Poštnina pteflma » gotovini. # hlwH tM> lorH. fiW> Im wbo% %W*a po—w«nl Itavllhl Pln. - 50 ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT fctadnfltvo In upravnlltvo J« v Ljubljani, GradlMe Mev. 17/1. — Dopisi m m vraiajo — 5l»v pri fdtovnetn orado y LV CaroCnhia ta ozemlje SMS > letno D 60*—, ta pol teta D 30*—, sa Četrt leta D IS*—, meseCno D 5’-, ta laozernsfvo P LETO V. JUBLJANA, dne 7. oktobra S* List stane od 1. septembra 1922: celoletno Din ‘JO.— t. j. (K 360.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180.—); četrtletno Din 22.50, t. j. (K 90.—); mesečno Din 7.50, t. j. (K 30.—); posamezna št. Din —.65, t. j. (K 2.50). Akcija za izboljšanje naše valute. (Iz govora D. Plavšica na konferepci pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dne 2. oktobra 1922.) Naš uvoz je letos neverjetno narastek Izdavanje odobrenj za nakup deviz brez ozira, ali je uvoz potreben ali ne, je omogočalo nagomilje-vanje in podraževanje blaga. Terjatve inozemstva so narastle do avgusta na 750 milijonov dinarjev. Temu nasproti ni bilo iz eksportnih kupčij zadosti deviz na razpolago. Mnogi so se z raznimi manipulacijami izognili oddaji deviz, špekulirali na padec dinarja, nekateri kopičili velike množine plačilnih sredstev v inozemstvu. Ker je nedostajalo deviz, so banlke dajale dinar na veliko škodo gospodarstva. Ako bi to tako šlo dalje, bi to neogibno vodilo v propast, ki je čez nekaj mesecev ne bi bilo več mogoče preprečiti. Vladal je pravi kaos, napraviti je bilo treba ned. Zabranilo se je dajanje dinarja za plačilo uvoza. Začela se je sestav^ ljati statistika, kaj je v resnici treba uvažati in koliko potrebujemo ino-zem skih plačilnih sredstev za to. — Sestava statistike bo zahtevala še nekaj časa. Potem se izda nov pravilnik za promet z devizami in valutami, ki ga bo treba najstrožje izvajati. — Pred Izdajo pa se zaslišijo še gospodarski krogi. Pogrešati je bilo doslej kontakta in vzajemnega dela pridobitnih krogov in vlade. Govornik hoče vzdrževati stalne stike z njimi. Sodelovati morajo vsi, pripravljeni morajo biti na manjši dobiček ali eventualno celo na izgube* če nočejo, da naposled ves zaslužek, ves novč-ni imetek ne izgubi vsako vrednost. Ako se posreči vzajemnemu delu vzdržati preko pomladi, ko so ob najmanjšem izvozu največje zahteve na devizah, smo za vedno rešili dinar. Treba spraviti v sklad potrebo na devizah s količino iz eksporta razpoložljivih deviz. Zato treba dvigniti produkcijo, povečati izvoz, omejiti uvoz. Tako uvozniki kakor producenti naj dado svoje podatke. Uvoz surovin in poluizdelkov, potrebnih industriji, se seveda ne bo omejeval, pač pa vsega kar je nepotrebno - in kar se izdeluje doma. Trgovina treba, da se pripravi na to in pripravi tudi, da bodo cene padle. Treba začeti kalkulirati a la hausse ne kakor doslej a la baisse. Poglavitno je: varčevanje na vsi črti in stroga izvedba načela: kar producirajo doma, ne kupujmo v inozemstvu. Rožiči rastejo v Dalmaciji, pa so se vendar uvažali iz inozemstva. Za take stvari ne bode v bodoče deviz. Letos imamo sliv za 6000 vagonov, kupujemo pa tuje marmelade, ker ne maramo hranijivejšega domačega pekmeza. Gradi se mnogo, treba je in prav. Ali gradi sie mnogo-kje razkošno in to ni prav. Koliiko se po nepotrebnem porabi deviz za to razkošje, ki potrebuje uvoza iz inozemstva! Čevlje izdelujemo doma, pa jih v velikih množinah uvažamo, zopet nepotrebna poraba deviz, itd. Od nas samih je odvisno, da povsem izboljšamo valutarno stanje. Treba samo, da hočemo, da vsi vlečemo na isti vrvici in ne delamo vsi proti vsem. Treba pokazati inozemstvu, da se znamo zatajevati, da znamo hraniti, da znamo živeti svojim razmeram primemo, da tako dobi inozemstvo zaupanje v nas, v naše gospodarstvo in v našo gospodarnost. Ino-ziemci nas smatrajo za zapravljivce. Govornik je kot drastičen primer navedel Angleža, ki je na Dunaju v raznih lokalih videl zapravljati ogromne vsote in rekel sodeč ljudi po govorici: ‘.Glejte, sami Jugoslo- vani«. Treba, kakor rečeno, da si vsakdo postavi za princip, kupiti vse, kar more dati domača produkcija, doma in ne v inozemstvu. Velika semnja v Zagrebu in v Ljubljani sta pokazala, kako veliko raznovrstnega blaga se že izdeluje doma in dobrega blaga. Domačo produkcijo treba podpirati in zvišati. Tako imamo na primer tovarn za sladkor, ki bi lahko