er

narodskih
I
v r
eci
Odgovorni vrednik Ur. Jatiez tšieivceut.
---—
Tečaj
saboto 29. maja (poznoživna) 1852

List
Po stojn ska jama
Marsktere dežele
Slavijo na moc, Meglena tud Krajni
IJmira že noč.
Na Krasu prekrasnih
Dost biva reći, Njih slava cez goro In morje doni.
Ponosno uprasam Dežele okolj :
1 m
kot K
Tak slaven podm
9
Konc Pivske doline
Posiojna stoji, Tam Pivka peneèa ^od skale bobni.
Pod zemljo se skrije
Skoz gore dervi, In živo skalovje K# pesek drobi.
?
Popotnik! glej, jako
Se čudo
dpre
Stvarnika, ga čutis
Pod
?
al nè?
Kdor bliske in treske
Vladuje in grom, Si nad in pod zemljo
Sozida
dom
\
Kamnitne podobe Nad tabo vise
5
Od veka do veka Stvarnika slove
!
Cvetlice tak bele
Pod nebam je ni, Kot bela iz kaplje Se zdolej rodi!
Res! jame enake
Na svetu je ni Nje slava cez goro In morje doni!
9
Miroslav
1) Vodna sredobežna sesavnika(Cen trifugal-Pumpe) močiti zemljiša ali jih na suho djati; to mašino, ktero je A poids v Londonu znajdel in ki v vsaki minuti 25 veder vode 20 ćev
ljev visoko vzdigne, goni voda; ona je v veliki
y
Londonski razstavi tišti znaminiti slap napravila nad kterim so se ogledovavci toliko čudili.
2) Velika škoporeznica, ktero tudi voda goni, znajdena od Schmidt-a in tovarš., s 3 nožmi reže 5 sort rezanice od četert cola do
colov
v
eni uri po dolgosti rezanice 200 do 500 snopčkov slame; ta mašina je dobila v Londonski razstavi medaljo pred vsimi.
3)	Mlin za prese, znajden od Garrets-a
kiga tud[ voda goni.
4)	Škotska pinja z železnim kolesám, znaj dena od Young-a; pravijo, da ta pinja vse dose
7
daj znane pinje deljec preseze
5) Tukermanova nar boljši lušivnica za turšico iz Noviga Yorka v Ameriki.
Vse te imenitne mašine zamore vsakdo viditi na gradu predsednikovim na Fužinah pod Lju bljano.
Kmetijske skus nje.
(Zakaj murvino seme nerado kali)
leto se je sploh tožilo, (na vertu Ljubljanske kme
tijske družbe že
leti)
5
da seme ni hotlo pognati
Dolžilo se je slabo seme; zna biti, da lani
5
ko
se je toliko za-nj popraševalo in je o sili vsa so derga za sete v dobra bila, je bilo tu in tam seme krivo. (Ljubljansko seme je bilo lepo.)
Ali vediti je treba, da murvino seme sploh nerado kali. Kdor ga pod milim nebam fim HVeien) seje, naj nikdar ne pozabi, da se mu le bolj gorak svet prileže
tišji, in da terja nar bolji vert
y
da
emljiše mora biti v
ki se daj
Kdor nima taciga sad
emli
da
lilo
z oknj
5
naj ga v truge seje.
apreti (Treibbeet). Stava veljá

ga bo v tacih gredah desetkrát več ka kakor v nar bolje oskerbovanim zemljišu pod
milim nebam
Obilno kalenje semena je važna
rec
, tode
srećo moraš imeti, da boš čas setve dobro zadel, ker na tem je vse ležeče. Pod milim nebam
naj se seje murvino seme vselej se le konec maj nika. ( Wochenblatt d. steierm. L. W.G. Nr. 29.)

Se nektere nove kmetijske mašine.
Lánsko Poskušnja noviga v naših krajih
celo malo znaniga poljskiga in druziga kmetovavskiga orodja.
(Dalje.)
Skušnje s češkim ruhadlam so ga malo priporočevale; naprežena živina je teško vlekla brazda se več razrivala kot obraćala. Zna biti da je manjkalo pripravne plužne in zvedeniga ora
y
5
tarja
y
ker sicer v druzih deželah opravilo ruhadla
visoko cenijo.	, j,
Zgornje-austrianskodrevdje pripravno za vsako ral, tudi na Krajnskim je v več krajih že
v rabi ; potřebuje za vodstvo naprezene živine m drevesa samo eniga člověka, njega prenašba ob obraćanju je lahka. Veselje je bilo viditi na Pon o viškim polji perve dni pretečeniga mesca sušca več takih dreves zapored vsako z enim param volov in enim človekam moćno zarašeno brazdo
lepo obraćati
Rezač
(skarificator)
je
skazal močno ko
risten v zlo špehasti in kepasti brazdi, bivali pa tudi zarašeno brazdo, preden se drugo
J°
zdro
y
biti preorje
y
zrezati
h 1 j a č je posebno pripraven za
Jord
rahljanje sprašenih njiv; nâmesto da bi tako njivo
■ >	M CA 11 11 UH I 1/ OJJIU^VIUU Jilj t V * 41WUIVWWV ^^ J
Predsednik kmetijske družbe gosp. Fid. Ter-	preoral, se delo enako koristno v kratkim s tem
pine je razun že imenovanih se naslednje nove	rahljačem opravi, in za setev še boljši kot z dre
mašine iz Angleškiga dobil:	vesam in zamudnim delam naredi. Kodar ajdiin ovs
170
praho delà jo, je tedej ta rahljač posebniga pripo
ročila vredren.
* Za česko književnost mnogozasluženemuHne v-
kovskerau se bo postavil spominek na Volsanskem
Brabantska brana je prav dobra, kepasto svetem polj
«	1 • i •	i	V	V»	VÍ/
zemljo zdrobiti; v ta namen se mora napreci na tisti vogál, proti kterimu so zobje zavihani;

