yor-ku, ki ima 50,000 delavcev, je proglasila stavko leta 1 926. V knjigi se jo opisuje kot drugo važno unijo v tej industriji, ki je prišla pod komunistično ali levičarsko vodstvo. Najbolj važni uspeh komunizma v stavki mehkega premoga pa je imel opravka z dobavo živil. Komunistični organ pravi nadalje, da je plašlji-l va in konservativna politika I. W. W. zakrivila poraz stavkujočih coloradskih premogarjev. Komunistični agitatorji so bili poslani v polje in poskus ie bil storjen, da se sodeluje z I. I. W. Pod vodstvom I. W. W. pa je bila stavka poražena. AMERIŠKA LADJA "SARATOGA" VeSbanje na krovu ogromne labi razveselit italijansko občino, če bi se popolnoma prezrlo činov častnikov in ibrez/ičyih operatorjev "Floride", — se je prlasilo v italijanriko-amerrSkih krofih. Resnica je, da so Italijani po celem svetu globoko hvaležni anie-ri.škiiiL rešiteljem, vendar pa so Minenja. tniki in posadka "Floride" >o preživeli ves dan v hotelu Carteret na za pa d ni '23. cesti. J)i Gan-gi je dospel j>opoldne tjakaj ter tam prenočil. Vsled tega so Italijani zelo vžaloščeni, i**sebno, ker je znano, da je Walker velik prijatelj sedanjega režima v Italiji, od katerega je .bil že ponovno odlikovan. Smrt generala Hans von Plessena. POŠTAM, Nemčija, 29. jan. — General Ilans von P! esse n, star SS let, nekdanji pribočnik prejšnjega kajxerja Viljema ter poveljnik cesarskega glavnega stana, je lini r l včeraj na gripi. Udanost von Plessena do kaj-zerja je bila brezmejna. L. 191S je pozval na dvoboj grofa Paula Hoerusbrocha, ker je slednji v nekem časnikarskem članku očital kajzerjn str&hopetnost. Grof pa je odklonil poziv na dvoboj, baje radi starosti von Plessena. Delavska stranka pri londonskih volitvah. LONDON", Anglija, 29. jan. — I)ne 7. februarja se bodo vršile v South Battemea volitve, da se določi naslednika za Viseounta Cur-zona, tki je prišel po smrti lorda Ilowe v zbornico lordov. Tudi delavska st:*anka se bo udeležila te volitve. --.MMMeM To je bil skrajno mrk prizor. Raztrgani in umazani otroci so švigali naokrog. Tvneside premo-garska mesteca, ki so umazana eel o takrat, kadar so v najboljšem stanju, so bila naravnost olnip na, pod mokrim nebom, blatom in snegom. Množice, večinoma slabo oblečene ter slabo prehranjene, so bile dvignjene iz običajne okorelosti od ]presenetljivega priTn-t-ve-ga obiska, in nazdravljale in aplavdirale so mu, kjerkoli se je prikazal. Tukaj, v TVinlaton, je šel Charles Lewis, nezaposlen premolar, brez ovratnika in s starim, zelenim šalom krog vratu, ob strani princa. Pojasnjeval je bedo prebivalstva ter kazal na odprtine rovov in koče. dočlm so stari in boleli n i prebivalci prišli k vratom, da vidijo obiskovalca. Pri domu Frank McKay a. prejšnjega voditelja premogarjev, se je princ ustavil. Žena McKava je umrla danes zjutraj. Prestolonaslednik je potolažil jokajoče se hčerke mrtve matere. Kraljev sprejem je bil prirejen princu od komiteja enega človeka. ko je dospel v Castle-on Tvne. Postajenačelnik v Newcastle si je nataknil na glavo cilinder ter je stal osamljen na peronu,, ko je stopil princ iz vlaka ob poldeve-tili zjutraj, po celo noč trajajoči * ožnji iz Londona. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČ jI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. FINANČNIK MILLS UMRL Prenos krvi ni mogel lista viti bolezni postarne-ga finančnika. — Umrl je v .starosti dva in sedemdesetih let. Governors Island za letalno polje. WASHINGTON. I). C. 29. jan. I "poraba dela Governor Islanda v neivvoi'skem pristanišču za letalno polje je bila priporočena v predlogi newyorškega kongresni-ka GPaardia. Za zgrajenje letalnega polja naj je zgodilo leta 1D21. ko sta govorila z iste platforme v Carnegie Hal!, tekom zborovanja Rdečega križa. Izprva je bil določen sestanek Artileristi so razpostavili po u-hcah 'kanone ter prisilile civilno policijo, da r>e je utlala. Polastili so se brzojavnega in telefonskega urada. in tudi železniške postaje. Na lice mesta so .bile takoj poslane vladne čete, ki so zatrle vstajo. Vr>i vstaši so bili aretirani. De K i vera je izjavil v narodni skupščini, da bodo samo častniki kaznovani, dočim ne bo zadela navadnih vojakov nikaka kazen. Po vseh drugih španskih mestih in provincah pa vladata vzoren n*d in mir. Tekom de Riverove vlade je izbruhnilo več vstaj, ki so bife pa vse uspešno zatrte. De Ri vera je posebno pri lastnikih jak(7~nepriljubljen. 40 suhaških agentov spodenih. Štirideset prohibicijskih agentov je bilo obveščenih od majorja i Campbella prohibieijskega admi-; nistratorja v neivvorškem okraju, i da morajo ali resignirati'do četrt-' ka ali pa bodo odstranjeni iz slui-be. ker niso prestali Civil Service preizkušnje. Številni med njimi so bili veterani v suhaški službi. ^rajor Canijibell je rekel, da bo koncem januarja objavil imena onih, ki so bili spodeni. za deveto uro, a ta čas se je zdel Smithu prezgoden, nakar je bil določen za enajsto nro. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku; v Jugoslavijo v Italijo Din. 500 ........ $ 9.30 Lir 100 $ 5.75 it 1,000 ........ $ 18.40 «( 200 $11.30 a 2,500 ........ $ 4E 7 » ti 300 $16.80 n 5,000 ........ $ 90.50 ti 500 $27.40 it 10,000 ........ $180.00 II 1000 $54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 —$2; za $200 —$4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodiri t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih "»ir^-*ilih priporočamo, da se poprej z nam eporazmnete glede nakar.il a. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tedni* "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK H 82 COBTLANDT STREET, NEW YOB&, N. 1 Telephone: Barclay 0380 mpm - ~ • ; ^ '-'fe-', :' • '/"i H ■ ■ -v- * ? -r ................... ^ _ Fi^fi flT i A S NARODA FS^ zT^rLir!64! $3.00 S ^mM -i^JLjLpSw/ JL ^ ^ 1 B V V/ J^/^/ m a I«ued every day cxc^t Sunda^ | Za New York celo leto - $7.00 1 ^^ ^^ ^^ | and legal Holidays g^Za inotermtTo celo leto $7*0 J________UrfJIoveiiskih delavcev v Ameriki L 7S,°°° J TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TRT.T!Vn|f - FAK(TLAY 6189 NO. 25. — ŠTEV. 25. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 30, 1929. — SREDA. 30. JANUARJA 1929. vnrmwv YVVUI7 r vnmrrv vvvhh f GLAS NAžtODA, 30. JAN. 1929 Owned and Published by 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakuer, President Louia Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer«: E2 Cortlaadt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA " (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ...........................$6.00 Za pol leta ...........................£3.00 Za četrt le*a ............................$1.50 Za Ne to York za celo leto Ža pol leta .............................„.$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta .....................-......$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki den izvzemh nedelj m praznikov. Popili brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. HGLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189. ZA VEČJO MORNARICO Tokom riehait* mornariške predloge v poslan- ski zbornici j«* predsednik odbora za mornariške zadeve, kon&resnik Hritlen, izjavil, da zahteva Herbert Hoover, i i je bil izvoljen dne <>. novembra bu » 7 prednju (Min vsem drugim mornarieain na svetu. 