krile vso potrebščino na sladkorju in še izvažale. Nameravane so vladne mere, ki omogočijo tovarnam izrabiti vso svojo kapaciteto in ki znižajo tudi cene sladkorju. Vsem industrijam sploh treba omogočiti izrabo polne kapacitete. Da se to izvrši in da se da industrijam celo možnost povečanja kapacitete, treba, da sodelujejo vsi in polno povsod vpoštevajo domačo produkcijo, vlada pa treba, da stori vse, da odstrani, kar ovira našo produkcijo. Zlasti važno je izboljšanje naših prometnih razmer. Sestavljen je že program za odpravo prometnih neprilik, ki tako silno ovirajo naše gospodarstvo, ter je v najbližnjem času pričakovati izdatne pomoči. Z dosedanjimi merami je uspelo zadržati padanje dinarji in ga dvigniti na sedanjo višino. Treba ustvariti potrebne gospodarske pogoje, da se tečaj izboljša in stabilizira. Izvesti je prihodnje mesece reformo ob sodelovanju vseh, med tem časom na skrbeti, da dinar ne pade. Odločilni morajo biti tečaji Beogradske in Zagrebške borze. Curih ne more in ne sme biti merodajen, tečaj krone v Curihu ni rezultat prometa, ampak izvira iz samovolje zasebnih ' činite-ljev, črpajočih informacije na nepravih mestih. Govornik se obrača proti očitkom, da se troši dolarsko posojilo z nakupom dinarjev. Od 100 milijonov dolarskega posojila dobimo 30 milijonov efektivno., ki treba, da jih porabimo za investicije in zato jih moramo pretvoriti v dinarje. Danes je država največji posestnik dolarskih deviz. Od ostalih 70 milijonov se vtroši zopet velik del v naši državi in pretvori v dinarje. Skozi pet let bo stalno dobivala država dolarje in bo tako največji razpolaga-telj z devizami. Doslej je prejela država 25 milijonov dolarjev, od kate-rih je dobila 15 milijonov efektivno, 10 milijonov pa ostane v rokah Ble-rove skupine za gradnjo Jadranske železnice. Posojilo uspe tudi glede ostalega zneska, če donesemo protidokaz proti slabim informacijam, ki jih imajo o nas v Ameriki. Tam je A. — ittv. telefon« 55J. tafa la loti a« v Ljubljani ŠTEV. 117. naša država malo pc 'VK in jlikor je, je znanje črpano u .lajslabših informacijskih virov. Vendar pa se je jako dvignilo zanimanje za nas. Prihajajo poslanstva iz Amerike k nam, da nas spoznajo. Kakor pa treba čuvati tečaj dinarja pred padcem, tako ga treba čuvati pred prenaglim dviganjem. — Ustavili smo padanje, spraviti bo treba polagoma dinar na tečaj 8.50 švicarskega santima in ga potem nekaj časa držati. Pozneje bo težiti polagoma za izenačenjem s češko krono. Tako se deli program, ki ga treba izvesti v tri dele: 1. Prvi del obsega tehnično ureditev prometa z devizami in valutami in vzdrževanje reda. Temu bo služil novi pravilnik in instrukcije k njemu. II. Drugi del obsiega ureditev vprašanja uvoza in izvoza. Tu treba sporazumnega postopanja z drugimi ministrstvi. Treba pa tudi strokovnjakov, mož praktičnega znanja. Tu se nudi prilika, zmožnim možem zasesti važna mesta v Beogradu. Naj bi se ne branili staviti svoje moči v službo domovine. Za izboljšanje prometa je sestavljen ves program, ki se izvede v najkrajšem času. Skrbeti bo za olajšanje in povečanje izvoza, za zmožne industrije ustanoviti izjemne mere. III. Sestaviti bo definitivni gospodarski program države. Predlagana je v ta namen ustanovitev intermini-strskega gospodarskega odbora, ki ga bodo tvorili pomočniki ministrstev, ki jih zadeva gospodarstvo, in zastopniki strank. Temu odboru bo skrbeti za harmonično delo med ministrstvi, vzdrževati stik z gospodarskimi krogi,, predlagati skupščini poročila o svojem delu. Nato je podal g. Plavšič nekatere podatke o Narodni banki in o obte-ku bankovcev in njih kritju. Stanje je jako dobro. Dinar je bolje pokrit nego francoski frank. Pri tem je efektivno kritje računjeno s predvojno vrednostjo (1 napoleondor =-20 dinarjev, dolar = 5 dinarjev). To je dobro v toliko, da moremo povečati obtek bankovcev, saj bi banka z (idealiziranjem zaklada lahko vnovčila vso cirkulacijo bankovcev; slabo pa je, ker nimamo možnosti, povečati kritje, ker ne moremo kupiti novih zlatnikov po dnevnem tečaju in diferenco plačati. To bo torej treba premeniti, kakor so to že storile druge države, tudi Češka. G. Plavšic se je potem ozrl na naš položaj v Mali antanti. Ustvariti je treba tudi dobro gospodarsko podlago. Naša dfžava je važen cinitelj v Mali antanti po svojerp prirodnem bogastvu in