Profesor Tomek zdelnje
»
odovino
na
kraljestva do 13. stoletja
českega

nasprotni vogál naprezena zavleče lepo setev, ker lepo zameša seme in le plitvo v zemljo gré. Da srednjo mero v zemljo sili, se mora za eniga prav lepimi obrazi
stranskih ogalov napreci
VenceslavVlasak je izdal več spisov K
tofa Schmidt-a v česko prestavljenih z mnogimi
(Dalje sledi.)
Slovanské popotnik
Spisuje Fr. Ceguar.
*
Malo berilo za pervence" je prišlo na saditi ukazat. Od tod nek imé Buk
* Od kod imé dežele „Bukovina"? Knez Kan temir o zgodovini tega imena takole piše: „Ko je Štefan Velki, knez Moldave na veliki planjavi na Prutu leta 1496 Poljce pod njih kraljem AIbrehtam premagal
in jih 20.000 vjel, jih je kakor vole v jarm vpreči, silno
veliko zemljiše preorati in jim ba kovo seme (bukevco)
55
evitlo. Od mojstra pisateljev. ki pišejo za ljudske Buchenwald, Buchenland )
(bukovje
sole
y
se smé le kaj
izverstnega
pričakovati. Knjiga je
15 pol debela in veïja 15 kr. Dobi se pri Leonu v Celovcu.
* Sigmundova bukvarnica v Celovcu je dala v natis dva zvezka lepih podučnih in kratkočasnih po-
vest.
Pervi zvezek obseze
55
Bratec in sestrica
«
Car Peter, tesar v Zarđam u"
i
in
m pa: „
Divji Hunci pred mestom Mezi borom".
drugi:
55
y*. i»
Perva knjižica: „cvetjeslovanskega na
olovanje
po nekterih jugoslavenskih krajih.
Spisal M. Verne.
12. pismo.
Dragi prijatel Ï Kmalo sim přišel čez bistro Kupo, ki Krajnsko de
roda" je prišla v Celovcu na svitlo. Za naročnike želo loći od Horvaške. Cesta je dobra veljá 10 kr. : dobi se v
in pelje dolgo
knjigarnicah
vsih slovenskih po neki široki dolini ; zemlja pa je nekako rudečkasta
mest, kjer 16 kr. veljá.
in ilova, in se mi ni nič kaj rodovitna zdela
't*
Mnogo

proso,
se je že pisalo o potrebi vseslovanskega ajda in turšica, ki je tod šerastla, je bila precej slaba, časnika, da bi zamogli priti k enemu vseslovanskemu — Dvé uri sim se vozil prej ko sim v Modrušpotoku književnemu jeziku". ,.BčeIa" to reč spet sproži in pri- na krasno Luizno cesto přišel, ki iz Reke v Kar
""J	' tiv/i«w jvwiimw •	v/v»»*	VV/ t VV	uj/i uui tu F	»i^^uv	u i ci u u v/ w uf i ir JU »Ul/i y	Ili M.W v IV V >	« 1 —
poročuje : „Da naj se tak časopis v domišljevani (?) knji- lovec pelje. Tù sim bil visoko na hriba, in krog in
ževni vseslavenščini v
Pragi
osnuje in po vsih slaven- krog se
mi je odperl razgled tako rajski, da
skih časnikih oglasi; da naj vsi slovanski časniki naročnino in dopisavce za omenjeni časnik nabirajo in da naj se do- rašene
ga popi
sati nisim v stanu. Na desni sini vidil zelene, lepo ob
°riče in hribe vojne granice,

pisave natisnejo, kakor je
pisavcu drago,
v cirilici ali
gočne Krajnske in Štajarske gore
latinici, nikdar pa eden in ravno tisti sostavek v obo- jajo in kroté jici skupej