1-5i i11 m jt- v naglici dostavil, da se Hoover zavzema za takojšnjo z^radnjo petnajstih modernih bojnih ladij, derim bi se mnenju predsednika Coolidgea dalo s tem Še nekoliko počakati. Ffoover je dementiral drugi a je, da bodoči predsednik Združenih držav ni zanikal, da se zavzema za oboroževa-njt* in da je koneemkonea istega mnenja kot so razni drugi ameriški politiki, namreč. da se morajo pripraviti Združene države na odločilno borbo z Anglijo ter da bo ta J»orba na morju izvojevana. » S tem so tudi potrjene domneve onih, ki so že tekom volilne kampanje oznaeevali Hoove rja kot izrazitega zastopnika ameriškega imperijalizma, kot človeka, ki bo zagovarjal imperialistično ]>olitiko ter jo skušal dosledno izvesti. — Oboroževanje je prva potreba Amerike, — je menda tudi Hooverjevo načelo. Kajti kakorliitro bo -prejeta predloga glede zgraditve petnajstih modernih bojnih ladij, bodo vložene in sprejete predloge za ojaea-i-je zračne sile ameriške armade in mornarice. Tudi glede tega so se za kulisami že dobro sporazumeli. Zagovorniki zračne sile so najprej nasprotovali gradnji bojnih ladij, nenadoma so pa milostno privolili, pod pogojeni, seveda, da se ne sme zrakoplovstva zanemarjati. I Segli so .-i v roke. da bodo tekmovali na morju, v /raku in na suhem za večjo čast in profit onih, ki vedno posnrmejo smetano. SVEČANOST V DOORNU Srečni bo ti6ti,-ki stopajo po ravnem. Če se jim slučajno zdrsne, se poberejo, obrišejo prah in nadaljujejo svojo pot. • Te pa zdrsne tistemu, kateri*po visokem hodi, je štrbunk običajno tak, da ga ni mogoče zlahka preživeti! Dopisi. Selo-Moste pri Ljubljani. 2!*. decembra sem se podal na obisk -svojih "Sorodnikov v slovenski Aferan, — v Maribor. Pri tej prilki naprosil sem o-svaboditelja Maribora iz rok Avstrije. generala Maistra kot poročevalec Glas Naroda za kratek "interview". Obiskal sem ga v nedeljo 30. decembra ob poldvanaj-stih dopoldne v njegovem stanovanju Maistrova ulica 17. Divzijsk.i general in častni adjutant kralja, kateremu sem vročil iztis (ilas Naroda me je pri-jazno sprejel in me najprvo vprašal, kako se godi našim ljudem v Ameriki. Naročil mi je, naj izročim potom Naroda njegovemu prijatelju in pobrat i mu Mr. Sakserju. vsem tistim v Ameriki bivajoči m Slovencem. > katerim je-skupaj služil, kakor m ploh vsem ameriškim Slovenecem njegove najprisrčinejše pozdrave. General Maister je bil rojen 1. 1S74 v Kanraiku, je praVe vojaške postave, b lesketa jočih >e oči in nosi lepe. doLge brke. Služil j*-v avstrijski vojski pri 27. pešpol- pali mnogo rimskih grobov; vse izkopovine pridejo v prnjtski muzej. Okrepčala sva se v Narodnem domu z izvrstnim štajerskim vinom. ki ni bil ožveplja«, kako se to v .Ljubljani dogaja in je puščal okus po nia<škatelu na jeziku. Pot po lepi Dravski dolini je jako zanimiva. Povsod se vidi lepe njive, -ki jih krasijo sem-intja ma'li »smrekovi gaji. v vsaki vasi so lepe. z opeko krite hiše, le seni-:ntj;j k;i'k s >lamo krit hlev, z eno besedo: vidiš povsod mnogo -blagostanja. Pri tem opazovanju sem se /.mi-Ii! na ubogo IJelokrajino. kjer revno I jurist vo z velikim Trudom obdeluje ka-menito zemljo, na t ihte revne lesene, s slamo krite h ase. na razdrte ceste itd. Vsi ti irpi belokranjskega krnita navezani na njegovo malo trfje, -i če mu še tam toča potolče, j«* za '■elo leto uničen. Tilagor tistemu, ki ma kakega sorodnika v Ameriki. ki mu pošlje kak dolar, da u:a porabi za ^ol In podplate. Na Sil vet rov večer je priredil Soko! v "Tnion" dvorani (prej pivovarna Go**tz) izvrstno uspelo zabavo. Prisotnih je bilo ol^oli 1200 ljudi, torej množica, ki jo tudi Mr. Muc z vso Kvojo agilnost-;o ne bi zamogel za Slovana .skupaj spraviti. Ostal sem tam do 2. ure popolnoči, j>otem -ino se ]xi podali v O rajsko klet, odkoder >mo šli ob 4. uri domov. V duhu Svečanosti v Doornn so bile včeraj končane. Bivši nemški kajzer je ves teden praznoval sedemdeseto ob-letnico svojega rojstva. Viljem ni bil rojen v Potsdam.ski palači, pač pa v samotni pruski gostilni, kamor je bila sila pognala njegovo mater. Cesarica je v udobni kočiji p&tovala proti domu. Sredi zimske noči se je bilo treba ustaviti v vaški krčmi. Krčmar je poklical na pomoč vaškega padarja. Možak je bil gotovo razburjen, vedoč, da pomaga na . vet bodočemu nemškemu kajzerju. Pri tem mu je roko zverižil in ga menda tudi nekoliko na glavi pohabil. To je anekdota, ki pa utegne biti resnična. Šestdeset kajzerjovih žlahnikov se je zbralo v Doornn. Kajzerjeva žena je morala pri tej priliki na komando zboleti, ker ni cesarskega oziroma kraljevskega rodu, fMin bi je gostje ne boteli nazivati z "Njenim veličan- cfvnm ** ■•IZ bolj priprostim naslovom n. pr "gospa kajzerietr' bi pa najbrž ne bila zadovoljna. Komedija je torej končana, C-e bi kdo kaj zor ju pred dvajsetimi leti prerokoval; kako in kje bo praznoval sedemdesetletnico, bi preroka * rgel po stopnicah. In zapreti bi ga dal zastran razžalje- cf 3 i ill VpI^Ar^ttfvfl^l jSrSr' ' "v ' ' S* ' "ju.'- » 'IIHIsr v : Hi ku v Ljubljani. pri 18. polku i Galiciji I ji pri »strelskem pol ku v Mariboru, ikjer j.- na zgodovinski -dan 1. novembra l!>l.s kol major meninič tebinič proglasil Maribor /a jugoslovansko in prevzel v imenu svoje vlad« vojaško poveljstvo nad mestom .Maribor in vsem sj>odnjim Šjjjer->kim. Vojaškemu «ta«ijskemu po. veljniku. avstr. .polkovniku Hoj i ku. ka,kor tudi dragim višjim oficirjem je ob tako samozavestnem in odločnem na>trrpu zastaLu sepa ::i to tem bolj, ko jim je nadalje izjavil, da pride vsak. ki bi se- u piral njegovim poveljem, pred njegovo vojno sodišče. .Modrin na red bani majorja Maiisira, ki e jf zahvaliti, da je diplomatski zboi v Versailles končnoveljavno pri poznal Maribor Jugoslaviji dne 1 julija 1919. General Maister si je prizad-e val dobiti tudi Koroško za naše kraljevino in se je ob meji jj«a ško boril s svojo peščico rodoljubnih vojakov-proslovoljcev za na še .pravice, a ves napor in boj j« bil (brezuspešen, ker je zapelja-no in zaslepljeno slovensko ljudstvo pod pritiskom komisarjev ve le v lad glasovalo, da ostane poj>isovati dogodke tistih pomembnih dni, pač pa bo lahko vsak čital knjigo, ki bo izšla 1. julija pod naslovom Mari- bor". ki jo je napisal naš slavni junak general Maister. Vsled štiriletnih vojnih in polletnih povojnih naporov >o mu odpovedali živci leve noge, tako da mu je hoja ote-žkočena. Poslovil sem se od njega z -željo, da se mu zdravje km-aio povrne in da bo. četudi je že upokojen, vsakega sovražnika .domovine na čelu slovenskih fantov pošteno "naš«škal". Na Silvestrov dar. dopoldne sem .se .peljaJ k pošfaiim ravnateljem gospodom B račko m v starodavni Ptuj. kjer sem obiska! vdovo svojega prijatelja Kosa iz So-vomesfta. Dama je stara že 82 let in se je še spominjala lahkoživega Jožeta, ki jo je pred pred 40. leti otFkiiril v Ameriko. Ptuj. starorimsko mesto Peto-via. ima jako nt a ninstka poslopja. Fasada cerkve sv. Petra in Pavla je okrašena z izvanrednimi deli starih kiparjev. Rojen je bil v leni mestu zadnji cesar zapad-no-riraške države Romulus Atire-liiLs. Mesto je bilo večkrat raz-djano in zopet sezidano. Legenda pripoveduje, da je bil v tSSaaS pokopali honsKi krali Atila. Y bližnji vasi Hadinje so pač odfeo- '~FiiM i!'ilmr.ijdfeaB^žaBg^i^^aJB^fg^- sem ]ya bil skoro ves večer pr iewyorških rojakih in s:e spominja! t i štrli lepih uric, ki sem jih njimi doživel. Na 'No v f ga ieta dan sem se od-■>c.