geografični legi. Ne pričakujmo rešitve od velikih držav, vsak se naj trudi, da se uredi sam, postavi se na lastne noge, da ne bo prizadet od \eventualne evropske gospodarske krize. Naš položaj ni slab, kar kaže tudi to, da imamo najmanj falimentov. Delajmo sami in delajmo skupno z Malo antanto, predvsem s Češko. Prizadevati se treba, dvigniti dinar na višino češke krone, potem skleniti s Češko gospodarsko konvencijo, iz politične Male antante narediti tudi gospodarsko Malo antanto, ki more postati odločilnega pomena za gospodarsko ozdravljenje cele Fvrope. Naposled govornik iz- nova poživlja vse gospodarske kroge na krepko sodelovanje v akciji za sanacijo valute, da čim prej pridemo do normalnega stanja, v katerem bo moči imeti svobodno trgovino! Nevzdržne razmere na naših železnicah. Ob zelo dolbrem obisku se je vršilo včeraj radi nevzdržnih razmer v železniškem tovornem prometu, veliko manifestacijsko zborovanje, ki ga je sklicala »Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS v Ljubljani.« Predsedoval je zborovanju indu-strijalec g. Dragotin Hribar. Zborovanja so se nadalje udeležili: predsednik trg. in obrt. zbornice gospod I. Knez, tajnik trg. in obrt. zbornice g. dr. Murnik, nadalje I. tajnik Zveze industrijalcev g. inž. Šukje, II. tajnik Zveze industrijcev g. dr. Golia. Zastopan je bil tudi Savez indu-strijalaca v Zagrebu po gen. tajniku g. Bauer-ju, Trgovačka in obrtnička komora Zagreb po 'kom. svet. Egon Bjelinski-ju, Trgovačka in obrtnička komora Osjek po tajniku gosp. dr. Dietz-u, Zveza industrijcev podružnica Maribor po gen. ravnat, d. d. >Drava« g. Kriznič-u. S strani državne železnice je prisostvoval zborovanju cent. nadz Zagrebške Direkcije g. Bodner in g. dr. Kaučič ter nekaj gospodov Ljublj. inšpetorata državnih železnic. S strani južne železnice so se udeležili zborovanja g. cent. nadz. Pregl, g. višji nadz. Černigoj, ter načelnik postaje Ljublj. gl. kol. g. višji nadz. Ludwig, zastopnik Zveze Jugoslov. železničarjev gosp. Sovre, nadalje narodni poslanec g. Deržič in drugi. Točno ob 10.15 uri je z lepimi besedami otvoril zborvanje g. Dragotin Hribar, nakar je prvi tajnik > Zveze industrijcev g. inž. M. Šuklje podal poročilo »0 našem železniškem prometu« katero bomo skušali radi obšimosti prinesti v prihodnjih zaporednih številkah. Po končanem referatu g. inž. M. Šukljeja, je nastala živahna debata, v katero so posegli zastopniki zgoraj navedenih zbornic, zvez ter zastopniki državne in južne železnice,, zastopnik »Zveze jug. železničarjev in poslanca Deržič in Bernot. Po končani debati je zbor soglasno in z velikim odobravanjem sprejel te-le RESOLUCIJE: Na velikem zborovanju dne 6. oktobra 1922 v Ljubljani zbrani indu-striici, trgovci, obrtniki in zastopniki delavskih organizacij ter organizacij železniških uradnikov in uslužbencev so soglasno ugotovili: 1. da je železniški tovorni promet iz Slovenije v vso ostalo Kraljevino dejanski popolnoma ukinjen. Vse postaje na progah državnih železnic od Jesenic do Karlovca, Capraga in Siska so zatrpane po zastalih vagonih, ki zapirajo tudi že prometne tire. Enako zatrpane so postaje Južne železnice do Zagreba in Siska. 2. Na postajah državnih železnic v Sloveniji stoji: 1882 pokvarjenih vagonov, 550 natovorjenih vagonov, okoli 200 novih reiparacijf&ih vagonov in mnogo stotin praznih vagonov. Na postajah Južne železnice stoji vsega 2175 natovorjenih vagonov, od teh v postaji Tezen pri Mariboru 1003 vagonov. Najstarejši teh vagonov stoji že od 30. maja t. 1. Pri carinarnicah Maribor, Ljubljana in Zagreb stoji 900 vagonov. Več sto vagonov pa služi za stanovanja železniškemu osobju. Vsak dan prihajajo reparacijski vagoni iz Avstrije, ki bodo do kraja zaprli naše proge. 3. Že več mesecev ne prevzame državna železnica v Zagrebu in Sisku transportov iz Slovenije, izvzem-ši železniški premog, železniški ma-terijal in 4 do 10 drugih vagonov. — Navzlic temu pa Direkcija državnih železnic Zagreb ni objavila ograniče-nja prometa. Vsled tega prihaja inozemska roba iz Madžarske na naše proge vzhodno od Zagreba in trajno zapira pot našim transportom. 4. Državnim železnicam primanjkuje izvežbanega strokovnega urad-ništva, poduradništva in služitelj-stva. Še vedno pa zapušča osobje dr-žavno-železniško službo. To osobje je vseskozi mizemo plačano, da ne more več obstati. Uprava državnih železnic tudi ni ničesar storila za nastanitev osobja. Na državnem kolodvoru v Zagrebu stanujejo železničarji še danes v več stotinah vagonov. Tudi v Dravljah pri Ljubljani je 35 vagonskih stanovanj. 