}jal z ženko opoldne z avtomobilom domov. Ko smo prišli v Celje, je začel naletovatii sneg, a v epem trjru Žalee smo prišli že v •>ravi sneženi metež. tako da sniG ;nor«*il na Vranskem pritrditi verige na kolesa, ako smo hoteli na-laljevati pot proti Domžalam, o-:ironia Ljubljani. V Savinjski dolini, jio>ebno pa v okoliei Žalca, kjer je triavni hmeljsiki trjr. videl netili na njivah tisoče in tisoče v "»bliki indijanskega šotora sestavljenih hmeljovk. — smrekovih kolov, okoli katerih se ovija hmelj. Prišel sem na Novega leta dan ob sedmih zvečer domov in se po treh napornih dneh j>ošteno na.spal. Z zanimanjem sem čital. da je Vaš ugledni sotrudnik Peter Zgaga. E>et kak srečni družinski dogodek opravil iz ravnotežja, ko sem pa **ital. da se v treh dneh še ni vr-lil. sem domneval, da se ^a je nio-roče lotila bolezen, ki se imenuje 'asphasia mentalls". Ako ta bole '.en človeka napade, izgrbi ves spomin, no ve kje je in kdo je. vendar pa upam, ker se je vrnil, la je vedel, da je — Janez. Pozdrav! Joža. Sheboygan, Wis. 22. januarja je umrla Uršula Zore. stara f>l let. Bila je par doii bolna. Vzrok smrti: slepo črevo. Rojena je bila v starem kraju, v fari Bela cerkev na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Uršula Klopčar. Zapušča moža Josip Zore in dva sina Josipa in Karola in sestro, omoženo Majrijo Kocjan. V Ajneriki je bila 25 let. Bila je dobra žena, pridna in skrbna gospodinja, po pravici rečeno, da jih je malo takih tukaj. Bila je brez prestanka na delu, ob nedeljah pa v cerkvi, kar priča tudi njeno 'blagostanje, feila je splošno znana sn priljudna. Veliko Slovencev in drogorodoev jo je *f>ožiialo, Pcfcopana je b3a 24. januarja. Pogrebne obrede je opravil ž. g. župnik Jakob £erne v tukajšnji cerkvi Srv. Cirila m Metoda. Bog ji bodi plačnik! 26. jamiarja je umrl John Su-seha. 2413 Calumet Drive, kjer je imel svoj salon in nanovo preurejeno stanovanje. Bil je okrog 40 -let -star in že dalj časa slabega zdravja. Zapušča ženo Klaro In 3 nadorasile otroke. Nadalje zapušča dva brata. Josipa in Franka. :' John Zorma.il. 13 RAZBOJNIKOV PROTI 1 CELI ARMADI Walsenburg, Colo. De.laviske razmere so se nekoliko izboljšale. Nekateri premogovniki obratujejo od '3—."> dni na t p den. V tukajšnji okolje i je več premogovnikov, ki >*> last raznih družb. Največ jih seveda lastuje Rockefeller. V njih je zaposlenih dosti naših rojakov. Delo se težko dobi. jMisebno sedaj v zimskem času. ko tudi farmarji fcilijo v rove. Tudi zima nas je obiskala. Snega sicer ni dosti, toda mrzla kraška burja brije že dva tedna. Dri-si je mesto Pueblo oddaljeno od tukaj .">3 milj. večkrat udeležimo ikakc zabave, ki jo prirede ta-mošni rojaki. Tako smo naprimer |)OsIušaIi pred kratkim opernega : pevca Antnn šublja. zabave k: jo j" priredilo |>evsko društvo '"Tre-šeren" na Silvestrov veeer, se ]>a zastran bolezni nismo mogli udeležiti. Hvala za vabilo. Dne m. januarja smo bili povabljeni k gospe Mrharjevi. ki je praznovala petdesetletnico svojega rojstva v 'krogu svojega ^opro-i»a, petih sinov, treh hčerk, zeta. vnukov, prijateljev in -znaneev. Jubilantka je zna tu- Starašin-*-:čeve hiše v krasni Ribniški dolini. liilo je Vtsega v izobilju, tudi petja in godbe ni manjkalo. John Kaste I ee j<» igral samo [»oskočne na harmonike. Posebno me je veselilo, ker je mJadma tako lepo Na sueški cewti, ki jo turi.sti in avtomobil isti zelo uporabljajo, je na sveti ve«"er skupina 13 bedui-nov razbojnikov napadla in oropala nekoliko državnih inženirjev. Egiptska vlada je poslala nanje več čet jezdecev na velblodih in eskrado leta!. Razbojnike so u-tr led ali v skalni puščavi južno od Kaira. Čete .so prodirale k tieen-trično proti njihovemu >kriv?di-šču in posamezni oildelki trčili nanje. Roparji so >e branili z veliko pogumnostjo. ker jim streliva ne manjka. Posrečilo se jim je. da so odnesli pete proti Rdečemu morju. Tam so jih letala >pet iz sledila in s treh strani so jih za eele zasledovati vladn ■ čet", tako da jim je ostalo za beo oil nepn*>tanih bojev (h skrajnosti izmučeni in >e ne morejo nikjer založit: / novimi živili. Vlada j.- odločena, tla jih /grabi žive ali mrtve, ker hoče napraviti razbojništvu ob prometnih ee>tah temeljit .konec. 30LETNICA RADIJA V ofieijelni matriki je zabeležen 2li. deember l.^OS kot rojstni >l'in radija. dne sta zakouca <*n rie obvestila pariško Akademij« znanosti o svojem otlkritju. Ce pa }»om!.sIinio, koliko dobrota ž« storil radij človeštvu, se nam zli da je radij mnogo starejši. Matrika francoske akademije pa nikoli n< taji let, dasi j.' odkritje radija združeno z ženskim imenom ge. Curie-Sklodowske. Fakt pa je. da lahko smatramo 24. februar 1^-H za datum odkritja radija. kajti tega je francoski fizik Becqueret sporoc-il Akademiji znanosti, da I Peter Zgaga j slovenščino govorila. Hvala seveda tudi kuharicam in natakaricam. Tebi. mati Mrliarjeva. pa' želimo Lše najmanj petdeset let. da bi >ih preživela v zdravju, sreči in zadovoljstvu me ! isvojo družino. Pozdrav! Bavuik, zastopnik u. N. jZaveda. "Kani greš."' vpraša zadirčen grajščak kinetiča. "Xem vem." — "Kako ne veš. ali se tako odgovarja gospodi? Hlapci, zvežite ga in ga priprite za n^kaj dni v temnico!" — "Vidite, gospod, da- res nisem vedel, kam pojdem," .se še oglasi nesrečni možanec. Plemiču je odgovor tolikanj ugajal, da je podložnika pustil na svobodi. KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. 3. febr. Collinwood, O. 5. febr. Cleveland, "Western Reserve University. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown. Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. .28. febr. Hartford, Conn. Nova, moč za stare in oslabele. Starejši ljudje a!i tisti. katerim mod potfuja, kakor tudi ljudje ki spluSno trpe r.a boleznih, bodo zelo presenečeni, kako Nuga-Tone ojaCa in okrepi take osebe. Tek do jedi se bo naglo povrnil, nerednosti ledvic in mehurja bodo izginile, kakor tudi zaprtje in glavobol Trden spanec se bo vrni! in teža telesa se bo dvignila vsem izčrpanim in oslabelim. Kako je Xuga-Tone pomagal tisočerim, je najbolj razvidno iz izjave, katero je poslal Mr. W. J. lloper. Lumberton. X .C., ki pravi: "Nisem Se rabil zdravila, ki mi mi tako pomagalo kot Nuga-Tone Star sein 54 let in vžival sem ga samo 20 dni, pa se te počutim zdravim in močnim. kot da bi imel 25 let" To je običajen učinek vži vanja Xuga-Tona, in Isti. ki žele biti zdravi in močni, naj ne odlažajo poskusili Xuga-Tone. Nuga-Tone kupite povsod, kjer se zdravila prodajajo. Ako ga trgovec nima v zalogi, naj vam ga naroči od zalagatelja z zdravili. fAdv.) RAD BI IZVEDEL za naslov moje sestre CELI NOVAK, -poročena KOŠ^rEltL, doma iz vasi Glinek. pošta Mirna. V Ameriko je šla leta 1909 in sicer v Cleveland, O. Prosim, če kdo kaj ve, da mi sporoči, ali naj se pa sama oglasi bratu : — Prank Novak, Bor 235, Creightoii Mine, Ont, Canada. (2x 29&30) se mu je posrečil ) odkriti nove zagonetne žarke. Učenjaki so sr začeli takoj zanimati za trlo. ki izžareve neznane žarke. Odkritje se je prifcrečilo v privatnem laboratoriju v ulici Llio-mond blizu Pantheona. kjer je ek,-perementiral francoski fizik Pierre Curie s svojo ženo, hčerko profesorja varšavske univerze, znanega poljskega fizika Sk!odo\v.