5. Počasno in nezadostno poslovanje carinskih uradov je v znatni meri prispevalo h katastrofi. Neugodno so vplivale tudi nenadne premembe v carinskih tarifah, posebej pa še naglo menjajoče se odredbe devizne politike. Resortna ministrstva so odločala zgolj iz enostavnega svojega vidika, vsako zase, brez ozira na posledice, looje njih odredbe povzročijo v itak demtnem železniškem prometu . 6. Da katastrofa, ki je že dejstvo, ne uniči trajno vsega gospodarstva v Sloveniij, in da se taka katastrofa ne udejstvi v celi Kraljevini, se morajo nemudoma storiti odločni ukrepi. V tem smislu predlagamo in zahtevamo: a) Da se takoj poskrbi za primerne življenjske pogoje železniškega osobja, uredništva, poduradništva, služiteljstva in delavstva. Nemudoma se morajo regulirati njih denarni prejemki. Ob enem se mora započeti smotreno akcija za nastanitev teh nameščencev in njih rodbin. Nujno potrebna je tudi nova enotna in modema službena pragmatika, ki naj ustvari zopet red in zadovoljstvo pri železniških uslužbencih. Nadalje naj železniška uprava skrbi za vzgojo naraščaja ter naj otvori vse potrebne strokovne šole. Zahtevamo, da se uprava drž. žel. reši sedanjega birokratizma zlasti izraženega v funkcijoniranju držav, računovodstva, da se preosnuje ta uprava po načelu zdrave komercijel-ne politike. Mislimo pa, da je treba samo pristopiti vprašanju privatizacije državnih železnic. b) Ne nasprotujemo projektu velike transversaine Jadranske železnice, ki jo zahteva državni interes. Moramo pa odločno zahtevati, da se nemudoma poskrbi -za saniranje obstoječih železniških linij, v prvi vrsti glavne žile, ki veže Zagreb z Beogradom in to počenši z izgradbo državnega kolodvora v Zagrebu, ki nikakor ne odgovarja našim potrebam. Potem pa tudi onih paralelnih in stranskih prog, ki vodijo proti cen-trumu države Beogradu. V tem smislu pred vsem imenujemo kot za Slovenijo najvažnejše proge Bubnjar-ci-Karlovac - Caprag in Dugoselo -Novska ter paralelno linijo Koprivnica - Virovitica - Slatina - Našice -Osijek. Te proge naj se ojačijo v gornjem ustroji v tirih in pragih, zgra-de naj se potrebna uinikališča, razširijo naj se važni kolodvori. Za dela je otvoriti brez odlašanje vse potrebne kredite, zlasti je tudi skrbeti za to, da se v železniško službo zopet vrnejo inženjerji, ki so jo zapustili radi neznosno nizkih prejemkov- in radi pomanjkanja stanovanj. c) Nemudoma naj se izdelajo oziroma uzakonijo enotni službeni predpisi. enotni obratni pravilnik za vso Kraljevino. d) Nemudoma je ustvariti sporazum z upravo Južne železnice, zlasti naj se ugotovijo predpisi za instradi-ranje transportov po linijah državnih železnic in Južne železnice. Nemudoma naj se otvori promet na progi Barcs-Virovitica in naj se omogoči uporaba proge Gyekenyes-Barcs, da morejo tovori iz Maribora preko Pra-gerskega-Gyekenyesa in Barcsa priti do VLrovitice in tako do vzhodnih pokrajin Kraljevine. e) Odločno zahtevamo, da Direkcija v Zagrebu prvenstveno odpravlja domače transporte in da odklanja sprejemanje inozemskih transportov vse dotlej, dokler niso razbremenjene zatrpane našie postaje in da ni omogočena odprema tovorov po naših linijah. Dokler ne morejo Zagreb d. k., Karlovac, Caprag, Sisak prevzeti vso našo robo, toliko časa absolutno ne smejo transporti iz Madžarske prihajati na progo Zagreb-Sisak-Zemun, ki preprečujejo odpremo naših produktov! Dokler imenovane postaje niso odprte za tovorni promet iz Slovenije, naj Direkcija v Za- grebu takoj razglasi dejansko obstoječe ogranioenje prometa. f) Nujno pozivamo vlado in Zakonodajno skupščino, da brez odlaganja; v pravilnem spoznanju kritičnega stanja našega železniškega prometa, ukrenejo v smislu naših predlogov te neodložljive ukrepe. — Apeliramo na Ministrstvo saobračuja, Ministrstvo financ, na Ministrstvo vojne in mornarice, na Ministrstvo trgovine in industrije, na Ministrstvo za šume in rudnike, na Ministrstvo poljoprivrede i voda, na Ministrstvo socijalne politike in še posebj na gg. ministre, ki načeljujejo tem ministrstvom, da nemudoma posvetijo vse svoje moči odvrnitvi prie-teče definitivne katastrofe železniškega prometa in