>kega. V tem eksperimentiranju >ta rabila zakonca Curie uranijevo rudo. iz-virajočo iz Jachvmova na Češkem. Avstrijska v'ada je dala inicijativo ffeolopra Sue^sa na razpolago 10D kg. radijeve rude in je prva leta dobavljala Franciji sploh vso rude za pridobivanje radija. Kmalu je pa Avstrija nehala dobavljati Franciji rudo in Francija je bila v zadregi, ker sama ni imela rud. i?, katerih se pridobiva radij. K sreči so našli na Portugalskem rudo, zvano avtotunit. i/, katere m pridobiva radij lažje, nego iz u rani jeve rude. Pozneje so našli v Ameriki karnolit, ki gii je tudi izkoriščala Francija v svojih tovarnah. Nemci, ki so se med vojno proslavili s svojim nadomestnim sistemom. sq našli tudi za radij nadomestilo v mezotoriju, ki pa ostane pač samo nadomestilo. Nasprotno so pa našli Belgijci uranijevo rudo v svojem Kongu in se kmalu postali največji producenti radija. Za pridobivanje radija je pa v Evropi še vedno najvažnejše mesto Jaehvmov na Češkem. Ta zagonetna kovina je postala neizčrpen vir toplote, svetlobe, elektrike in faktične energije. Ce pomislimo, da da na pr. en gram radija iz sebe več miljard konjskih si!, da se da njegova energija izčrpati šele v 1800 letih, da prodro njegovi žarki vsako telo. da trans-formirajo kisik, barvajo steklo, razkrajajo vodo* in da so najmočnejše orožje zdravnikov proti boleznim, zlasti raku. raoranio priznati, da je radij pravo čudo. In kdo ve, kaj vse nam še prinese odkritje te čudovite kovine. V New Yorku. mraz in OKtra burja brije. OkrejK-ila so se začela ponekod že kisati, ponek" ' so že izčrpana do dna. Navzlic umu so pa rdeči nosovi vsadanja prikazen. Danes je menda kazal toplomer samo par stopinj nad ničlo. Kar verjeti ne morem, ko nekateri rojaki poročajo, da je pri njih trideset do štirideset poti ničlo. Mene strese, če pomislim, da je tak mraz sploh mogoč. In če človek na peklenski ogenj pomisli, mu je skoro nekako prijetno pri srcu. -Mladina i.V-e na plesih zabave in toplote. Nič ne rečem — pri Speh ko vem valčku ali tpolki bi se človek še ugrel. toda tisto moderno orneanje. ki je dandanes na programu, niti kolen ne segreje, od kolen je pa še dolga pot do srca. I*rvo Ave. razširili in so od-sekati pol Allen streeta z romunska restavracijo vred. To bi jrle-dal moj prijatelj .lože. če bi bil v New Yorku in bi «ra zaneslo tja Žejo ga>i'. *>eer l kaj >.,• .] -že briga. Konec le!a je pretolkel v lepi Štajerski v generalovi dru/bi in ob pristni štajerski starini. Le kaj mu v glavo ne pade. da :rre generala obiskat. Pa se mu že vsaj ni šel ponujat za -diičaj. da bi bila domovina v zadregi ter bi bilo treba ka'ko štajersko ali dolenjsko /idnnico za straži! i. .lo/.e M bil kot luilašt" za to. Ima vkal generaKke družbe. A'sa'k civilist, ki bi mi pokazal. k j«* se kaj dobrega toči, bi tni bil dobrodošel. In naslednjega jutra bi generalnega mačka kar le-l>o sam prenašal in preganjal. Nadalje ne odobravam praznovanja iNoveg-.i leta v družbi 1 l?fM) o*se-b. Je vse prebu en o in premuč-no. iMar>ik lo ga je v Ameriki ta ko praznoval, da sta mu bila edina -kompanija kvart in klobasa in se je v tej skromni kompaniji srečno v Novo leto nririnil •laz sem slueajno imel malo večjo koinpanijo: dv^i kvarfa in dve klob;tsi. In .'*e bi bilo vsakega po troje, bi se tudi nič ne pritoževal. Potniki se odpravljajo v stari kraj. Letos je kratek predpust in Velikanoč je blizu. Nekateri se bodo šli ženit, nekateri botlo pa privoščili ženam v Ameriki malo miru in i>očitka. Drugi potujejo zopet iz drugih razlogov. Jerbščina igra glavno vlogo. Običajen je tudi sklep: — No. bom pa šel pogledat, če -e doma re.s živeti ne da. Sleherni, ki se vrne. se prito-Juje nad tromi stvarmi: nad Srbi. davkarijo in pomanjkanjem ameriških -dolarjev. Toda s Srbi in 7. davkarijo bi se slednjič še dalo shajati, če bi bilo ameriških dolarjev dovolj. Jože se koncem svojega današ-nega dopisa tudi mene spominja ter govori z visokimi, meni neum-Ijivimi izrazi. Naši rojaki v Ameriki so vse bolj preprosto tolmačili moje nenadno izginutje. Neki rojak iz Clevelanda je na-primer pisal: — O, bo že prišel, počakajte, da se prespi. Ljubeznjiva rojakinja si je dala duška s sledečim pobožnim vzdihom: — Iiabe *>o g£^ in prav se mu godi. Če so ga. Iz tega lahko Jože razvidi, da imamo v New Yorku vedno dosti za;bave. Influenea se širi z vso naglico. Po zatrdilu nekaterih zdravnikov je najboljše zdravilo proti nji vroč čaj, ki je z dobrim žganjem primeroma okisan. To sicer ni velika tolažba, pa je že vsaj užitna, če sta čaj in žganje dobre kakovosti. Borba z musolinijem se nadaljnje. Letos ibo prej leončana kot je bila -lani. Sam ne vem, kaj"je to: ali je le- J tos sovražnik slabši, ali je naša i odporna sila večja. s33S33s5 --- GLAS NARODA (8LOVENE DAILY) ZASTAVE •VII-KNK AMERltKC. tLQVCNtKE I V IN HRVAŠKI nULIJE, PfTCKORAMNtCe. JTHO-ftOJNlCft, ZNAKE, VKIFOKMK ITD | Siffumo 25% ceneje kot drugod. VICTOB NAVINfoSK, I SSI GREEVE »T. CONCMAUQH, PA _:_____ _. . ■ - • . 1_"" mf KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 ® GERM A IS E HE A l M OS T: mm * - - • . OltAS NAHODA. 30. JAN. 1929 COLONEL LINDBERGH VELIKA LJUBEZEN Michel i na j« spustila roeno delo v krilo in dvignila o«"i k Ka-fticii), rekoč: "Kafael, obožujem te " Mož je .skeptično .sprejel to izjavo. Zamrmral je .skozi zobe: "Urala.... Zelo ljubezniva." In je kadil dalje, kakor da ni »Ima! teh be.sed, ter puhel dira v zrak. "Rafael.... Zakaj govoriš tako? Ali mar ru* verjameš?" ga je vprašala žena. "Draga moja," je odvrnil Rafael, "ne pretiravaj! Verujem ti. Nekaj pa j«', v kar ne verujem: da so na .svetu tako zvane ''velike ljubezni". Tebi .se samo zdi. da ti je mnogo do mene. kar je <"i.sto naravno, saj sem tvoj mož. ki si mu šele nedavno postala ž«*na. Tudi bogat .»sem in ti kupujem obleke. Skrbi nimi-š. Prepirava se ne in ti lahko živiš, kakor te je volja. C *ut iš se sreeno in tvoje besede "obužujem t«4" niso ni«" drugega, nego izraz tega zadovlj.stva. Sicer pa priznam, da nisem n«' grd, ne slab mož. Lahko ?ne torej gledaš in imaš rada. Prosil bi te pa, da si zapomniš: žene v obče nimajo duše in ne morejo ljubiti." Michelina je globoko vzdilmila: "Rafael!" " frasim te. ne grbanei Čela, ne glej me tako, kakor bi ti bilo iti rin pogreb.... Saj ne sediš na prestolu in ne deliš nikomur milosti! Pust! me. da ostanem fo, kar sem, in da ne izgubim ravnotežja. Saj veš. da te ne bom nikoli oboževal." Skomignila je z glavo. JANUAR—JE MESEC" PLJUČNICE Jnmmr j»» hj«"m><- pljučnice. Telo, ?.a-prtnieo je kaj priL»ir«>Ujio ti strašni boli-zni. katera je ž«' umorila 30.000 ljudi v V.ilružentji driarnh v prešlem letti. TRINERJE VO GRENKO VINO od-t roti i vs4' zaostanke Iz vašega črevesja in drži rreva delujoča rer oja-ča vas život. Vzemite redno Triner jevo grenko vtno m si zapomnite, .la enu unni varnosti je več vredna kot ^•le funte zdravila. Dnevno redno od-vajanje Meta ustvari odporno moč? in nam i*>s<>di najbolje sredstvo proti boleznim. Prijazno za vživat? je Tri-nerje\o grenko vino, ker je narejeno