katastrofe našega narodnega gospodarstva. Poživljamo jih, da nemudoma ustanovijo v cilju odvrnitve take katastrofe poseben intermini-sterijalni komite, ki naj poskrbi za udejstvitev naših nujnih predlogov. Ta komitet pa naj še nadalje skrbi za to da, da ne bodo ukrepi posameznih ministrstev še nadalje obremenjevali železniške službe. Komite naj gleda na to, da upoštevajo od-, redbe posameznih ministrstev potrebe železniškega prometa in da te odredbe ne ustvarjajo vedno novih neprilik. Ne moremo pa, da ne bi še e.icrat opozarjali na nujno potrebo za ekspeditivnejše poslovanje carinske uprave, ki že predolgo v nedopustni meri in nekaznovana ovira železniško službo. g) Pozivljemo Ministrstvo saobra-čaja, da revidira vozni red osebnih vlakov in da omeji brzovlake, ki preveč ovirajo tovorni promet, na nteobhodno potrebni minimum. h) Ponovno poživljamo Ministrstvo saobračaja, da potom strokovne ankete uiedi dobavo premoga železniškim upravam tako, da ne odvzame industriji ki drugemu konsumu nobhodno potrebnega premoga. K tej anketi naj pritegne vsaj kot referente zastopnike premogokopov in poglavitnih konsumentov. Opozarjamo Ministrstvo, da je premogokop Šentjanž že skoro popolnoma ukinil obratovanje, ker ne more odpremiti niti malega dela redne produkcije. j) Apeliramo na g. ministra saobračaja, da posveti vso pažnjo poslovanju Direkcije Zagreb, ki je zakrivila, da je vsa Slovenija danes dejansko btrez železniškega prometa, da jo čakata beda in obup. Ob 13. uri 50 min. je predsednik zaključil ta gospodarsko velevažni shod, ki ga pozdravljamo in smatramo za veselo znamenje popolnega prevrata žalostnih razmer na naših železnicah. Podlistek. Od začetnika do popolnega triom (42. nadaljevanje). Šele pozno popoldne so mogli priti do reševanja tekoče korespondence, in ko so se v pozni večerni uri zaprla pisarniška vrata za brati, so si bili ti svesti, da so ta dan nekaj ustvarili. Kakor hitro pa so bili premagani prvi tedni prehoda, in so se novim razmeram vsaj deloma privadili, se je poleglo splošno razburjenje in vse je šlo bolj gladko izpod rok. Gospod Krej, ki je mogel zdaj pogosteje obiskovati borzo, je sklenil že različne nove trgovske zveze, ki so bile zmožne, zelo koristiti prekomorski trgovini. Okoli srede decembra je bil tudi gospod Feldbach gotov z ureditvijo zadev na starem bivališču. Dne 20. decembra se je javil zaostali del pisarniškega osobja pri prokuristu, in s tem je bila neprijetna prehodna doba končana. Dan nato je dospel tudi gospod Feldbach. Gospod Krej in Kurt sta mu šla nasproti na kolodvor in ga spremljala v pisarno. Ko so vstopili, je bil načelnik vidno presenečen ,ko je našel vse gotovo in tako praktično rejeno. »No, to moram reči, gospod Krej,« zakliče, »famozno ste uredili našo novo delavnico! Menil sem, da bom našel še precejšen nered, in zdaj je vse tako, kakar da bi bili že leta in leta tukaj. Ugodnejše in prostornejše je sigurno tukaj, in oe se nam bo še trgovina pokazala s tako prijetne strani, kakor pisarna, potem pač ne bom obžaloval, da sem se preselil.« Gospod Feldb^c prekoraka veliko dvorano, ki je bila s hodnikom razdeljena v dve polovici. Desno pri vhodu je bil spedicijsiki oddelek, zraven se je nahajala blagajna in poleg te knjigovodstvo. Nasproti špedicije je bil prostor, rezerviran za obiskujoče posredovalce, nanj je mejila vzorčna soba in sledil je oddelek za splošno korespondenco. Na drugem koncu hodnika je ležala!, oddeljena s stekleno steno, soba gospoda Feldbaclia in prokurista, od koder se je moglo ugodno pregledati celi kontor. Desno od te sobe in poleg knjigovodstva je bil odka-zan prostor oddelku za statistiko in informacijie, in poleg se je nahajal še mali svetli prostor za cajne vzorce in čajne preizkušnje. Poleg privatne pisarne so na drugi strani uredili tudi čakalnico za obiskovalce. Tako je bil celi kontor pregledno razdeljen. ^ Kot sem rekel,« začne gospod Feldbach, ko je dospel v spremstvu gospoda Kreja in svojih sinov zopet v privatno pisarno, >lepo je tukaj, in dobi se v resnici veselje do dela. — Ne, Kurt, tako resno pa že nisem mislil,« siriehljaja odklonil, ko mu je hotel izročiti danes došlo pošto, »danes hočem še malo praznovati in tudi vas bolj zgodaj odtegniti trgovini. Upam, da nimate nič važnega, kar bi me zadrževalo, gospod Krej?« »Imel bi že o važnem, vam poročati. Toda ker niso neprijetna poročila, se lahko tudi jutri pogovorimo.« >Važna in obenem tudi prijetna poročila, gospod Krej? Potem pa kajr takoj povejte, kajti kaj takega vedno rad slišim !< zakliče gospod Feldbach in se zopet vsede na svoj prostor. »Včeraj sem se sestal na borzi z gotovim gospodom Krapp-om, katerega poznam že od poprej. Stanuje že več let v Argentiniji in je zdaj ustanovil z nekim Argentincem, po imenu Francisco Pinto, uvozno in izvozno trgovino pod imenom Krapp, Pinto & Comp. v Buenos - Aires s podružnico v Rosario de Santa Fe. Krapp,^ kakor tudi Pinto, sta zelo premožna, slednji je lastnik velikanskega posestva in dragocenih zemel j -skih koncesij in ima zveze v pokrajini Gran Chaco, domovini kvebra-šlosga lesa, s čigar izvozom se namerava tvrdka prav posebno pečati. — Razun tega ic Pinto glavni družabnik neke v Rosario novo ustanovljene tovarne mila, ki bo poleg loja na-ro- Pokojninski zavod za nameščence. Uradni list št. 103 razglaša na-redbo ministrstva za socialno politiko z dne 31. julija 1922, št 2540, s katero se predpisuje Statut »Pokojninskea zavoda za nameščence« v Ljubljani. Pokojninski zavod ima namen, izvesti pokojninsko zavarovanje nameščencev po zakonu o pokojninskem zavarovanju nemeščencev v zasebnih in nekaterih javnih službah, tako obvezno zavarovanje po § 1. kakor tudi neobvezno zavarovanje po § 30a tega zakona. Pokojninski zavod razteza svoje delovanje: a) glede obveznega zar varovanja (§1. p. z.) na bivše avstrijsko ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: b) glede prostovoljnega zavarovanja (§.30. a p. z.) pa na vse ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člani pokojninskega zavoda so: a) v-;i obvezno, b) vsi neobvezno zavarovani, kakor c) njih službodajalci in č) prostovoljno zavarovani po § 28. p. z. Pokojninski zavod upravljata načelstvo in občni zbor. lzvrševalna organa pa sta upravni odbor in vodilni uradnik (direktor). Predsednika imenuje minister za socialno politiko. Predsednikovo mesto je častno; vendar pa mu gre primerna nagrada za delo, ki je spojeno z vrhovnim vodstvom pokojninskega zavoda. Nagrado določa občni zbor zavoda. Načelništvo pokojninskega zavoda sestoji iz predsednika in 12 članov, ki jih izvoli občni zbor zavoda v razmerju odposlancev za ta zbor in skupin obveznih m neobveznih zavarovancev kakor tudi njih službodajalcev tako, da pripada polovica skupinama zavarovancev in polovica skupinama službodajalcev. Prostovoljne zavaiovance je dodeliti oni skupini zaavarovancev, iz katere so izšli. — Vsaka izmed obeh skupin načelništva (službodajalcev in zavarovancev) voli izmed sebe po enega predsednikovega namestnika, ki mora pripadati skupini, zavezani zavarovanju. Voli se z navadno (relativno) večino glasov. Polovica članov in namestnikov načelništva, in sicer tako službodajalcev kakor tudi nameščencev, mora bivati na sedežu zavoda ali v njegovi neposredni bližini. Ako se posamezne stranke ne morejo sporazumeti, katera stranka more dati takega člana ali namestnina, odloči žreb. - Predsednik ali njegov namestnik sklicuje načelništvo na sedežu zavoda po potrebi, toda najmanj šestkrat na leto. Načelništvo se mora sklicati nemudoma, ako to žahteva vsaj četrtina članov načelništva. — Služba, ki jo opravljajo člani načelstva, je častna, izdatke v gotovini pa jim je treba po-vračati ter za eventualna dela, ki zah- čevala skoro vse surovine iz Evrope, in sioer po tvrdki Krapp, Pinto & Comp.« »In z drugimi vrstami blaga ljudje ne bodo delali ?c. Seveda bodo, gospod Feldbach! Poleg surovin za tovarno mila bodo uvažali iz Evrope portlandski cement, steklo, blago iz porcelana, gospodarske reči, čaj, rum, svilnate, volnene in pavolnate tkanine, preproge, papirnato blago, parfumerijo, železnino in žico za ograje.« »Veseli me, gospod Krej, da ste nas seznanili sto, kot se zdi, zelo podjetno tvrdko. Če so Krapp, Pinto in Comp., kot pravite, tako trdni na kapitalu in so jim dobro poznane razmere njih dežele, je to seveda za nas dobra akvizicija. Ali menite, da bo padel na nas kak imena vreden delež pri njihovem uvozu?< 'i Ne samo en delež, gospod Feldbach, ampak imeli bomo kriti vso njihovo uvozno potrebo. — Gospod Krapp mi je že celo dal emo naročilo, katerega sem vzprejel s pridržkom vaše končno veljavne pritrditve. Za februarsko nakladanje je bilo od nas naročeno poleg 1000 sodov port-lanskega cementa še velika množina sode, vodnega stekla, smole in dr. Skupna vrednost naročila znaša približno 80.000 mark.