i/ dobrega vina. zdravilnih zelišč in dejastetičnega malta. Poskusite ga ! V vseh lekarni ti. Vrednostni kupon v vsakem zavoju. Vzorec zastonj < vsaki družini enega) se dtthi od Joseph Trl-ner Co.. 1S.13 So. Ashland Ave., Cht-»*»go. 1». ( Adv. > in njegov aeroplan "City of Columbus". v katerem je pred krat-' kim preletel ameriški konti nent od obali do obali. I , Organizacija spiritistov. VELIKONOČNI IZLET s parnikom M PARIS 14. MARCA 1929 SAMC 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si "takoj prostor. Za vsa nadaljna pojasnila so obrnite na: _ - SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York; N. Y. izpremeni eelo konstrukcijo človeškega tele.sa. Grosehe je pozval medija, naj leže na preprogo. Ko >e je to zgodilo, je pozval m- dija. naj .se odpove svoji volji ju pripravi sprejemati višjo >ilo. Xato je pomladil na »tleh ležečega po eelu sencih in telesu in <'ez nekaj minut je nastopil zaželjeni učinek. Vsi udje so otrpnili in medij je bil podvržen magovi volji. Roke in noge hipnotiziranega medija j" mag poljubno premikal, da dokaže gle-daleem moč .svoje volje. K on t" no je glasno zaklieal in zdramil medija iz omotice. Medij se je zavedal in eksperimentator era jp vprašal, kako se počuti. Odgovor je bil navadno že vnaprej dogovorjen. Medij je odgovarjal, da mu je bilo toplo, da je čutil prijetno utrujenost, končno se je pa vse njegovo telo osvežilo. To je bila prva sleparija. Višek eksperimentov so tvorili na posebno svečanih prireditvah plesi v zamaknjen ju. Plesalka je nastopila v svilenem plašen, zaplesala je divji ples in končno se je zgrudila k nogam mag a Groseha. da mu izkaže svoje spoštovanje. Kmalu za prvo se je pojavila druga hipnotizirana plesalka, pred katero je stal lonček z žerjavico in kadilom. Plesalka se je nagibala nad lonček in vdihavala nekaj časa omamne vonjave, potem je pa začela plesati. Sledil ji je magneopat Muller v belem plašču, podoben prikazni, ki zasleduje plesalko. Na višku ekstaze, ko .se že pripravlja objeti jo. se plesalka zgrudi in obleži nepremično na tleh. "Med tem prizorom je mag Grosehe glasno izgovarjal neke nerazumljive formule, njegov pomočnik je pa na vso moč razbijal po gongu. Končno je stopil k plesalki. jo pogladil in zdramil iz omotice. Tako so se vršile vsak teden večerne prireditve Ezoteričnega študijskega društva, za katerim stoji kot vrhovna oblast finančno zelo dobro stoječa okultna loža. Dolgo je poslovalo društvo v Berlinu neopaženo. kajti članom je bilo ; strogo prepovedano govoriti o spi-ritističnih eksperimentih. ' Glej Rafael, tega nisem mislila in tudi ne zahtevala od tf'he. (Muči me samo to, da mi ne veruješ. Ti me ne boš nikoli umel. In to je tisto, kar mi krade spanje in jemlje mir: ti ne bo« nikoli vedel, kaj je ljubezen, velika ljubezen, ki razganja srce v stisnjenih gru-! dih...." '"Prosim te, nehaj vendar.... Navij rajši gramofon.... To so neumnosti. A propos: kaj bomo imeli opoldne za kosilo?" Michelina je naštela Rafaelu nekaj njegovih najljubših jedi. Navila je gramofon, a ko je ustavila plošeu, so padale nanjo debele solze. Pesem je odhreščala, zakonca sta sedla k mizi. poobedovala in njuno življenje je steklo zopet po starem tiru.... Nekega dne je stopil Rafael Iz hiše na ulico in srečal prijatelja Boba Foreal^i.iera. Bila sta si zelo dobra, zlasti pred poroko. Zadnje čase pa se nista skoro nikoli srečala. Rafael je takoj videl, da je Bob razburjen in da ga teži skrb, ki je noče izdati. Povprašal je, kaj se je zgodilo z njim. "Ne roga j se mi!" je dobil v odgovor. "Kupčija ne gre, kakor bi morala. Prijatelji in poslovni znanei so mi svetovali, naj stopim k vedeževalki, da mi pove bodočnost. Imaš kaj časa? Stopi z menoj!" Rafael je vzlie svojemu skepti-cizmu šel z Bobom v predmestje. Potrkala sta na vrata malega salona, ki ni bil brez sopare in brei smradu po podganah in miših. Med tem, ko j^ vedeževalka čitala Bobu z roke ,je Rafael razmišljal c svoji ljubezni. Pomenek je trajal eelo uro. Bob je naposled vstal izza mize in se je vrgel Rafaelu v naročje. "Rafael!" mu je dejal Bob. "daj se pregovoriti, sedi še ti k mizi ! Videl boš, da ti ima mnogo povedati. Ta žena ni samo pogodila moje prosi ost i, ampak tudi uganila bodočnost in mi svetovala kaj naj storim, da se popravijo moje razmere. Stopi k nji še ti! Videl boš, da ti ne ho žal!' "Saj res, česa se mi je pa bati!" je je pomislil Rafael in se odločil, da si da čitati iz roke,-češ, da vsaj ni zaman prišel iz mesta na periferijo. Vstopil je. Vedeževalka je bila visoka er- KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 41% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — - "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% oa 4M-%. K vlogam se bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice m tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po obresti: vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 16 letih 4% $100.— 4 y2% $100.- $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4^% pa v 16 letih. Kdor hoee podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4%%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša iniei jatjva za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira irove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK Hew York, K. Y. na dama z naočniki temne barve. Ponudila mu je stol in vzela njegovo dlan v svoje roke. Ko je opazila neko črto na dlani, je vzkliknila na tak način, da je Rafael začutil veliko spoštovnje. "Kaj pa je?" jo je vprašal. "Ali postanem predsednik republike.'" "Gospod," je resno odvrnila dama. "ne mislite, da so vsi veliki ljudje srečni. Ljudje imajo visoke položaje in časti, v srcu pa jih grize črv dvoma. Vašo usodo vodi visok občutek. Vi sto najbolj ljubljeni mož na svetu! Nešteto rok sem že gledala in čitala z dlani u-sodo; še nobene pa nisem videla, ki bi bila tako zavidanja vredna kakor vaša. Rečem vam : nisem še videla človeka, ki bi se lahko ponašal s tako veliko in visoko ljubeznijo kakor vi.... Kaj je ljubezen Judije do Romea v primeri s čuvstvom, ki vodi vaše življenje! Črta ljubezni na vaši roki je tako sijajna in jasna, da prevladuje nad vsem drugim v vašem življenju...." "Koliko je moj račun?" je hladno vprašal Rafael. "Oprostite, gospod, — vaša dol-žniea sem prav /,a prav jaz.... Kadar ima človek priliko videti takšno črto, pozabi na račune, ker postane sam dolžnik. Hvala, da ste me obiskali! Videla sem nekaj, kar se mi je zdelo nemogoče.... Brezmejno ste srečni." Spremila ga je do vrat in ko sta se sešla z Bobijem, ga je prijatelj vprašal: "Nu. kaj ti je povedala?" "Nič. Ali prav za prav.... Ne, ti ne moreš umeti tega.... Stopi k meni na dom. Hitiva, hitiva!" Ko je avtomobil drevil skozi mračne predmestne ulice in dosegel mesto, je bil Rafael resno zamišljen. Sedaj je prvič čutil, da ga grize vest in da ga obvladuje neko neznano razburjenje. Dokler mu je Michelina šepeta je govorila, o ljubezni, je njene besede zavračal, sedaj pa je mahoma verjel, da je ljubljen in da je najsrečnejši mož pod solneem. Požiraje po dve, tri stopnice hkratu je tekel v stanovanje. Michel i ne ni bilo doma. Ves srečen je hodil po sobi, čuteč, kako se mu od zanosa širijo grudi. Pozvonil je telefon. Rafael je vzdignil slušalko. "Gospod — mož ste. Bodite močni. Telefoniram vam iz bolni-Jee. Lariboissiere....Vaša žena.... Nesreča.... Avtomobil jo je povozil.... PAMETNO SE ŽENI, POTEM PA POTRPI Kakor drugod je vprašanje o ločljivosti zakona tudi v Španiji na dnevnem redu. O stvari je pred kratkim v javnem govoru v Madridu razpravljal znameniti politik Ossorio y Gallardo. Rekel je med drugim, da se zaradi nesporazumov med zakonci še ne sme govoriti o razdejanem zakonu. Ti nesporazumi ko mnogokrat ničevi, namišljeni. Če bi jih hoteli priznati kot zadosten razlog za zakonske ločitve, bi izročili državo popolni anarhiji. Če nastopajo v nekaterih zakonih velike teŽkoče, je boljše, da trpi posameznik kakor pa bi se razsula družba. Če bi se v Španiji uvedla ločitev zakona in še na podlagi tako malenkostnih razlogov, potem bi v tej južni deželi nastala strašna anarhija in bi morda od sto zakonov ostal le še eden. Zato bi bilo blazno, ako bi hoteli človeško družbo izročiti muham, domišljijam in sebičnosti zakoncev. Zakoni naj se sklepajo z večjo previdnostjo in modrostjo, ne gleda naj se na denar in ime-mtuost; ko je pa zakon sklenjen, je treba medsebojnega potrpljenja in požrtvovalnosti. V zvezi z zakonetno smrtjo berlinske filmske zvezde Elge I>rin-kove in njenega režiserja je prišlo I do senzacionalnega odkritja delo-| vanja tajne družbe eksperimentator jev. ki so znali zbrati okrog sebe velik krog naivneže v. verujočih v tajne sile. Berlinska policija je razkrinkala organizacijo j okultistov, ki so že dolgo-nem-ote-; no poslovali in izkoriščali svoje ! žrtve. Zastrupi jenje filmske dive Brinkove in njenega režiserja Ja-eobija je bilo odkrito na ta način, da je policija tzslediiii mnogo okultistov, ki so se sestajali v zapad-j nem delu Berlina, da si osvežt; i utrujene in prenapeti1 živce, kakor j so sami zatrjevali. Njihova organizacija se je nazivala "Ezote-rično študijsko društvo." Društ-jvo je imelo velik lokal in skupne j salone, v katerih se je zbirala na j sestankih in predavanjih o okul-jtizmu. hipnozi in drugih mistič-jnih vedah tako zvana odlična i družba. V tem krožku berlinske j elite se je z uspehom uveljavljal j zdravnik - magneopat dr. Hans jMuller. kateremu je pomasral 'manager Grasche. Oba sta ime-jla hvaležno pnlje. na katerem sta se uspešno uveljavljala. Mn-ller. ki se je dal titulirati za do-,c^nta, je izvrševal v prostorih Ezo-terčinega društva obsežno prakso kot mag. magneopat in homeo-, pat. Dolga vrsta avtomobilov, ki je stala cesto po cele ure pred njegovo hišo. je najboljši dokaz koliko pacijentov je invl čudodelni berlinski zdravnik. Po "napornem" dnevnem delu je sledilo vsak večer družabno življenje v klubskih prostorih. Predavalnica. v kateri se je zbralo navadno do 100 poslušalcev, jp bila napol razsvetljena tako. da je vladalo v nji primerno razpoloženje. Sredi dvorane je stala miza za poizkuse, za katere so si okultisti in spiritisti najraje izposojali mlada ekscentrična dekleta. Za divanom je stal pult podjetnega docenta, okrog njega so pa sedeli poslušalci. Poizkusi so se pričenjali navadno takoj, ko so se poslušalci zbrali. Mag Grasche trdi. da ima tako veliko magično silo, da lahko Kako nastane človeški obraz. Obraz j.- kakor neizogibna usoda. ki spremlja človeka v življenju in je od njeg;i v veliki mni odvisna njegova t-n-f-ji. n j .rovi u-•>P'-hi — zunaj vsaj. Zato ni vseeno, kakšen obraz ima kdo. Na vsak način jo glavno, da j,, ob.-;-/ pošten — v zmislu. kakor rabijo ta izraz naši južni brat je.- Vs.- za obraz (osebno Ča.-t >. obr;iz;i /.i nobeno ceno. Obraza si ne moremo voliti, prinesemo ga s seboj na svet; !*• v kolikor nastopajo bolez»n.-ke motit ve, si moremo pomagati, i) t»ni je eovoril nedavno v Antropološki družbi v Frankfurtu eden prvih strokovnjakov na tem poprišču. prof. Eugen Fischer — Berlin. Fischer pravi, da je v.-;ik obmz sestavljen iz mozaičnih kamenčkom najrazličnejšega izvora; kajti vsnk majhen del obraza se more podedovati neglede na celoto; tako n. pr. nosni koren, nosni hrbet, nosnic-itd. Na ta način so nastali v pomensko tako mešani Evropi "bž;i-Iovanja vredno nelepi obrazi: tiči v dolgem obrazu smešno ton nas ali pa velik kriv nos v okrogli glavi. Evropska plemenska meša niea je problem. Kar prvotno n" spadalo skupaj, se mora zdaj združiti. Tudi narava ima t-žko delo. da vse te različne dele vsaj za silo prilično .spoji. Pomaga si n.: razne načine. To,] in tam razvija težnjo, da ohrani skupaj spadajoče mozaične kamenčke skupaj. Na ta način se pojasnjuje znano d< > stvo, da se podeduje taisti obraz tekom mnogih rodov, čeprav se mora dedna snov v vsaki generaciji boriti s primesjo drugega zakonca. Tako so se n.: pr. pri Tlabs-bnržanih podedovale dtfiele ustnice od rodu do rolu in po Mariji Tereziji potem prešle eelo na Lotrinžan-v V čim manjšem krogu se sklepajo medsebojni zakoni, tem lažj«* je naravi ustanoviti čist plemenski tip: zato so mestni o-brazi med seboj tako različni, vaški pa so si podobni. To je tem u-mevneje, ker so si ljudje po vaseh več ali manj v sorodu. Včasih pa se naravi .^plol, ne pazeči iz tako različnili delcev ustvariti skladne-jga obraza: v majlmih čeljustih ti-j če veliki zobje in jih razganjajo; danes zdravnik tak ' čeljusti umetno raztegne. Kako S'* vrši po.ledovanje Mozaični delei ,>e ne podedujejo lie-pot.redno. \Yš:.-te /leze >o marveč oa delti. ,J:| oblikujejo o i »raz. LV ohole t<- žlez.-, se i/kvari tudi obraz. Najbolj znan je zgled, ko vsled obolelih žlez nastane golša. <~'e sc n. pr. v kaki družini podeduje po-večana spodnja čeljust, potem se dejansko ne p'-d duje l»Ma, marveč delovanji tastvarnih žlez. Ko v starosti izločevanje žlez jenjuje., se obraz pootroči. Otroški znaki v obrazu ><> posledica motitev v žlezah. Tudi angleška bolezen je posledica takih motitev. Najmanjši psiček >M Ife-? '--M- * Smw uNDtflwoOO * uMDCfwnno. m na pasji razstavi v New Yorku. Tehta samo tri finite in je dobil eno prvih nagrad. VSEBINA: Jujfcslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kolumbina Thomas Alva Edison Pcganka Nov triumf človeškega cenita Sočivni vrt tekom poletja Lok Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mo iamb i qua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsetnirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo v Združenih državah ne Izplača ČITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York * ^ - • * 4 ^ v.-. » 5« ''" .. . v -j VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspe-dicij Z letalom preko Severnega tečaja Xobllova blarua/a Novci id papirnati denar * Združenih državah O dednem prava in zapuščinskemu davku Ivan Zornian Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kai šna razlika v Potovaaja v Evropo Cvetke z Livade za mlade in stare M i Najvišja poslopja svete Žaljivke in zbadljivke Koliko prednikov tea človek • i ... • 182 Corfclaadt Street GLAS NARODA, 30. JAN. 1^29 Samotar iz West Enda EOMAN IZ ŽIVLJENJA. Z* "01«a Narod«" priredil O. T, 45 let - dovolj življenja. dcjo na, vr&to. Isto velja po mojem ■ mnenju tudi v življenju. Ko fita-jra generacija doživi svojo življenje. mora izginiti in s>- umakniti drugim. I j Novinarji so vprašali Keitha. kaj lii se zgodilo. <"e hi starejše ge-! neraeije tako hitro izumirale. I)e.! 