« -Hm, za začetek popolnoma po-voljno; kako pa je s plačilnimi pogoji ?< (Dalje prih.) tevajo več truda, dovoljevati primerne nagrade. Upravni odbor sestoji iz predsednika in njegovih dveh namestnikov, iz po ehegii člana obeh skupin načel-ništva, stanujočega na sedežu zavoda ali y njegovi okolici in iz vodilnega uradnika (direktorja) pokojninskega zavoda in njegovega namestnika oz. urad-niKov, ki ju zastopata. Upravni odbor oskrbuje tekoča opravila, zlasti pa sklepe o vseh naredbnh o predpisu in pobiranju premij, kontrolira zavarovalno in zglaševalno dolžnost, plačevanje premij in rentnike; odloča o priznanju rent rodbinskim članom; sprejema, povišuje in odpušča začasne uradnike pokojninskega zavoda ter določa njih prejemke v mejah pravil, ki jih je sklenilo načelstvo ; vodi tekočo upravo imo-vine itd. Članom upravnega odbora pri-stoji odškodnina; višino določa ob -ini zbor. Izme-i načelništva se sestavita za dobo njegovega mandata dve rentni komisiji in sicer ena za obvezno in ena za neobvezno zavarovane člane. Komisiji sklepata o vseh zahtevah zavarovancev in njih rodbinskih članov proti pokojninskemu zakonu, razen o povračilu premij. Načelništvo izvoli za vso dobo svojega poslovanja izmed sebe v ločenih volitvah službodajalcev in zavarovancev revizijsko komisijo, sestavljeno iz dveh članov, za katero se imenujeta tudi dva namestnika. Revizijska komisija mora vedno najmanj dvakrat .":a leto pregledati blagajno in knjige, knjigovodstvo in računsko poslovanje, upravo skladov in listine, ki se nanašajo1 nanje. Imenovanje in odpust direktorja in odgovornega zavarovalnega tehnika ■odobri minister za socialno pol tiko. Občni zbor sestoji iz delegatov, •ki morajo biti člani zavoda. Delegate volijo pismeno na podstavi proporčnega sistema člani pokojninskega zavoda ločeno po skupinah obveznih in neobveznih zavarovancev in službodajalcev vsake teh skupin. Na vsakih 250 zavarovanih članov se voli po en delegat In po en namestnik službodajalcev. Ulomki po 250 se ne upoštevajo. Ako je neobveznih zavarovancev manj nego 250, tako da nimajo pravice do posebnih zastopnikov, volijo neobvezni zavarovanci skupaj z obveznimi in njih službodajalci obveznih vavarovancev. Število delegatov zavarovanju zaveznih članov, odnosno njih službodajalcev. mora biti v vseh primerih vsaj za polovico večje nego število delegatov neobvezno zavarovanih članpv odnosno njih službodajalcev. Število delegatov, ki jih je treba voliti, znaša najmanj 30 in največ 100, tako, da pripade polovica skupini službodajalcev in polovica skupin* nameščencev. Volilni upravičenci so porazdeljeni na teh pet strokovnih edinic: 1. denarni zavodi (banke, hranilnice posojilnice, in zavarovalnice); 11. :trgovina in špedicija; III. rudarstvo in kovinarstvo; IV. ostala industrija in obrt; V. vsi ostali poklici. Osebe, zavezane zavarovanju, se na podstavi svojih letnih prejemkov uvrščajo v 10 plačilnih razredov. V prvi do drugi plačilni razred spadajo oni z 150—1080 Din vračunljivih letnih prejemkov; tukaj znaša zavarovani letni prejemek 600 Din. V najvišji plačilni razred spadajo tisti, ki imajo 8640 Din vračunljivih letnih prejemkov; tukaj znaša zavarovani letni prejemek 9000 Dinarjev. Ob določitvi plačilnega razreda je vračuniti poleg plače tudi stanarino, aktivitetne, funkcijske in vse ostale doklade. Izpremenljive prejemke je vračuniti, če je zanje zajamčen najnižji znesek, s tem zneskom, drugače pa s povprečnino v zadnjih treh preteklih letih, odnosno ako traja razmerje krajši čas, s povprečnino zneskov, doseženih v tem krajšem času, ako se pa povprečnina ne more ugotoviti, z eno petino stalnih prejemkov. . (Dalje prih.) Trgovci, industrijalci, ali ni žalostno da še danes ne stoji ,TRGOVSKI DOM'! Prispevke sprejema: *Yrgovskl dom, Ljubljana" GracH&a 17. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Dalje.) Kot surovine potrebuje tovarna 300 vagonov pirita iz Bosne ali Majdan-peka za izdelavo žveplene kisline; 24 vagonov azotne kisline iz Avstrije; 600 vagonov cinkove rude iz Rablja v Italiji za izdelavo žveplene kisline v Celju; 100 vagonov kuhinjske soli za izdelavo solne kisline in glauberjeve soli; 150 vagonov amonijakove sode iz Lukovca za izdelavo kristalne sode; 750 vagonov mineralnega fosfata iz Afrike in Amerike za izdelavo superfosfata; 30 vagonov natrijevega solitra iz Čile in 30 vagonov kalijevega chlorida iz Nemčije za izdelavo kalijevega solitra; 50 vagonov nečistega natrijevega solitra za izdelavo čistega natrijevega solitra; 50 vagonov amonijakove sode za izdelavo perilnega praška in anilin-ske barve za okraševanje prstenih barv. Ta tovarna je v stanju v slučaju potrebe delati za narodno obrambo, ker je relativno daleč od meje; akoravno bi bila za narodno obrambo najboljša tovarna v Bosni pri Fojnici ali na Visokem. Z razvitjem naše industrije bo ta tovarna lahko plasirala svoje produkte doma. V Koprivnici se nahaja tovarna «Danica», ki izdeluje žvepleno kislino 60° okrog 500 vagonov, 6.000 vagonov superfosfata, dalje izdeluje zemeljske barve in modro galico. Fosfat dobiva iz Alžira in Floride. Pirit je dobivala iz Majdanpeka in Fojnice. Žvepleno kislino izdeluje v dveh oddelkih in jo je prodajala 250 vagonov doma, 250 pa na Madžarskem. Od superfosfata so prodali 500 — 600 vagonov v Hrvaški in Slavoniji, ostanek pa na Madžarskem. Tovarna se nahaja popolnoma na madžarski meji in se ne more porabljati, da bi delala za narodno obrambo. Tovarno žveplene kisline bi bilo treba premestiti v visoko in njene prostore porabiti za drugo tovarno, posebno ogromne prostore za vskladiščenje superfosfata. Preteklo bo še dolgo časa, da bomo mi imeli potrebe po tako velikih količinah superfosfata. Pronos tovarne žveplene kisline bi moralo subvencionirati vojno ministerstvo ali pa samo kupiti tovarno in jo prenesti. Tovarna je nacionalizirana, vendar je tehnični in mojsterski personal tuj in bi ga bilo treba sukcensivno nadomestiti z našim. « Zorka » delniška družba v Subotici ima tovarno za žvepleno kislino, superfosfat, in modro galico. Tovarna je pred vojno izdelala 1000 vagonov žveplene kisline 96 — 98°/0, 100 vagonov kisline za akumulatorje, 80 —100 vagonov galice in 3.000 vagonov superfosfata. Superfosfata se proda v Bački in Banatu okrog 1.800 vagonov. Rav-notako ?o začeli izdelovati tudi bakreni sulfat — modro galico, srebrov nitrat in podobno. Pirit jemljejo iz Majdanpeka. Tovarna ima kemika za ravnatelja, dalje še tri kemike, 4 upravue uradnike ' vseh vrst ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA >tra ce? " 16* Vse tehnične potrebščine iz gumija, asbe-sta, pamula, in kovine. " Potrebščine za strojni obrat, tehnične kemikalije, stroje i. t. d. The .Oliver najboljši in najcenejši pisalni stroj Zastopstvo in zaloga Ivan Gajšek papirna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2. V m s Čaštaa tega delikatnega likerja je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalniatla Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. Norpurgo, Split. Zastopnik: Adolf Kordlm, Ljubljana, Beethovnova 9. Tovar Mavec - gips portiand- in romun-cement, apno. opeko, umetni škrlll, strešno in Izolacijsko lepenko. u/atprof, kar-boiinej, drvorement, razne žeblje nudi ro najnižji ceni Kosin NoraKovič^ veletrgovina s stavbenim materijalom Ljubljana, Miklošičeva cesta štev 13. Prevzame se tudi izpeljava xylo-Hthnih ilakov. »» Iti d. d. Škofja Loko m IpcijalM: velur IritM. Kupuje tildi vsako meofino zajtiiii kož. Erjavec M PRI ,.ZLATI LOPATI“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 oreje Haminerschnrcldt (MShlelsen) nasproti Križanske ^erkve. Čebulo la kvalitete, zdravo in suho. dobavlja po najnižjih konkurenčnih cenah Tvrdka Bach6 I Račje pri Mariboru. razmnoževalni aparat razmnožuje strojno in ročno pisavo polom ne Izrabljive steki plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo The Rez Co. Ljubljana, oradisie to. Moderno »rejena pcpravilnica »teh pisalnih strojev. Jadranska banka - Beograd Delala sMta: De BOJIMO' PODRUŽNICE: JeSsa, Ljjubdjana, Spiti, Jesenic©, Maribor, šaber.ik, Korčula, Meikcvič, Tržie, Kotor, Prevalje, Zagaeb, Bled, Cavtat, CeBje, Dubrovnik, Merzognovi, Kranj, Sarajevo, fimerikansHi oadelek. Naslov za srzojave: JADRANSKA. Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortlandt Streot 82, New-York Gity. Banco Yug;oslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. *5i: ■ MMflVMM ■ * »•••■■■»•»■■B«» Ustnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik framo Zebul. liska tiskam« MaUso Hrovatin » LJubliam