'H >". <1 i hi ut<-srnilo zgoditij "da hj mladim učenjakom manjkali i (vsi dokazi, na kat-rih so stari era-d.li svoj- teorije in znanje. Keith j.- o 1 iT' >v ri!. da s- te n*1 varnem t i: ni bati k'T imamo dovolj znanstve-i nih knjiir. Saj lahko starejša ire-j nerae:.:a sporoči mlajši svoje iz-! knšnj-' pisnmno. Po Keithovem! prepričanju bi ljudje najbolj ko-! ris t li intere» »m sveta. če lii omejili življ-nje in če bi v kratkem življenju vsak poedinec storil vse. kar j ■ v njegovih močeh. Poedin-ei bi seveda ra li podaljšali svoje življenje, toda na želje poedincev 'se 110 smemo ozirati. Za splošnost je važno samo to. kar se tiče interesov \>f'C'i človeštva. Sir Keith se je dotaknil tudi dr. Voronova. Po njegovem mnenju obeta Voronov mnogr> več. ne-! iro more dati. Keithu samemu j niso znani nobeni dokazi, ki bi j {(odpirali Vor »novo naziranje, da .bi se dalo življenje človeka poda-f |ljša!i 7. negovanjem te ali one žle-; /•*. Kast človeškega tebsa je zelo kom t -lieirana. Ni dvoma, da žleze I vpliva; o na <.rgan zeui, toda Voro-' nov njihov ponn-n zelo precenjuje. Tudi za razmerje med žlezami in človeškim teh'.>om lahko navedemo; 'praktičen primer. Jahač, ki .sedi na konju, drži in vodi konja. In j ! vendar n>- daje on konju >ilo. da Tir mika naprej. Tudi brez jahača se konj lahko premika. Ta; primer velja tudi za Človeško te-1 j lo. Kakor vodi jahač konja, tako; j vodija žleze Človeško te! >. Res je. !da lahko vsaka anomalija žlez iz-jprenvni delovanje telesa, kakor jlahko iz premen i padec jahača ko-j j nje v tok. Toda življenje lahko! t traja kljub anomalijan v žlezah dalje, kakor lahko tudi k on j era-, lopira brez jahača. Ne smemo pozabiti, da vplivajo . žh-zi na razne dele telesa. Dokler I_______ ^manie pamikpv - Ampins; KOV AC HUGO RUTZ 1. februarja: Aquitania, Cherbourg 2 februarja: lie de Franc«. Havre Cleveland. Hamburg. Cherbourg NVw Amsienlum. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, NapoJi, Genova 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Pre-iidenle Wilson. Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mtr 9. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia Hamburg Čutite Grandi, Napoti. Genova 13. februarja: President Harding. Cherbourg 14. februarja: Muenchen, Bremen 16. februarja: Par:«. Havre George Washington. Cherbourg IXutschland. Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Aritwerpen Augustus. Napoli, Genova 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcanla, Trst 23. februarja: Olympic. Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur Mer, Hitter-dam Republic. Cherbourg, Bremen 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 23. februarja: Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America, Cherbourg Albert Ball in. Hamburg. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Ani»>rWn Cor.te Blancamano. Napo«. Genova i zem. UNDEflWQOP 4. unOCDWOOD, n. ki bo ptihi'dnje leto igral pri pa--i." on >k i h igrah v « »Ue-ammer^au. Nemčija, vlogo Kristusa. Pa >i;-«:wk<- igre >e vrš- v>akih 1" le". CAPSULES 'M: Nočno Oslabelost Mehurja ah Bolezni Ltdic pri starih Hitro pomoč s pristnim Santal Midy Uspešno-Neškodljivo. ne poznamo operacijske metode. <1 hi istočasno vplivala na v>e žle-f. ne more hiti g-.vara o uspešnem pomlajevanju. To je pG K.ithovem mnenju i.sto. kakor če bi hoteli pregovoriti duhovnika, naj opravi poroko, pri kateri hi ne bilo ne ženina, ne neveste. Keith najbolj kritizira Voronov optimizem. Ves problem je v tem, da tudi Voronov ne more preskrbeti! •love.škemu telesu nove ali neprestano obnavljajoče se energije. Zato njegovi poizkusi človeka samo za nekaj časa osveže. V resnici pa doseže Voronov s svojimi operacijami samo to. da se človk počuti, kakor da bi bil izpil steklenico žganja. Poizkusi z operacijo žlez imajo veliko terapevti-~no vred nost. toda šele v bodočnosti. Problema večnega življenja pa po Keithovem mnenju na ta način nikoli ne bomo rešili. Obema prav. "Kako vam gre. draga gospa?" "Hvala, dobro." "A gospodu soprogu?" "Ne vem. sva namreč j ločena" '.No. potem mu pa, m more it; slabo." STENSKE ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eita liste, ne more. in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje z-mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO S1 (Za Canado S 1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam, fe se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in p redno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraSa* njih. Na ZEMELJEVLDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima gest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t'skan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in c^ste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnegt fcceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. - 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Eo ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanja na ogromnih oamiklh: lie de France 1. febr.; 1. mar. Paris 15 febr.; 15. marc~; (Ob polnoči.) NaJkraJ&a pot po želemnlel. Vsakdo J« v j-osebul kabini ■ vsemi moder-' ntmi udobnosti. — Pijača In slavna francoska k u Mu J a. lamino nlak* P\ VprsJaJt« k»tara»^koIl poofcLa.fi««-aganta aJI FRENCH LINE U State Street, Hew York. H. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t atari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnlb listih, prtljagi ln drugih atv&reh. Vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati naj-bolJSa pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparLlke. Tudi nedržavljanl tamorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit 1» Wasbingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln b^ mora delati prošnjo ▼eaj en mesec- ^red odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni&kega komi-aarja. Glasom odredbe, ki Je »topila ▼ veljavo 31. Julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl u- Jk rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovorno«*. KAKO DOBITI SVOJCE 12 STAREGA KBAJA Od prvega julija Je ? Teljari nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene ln neporočene otroke Izpod 21, leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, Izven kvote. Jugoslovanska kvota zoaSa Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSI ameriških državljanov, molje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192S. leta porodil ln poljedelci, oziroma Žene ln neporočeni otroci izpod 27. teta onih ae-državljanov, ki so bil! postavno pripuščenl v to deželo za stalno bi, ▼anje tu. Vsi ti Imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti. pa ■prejema nlkaklh prošenj m rlkanake viae.1«. ae na SAKSER STATE BANK ti Oirtlasdl Street NJIV* YORK 11 Nadal jevanj« i In S.-ir;i. k' •* -!•:■ -t -voir '. .■ v roki, ^ »edaj zahvalila !?<•> «U. da »• i )••!..» \- ra df-^'i velika m da .•• l.iibeyen š«* v -<1ik Štiri in trideseto poglavje. TRIUMF LJUBEZNI. GARTH TRENT. — STRAHOPETEC! T,- •.. ..ji . ] i i o /. v< 1 ikimi črkami na velika l«vs«>nt «!v« -i;.t - • ::■.■>,■'rn'.,i /unanji >vet |»r»*d Wot Kndom. r-.i - ■ . '«; . ; ■ ]< a'.ma in nm; vsa razb<-jjeiia od jeze, ki j( ■rsenkrat tavr»-!a v n. J\ : < -i drznil zapisati tak insult na juo- - 1.;« . • ••! N.kdo ni drznil dejanski uporabiti ta iz v,-./. . . • . . Prtdi; -<> delikatno naokrog ter se jjosIu- /• i .h n.?r > /.v«-n K-ili izrazov in čeprav je trpko rabila *ama ? • '■••-• " bila }>r< v/.«, 'a sod^j od gne t, ker jo je napisala V/ »u-i i « •• v . nejKi>red.ni instinkt obrambe, da ne jw>sta- v ' n.i ~ r r - f; }.?•<,?i ceifmu svetu obrekljivcev. 1*: i- . kdo n^ki je mogel storiti to stvar tei f" . n.i vrata (»artha. XejiLsmen značaj besed jt ik-M ,.' v, . • ,/ v /in življenja in j»ov>ein pravilno je pri- I—Bili Sari '<• žaljivko — Tiin lJradvju. .laz • k.iar ne j. /abim pla«"ati nazaj. — ji je rekel nekoč Vr. • * . . . U> n.'-^»vo pojmovanje, kako os vet it i st nad iii''/.'m. ki -a kronski za>bi* vide-'. ]M>tiiega napisa 1'»; .rk Ji:.. y ; /vr> ' >v<>;,. d- !o /•-;<> na t a ev no in bila jf .se \t»Upi za j«l • ■ • i s T •• tu. .)»• zaslisjila korake za >«*boj in ko st je obrnila. > s ai tiar:m Treni pred njo. Nj-gove o'- s » po«'-..v;. brezbrižno in brez presenečenja na s '*«♦»'• k. i n t bes.-d.t h. t '.r s,. . obrnil vprašaj. j»ro:i Sa» . — Zakaj d.Ms.« :<>: .i" v j »ra š«i'. — Ali Je čiščenje vral r^jnovejša oblika vojnega de-Ia Sara. k- j«- obraz je bil k«: oblit s> krvjo, j,- odgovorila obotav ljaje. 2 — Jaz nisem hotela, da bi vi to videii. Čuden izraz j.- sko.'il v njegove eR — Jaz sem videl to — p»*ed dvema urama. — In to -te pustili tanrn ' — je vpra&ala z začudenjem. Zakaj ne.' — je rekel gromko. — Ali ni morda roniea? X' I'-m t.-'- :urku se je kotu-al ilolgi boj v >reu Sare in odgovorila je tako. kot ji je velevalo sree: — Ne! Tu ni res! ];ila -em bedakinja, da sem vrjela v to le zc en trenutek. Se.bij j.a nLsein v.t". Jaz ne verujem tega. 1'renel.a!a . ji^kar namenoma in stalno stavila r>voje vpra-■ sanje. liarth, ]» \ • mi. ali -i bil kdaj kriv sirahopetstva? — \'ojno >odis«"e je mislilo tako. Koga Sare j.' nestrpno udarila ob tla. — Pr«*- ni, odgovori na moje vprašanje. — je rekla hitro. On pa j» ostal neomajen, — h! /abet.L I>iir\vard tej" irotovo zalo/ila z vsemi informacija-jiii t' tra pre dmeta, kar >i jih želela. — je rekel z brezizrazni m tonom in Sara s,- j,> /oprt pričela zavedati blaznečega občutka impotenee. s katerim .; » je navdal vsak boj med njo in njegovo voljo. — (lartb. — je pr-Va zo;w-t s trdnim glasom, —»jaz hočem vedeti, kaj prav s t gl. de tega ? Kaj pravi Elizabeta ali kdo drugi, lie pride sedaj š" nadalje vpoštev. l>i'.« je neka mirna globočina čustva v njenem gladil, ki ga je za trenutek odvrnila <»1 njegove pazljivosti. Napravil je naglo, ne-pros:ov< ,ino kretnjo proti njej. nakar se je ustavil ter zavzel s težavo is roje hladne prejšnje manire. — Uril j važen k.>t vsaka stvar, katero moreva reči jaz in Eliza-beia, je pravo rek sodišča, — je odvrnil. M11 vaši: a : :šina njegovega glasu je odtrgala zadnje, borne o-fitanke tij^ne zbranosti. — I'ravor. k s. . 1;-* .— busknila ven. — Vrag naj vzame pravorek so^lišča! — To sem .storil jaz /e dostikrat! — jo pripomnil trpko. — |»ornzuinov in molka aied nama. Za enkrat hodiva j»..štei.a drug z drugim. Delala sem se. kot da me eela stvar ne briga ... a sedaj ne more iti stvar tako naprej ... Ti mi moraš odgovoriti! . . . 9 Ali si bil kriv • lii! je bl»-d do Ust n le do časa. ko je končala in njegove oči so no-s !e izra/. neme muke. Dvakrat ji skušal odgovoriti, a noben zvok L-i j»rišel i/ njegovega grla. Konečno pa s,> je obrnil proe. kot etano iz grla. Njene oči niso nikdar zapustile njegovega obraza. — Jaz te nisem vprašala, da zanikaš to, — je vztrajala trdovratno. — Jaz sem te le vprašala — če si kriv? Zopet je nastal med obema težak moik. Nato, obotavljaje, kot da se je odgovor vleklo iz njega, pa je odgovoril: — Jaz se bojim, da 'i ne moreni dati nobenega drugega odgovora na to tvoje vprašanje. Due, kot mehak, tresoč r-e blesk jutranje zore, se je razlila počasi preko liea Sare. — Potem nisi bil kriv! — je vzkliknila in globoko veselje je tičalo v njenem glasu. — To sem vedola! O, Garth, o Garth, kakšna neumtliva sem bila! O. moj dragi, zakaj si to storil? Zakaj si pustil rainlitu me naprej. — zakaj si me skoro ubil? On je zrl nanjo navzdol z vprašujočimi, negotovimi očmi. — Jaz sem ti ravno povedal, da ne morem tega zanikati! Ona se mu je zadovoljno nasmehnila, s seneo humorja za tem smehom. — Jaz te nisem prosila, da zanikaš to, poč pa . . . " - ~ IW* firfliodjyiS.1 „ __ lV.-d d<>!,o eivilizaeije. je nada^ lj> val .sir K-'iiJi. so dočakali normalni m >i:i i n ž*n>ke 40 do 4't let. I*ivilizaeija jia jiomaknila to naravn i starostno mejo na tj.*> a bedasti- ž-deti s. Tak-! visok. .star">t. t lov-k. ki 1m"'-rednr»i kratki vi -jaški služl)i ]»red dolg > in mučno vojaško dolžnostjo. < e bi ne bilo na sv • I .-T a rili Ijvdi. ki z red-k n:i izjemami mladim sa.-io v na-; ini- !a mlada g.-si'-"aei;a veejo izb iro in vsak človek bi lahko užival življenje, k .likor s- pač da uživati. '/.-. sv..j-. trd '•■■v ;!'"em naves; i primer i/ vsakdanjega ž vlj-nja. < •• vstopimo v nabit" polno restavracijo in hoe.-mi. jesti.*jo hitro za-]>ustim". da napravimo prostor drugim, ka komaj čakajo, da pri- S 45. h torn n-ha čl ••. k ži\.-r .1 če noče životariti, hirati in «"aka*\' 'e konča mučni jitck-'S raz-1 i krajanja njegov- i^a organizma. Tako je izjavil v j • _r<■■.•■m / i-o-jvinarji t-den največjih s dobiii!i učenjakov sir Arthur Keith, ki .le energično nastopil pr '.-k'-:u:i z.lravn'lcu S--rgej-i V..-' 'ronovu, j.roti pomlajevanju sploh in pr< ' 1 Tr.i:'vi. da čl-.vek more dočakati I'M) h t. ( e h. i, J vse-1 m^giH-en. je nadaljeval sir K-ith, bi mi ni*' na misel n-- jirišl-- po-, 'daljš;tti življ--nje Ijndi <"••■/ normal-_ no mejo. Nasprotno, po mojem mnenju je idealno telo ono. ki je polno £iz čii'->- ln iluš vn»- energije in ki v tem položaju m ha živ- t . Tako je telo človeka, starega 40 do 45 let. 41 let. to j.* naravna starostna meja ljudi. I'm 4.1. le:m se začne Vsak čl -v-k >',.■.:■■■'". 1* |v življenu človeka trenutek. k-> i a-'stanejo v organizmu v i ke .zpre-'m-mbe. V teh letih navadno o-'a-bi vid ln sluh. pa tudi druiri orira- j ni človeškega telesa začno jn-šat:.' 7. marca: Dresden, Kremen. E ulogne Sur M<*r 8. marci: l;<-r,-r:£:iria Cherl-turg 9. marca: C le vt lan d. Hamburg. Cherb- urg New Amsterdam. Boul- ft;^ Sur Mer, Rotterdam K'jtiia. .Vapoll, Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: Muenihen. lirt-nn-n Havre »Velikonočni izlet) 15. ma-ca: Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg. Antweppen \ee:.Jarn, 11 u ogne Sur Mer. Rotterdam Conte Oninde, Naj>..li, Gen- va 19. marca; Westphalia Hamburg 20. marca: Levistbait, Cherbourg 21. ma. :a: I"rr^idente \Vi:> n. Vrst IJerlm. Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 21 marca: DeutschJand. Hamburg. Cherbourg Augustus, Nap .-U, Genova 26. marca: Columbus, Bremen Republic. C -rb. urg, P.rerru-n 23. marca: Stuttgart. Rr> men. IV.uIfgne Sur M.-r Volendam. Boulogne Sur Ale, Rotterdam 29. marca: lie de France. Havre Berengar: *«. i,V'»-iirk 30, marca: Vulcanla.. Trst Hamburg. Hamburg Cherbourg ivniilanU .Cljerboum. Antw .-r; —n Ryndam, Boulogne Sur M»-r li.>t-terdam 26. Junila: i'.!r:s, Havre <17.1.!:T> 26. julija: lif d.- France, Havre -I7.I.KT)