igro
55
Slavni Lisinski v Zagrebu je dogotovil pevo Pori na". Pisal je v
na levi rno-ki silno Savo obda-, — pred seboj pa nedopovedljivo krasno Horvaško ravnino , ki se mende več dní hodá v Slavo-
Radosti poln sim se ji čedalje
nio in na Ogersko siri.
Prago svojema prijatlu, iz
verstnemu tenorista
Stesrerju
o
5
v Pragi naj pred igrala.
bolj blízal. Eno uro pod Modruspotokam sim přišel v da bi skerbel, da bi se lepo dolino, po kteri neka reka teče, ki ji Dobra praže mračilo se je, ko sim se zalimu Karlo vcu
vijo

i
Gosp. Kordež, nekdanji vrednik „Kami o lie" bližal in v Dobovac přišel. D obo vac je prav za prav
in Ljubljanskih nemških novin, je předložil ruskému lepo Karlovško predmestje caru nekoliko tečajev Karniolie, v kterih so tudi po- prijetnim griču lep grad. dobe narodskih
?
kjer
na
Od
ima grof Nugent tod ie še malo več ko
nóš
na Krajnskem.
četert ure do mesta , ki je vojna terdnjava v širokim

Ruski car je daroval za en iztis pesem bana kota med Kupo in Koráno.
Jel a čiča 100 cekinov.

Mesto se imenuje Karlo vec po aastrianskim nad
Djakovarski škof, g. Strossmayerje podařil vojvodu Karolu, ki je til okoli leta 1580 vojno terd
višjemu gimnaziu v Oseku 5000 gold, za fizikalno pri- njavo zoper napade Turkov napravil.
Sred mesta.
pravo in
druge potrebe.
ki ni veliko, iu ki šteje mende komaj 4000 duš
*
je
*
V Pragi je přišel na svitlo „Krasorečnik" velik terg, ki
ga
čvetero velicih in lepih poslopij ob
pro mladež škol gymnazialnich a reálních od Vacslava Rozuma.
daja, namreč vojna orožnica, vojašnica ali kasarna, farna cerkev s frančiškanskim samostanam. in vojna za-

Gospod H
oznani, da bo zacel konec kladnica. Iz terga je viditi na vse straní po ulicah na
tega mesca v Pragi izdajati časopis pod naslovom: krásen osip, in iz mestniga osipa dalječ okrog. Ko sim
se bil na tergu obnašanja mladih Horvatic v beli obleki
, ki so sadje in zelenjavo prodajale, sim šel
»
Škola", psedagogicky časopis učitelům na školách ob cnych, hlavních, nižših reálních, rodičům a vychová
nagledal
tělům. Přišel bo ta časopis na dva mesca enkrat na frančiškanarje obiskat. Gosp. P. Evgeni Kacío, nas ro
svitlo, vsak bart po pet pol. Naročníua znese za pol leta 1 gold. 32 kr. -s poštnino vred.
jak
5
in ze več let
gimnazialni
je prijazno po mestu in
okrog
učitelj v Karlovcu, me mesta spremil in mi vse
Poljski pisatelj Jan Kro liko wsk i piše izverstno okazal, desiravno je dež spet nagajal. V mestu sva
aniuar- ogledala farno cerkev, ki je dovolj prostorna, pa silno
delo pod naslovom: „O zawodzie i powol tys ty dra m a ty cz nego".
niska. Gosp. P. Evgeni mi je pravil, de je zato tako * Poljski pesnik Roman Zmorski bo izdal dva niska, ker je bilo treba zavolj mokrotě tla ze veckrat
zvezka prestavljenih serbskih pesem
* Od poljske pisateljke Pau
povikšati. Razun
visociga
prav lepiga zvonika mi je
je prišlo na svitlo delo pod naslovom: „Wiazank
W i Ikon ske posebno to dopadlo, de sta v cerkvi na nekim stran
literack
v Poznanju
5
znamenitih reci.
»
ki zapopade mnogo
skim oltarji dva svetnika
mende ogerski kralj
y
S V
lepih in Štefan, in njegov sin, sv. Emerik
huzarsko oblečena. Tako je prav
popolnama po
povsod naj se na
171
rodovnost ohrani !
v
Cudil pa sim
se, de je bilo gotovo
«
derznil, stran tako napeti, kakor so napete o ti
polovico Horvatov v cerkvi bosih. „Kranjac" je ze bolj t
g
zadevi, da pojó nezmerno hvalo Babudru, le malo
raji v cerkev ne gré, ko de bi bos sel. Ko zakrito zabavljico pa vsi zdravniški umetnosti
ošaben
sim premišljeval, od kod to pride, ker Horvaške opanke ne morejo drage biti in so gotovo veliko boljši kup od Krajnskih čevljev, sim se na enkrat spomnil, de dež
in pruina
in de opanke postanejo v mokroti
Y>
sicut uter
Potem sva ogledala vojno oroznico, v kteri je veliko orožja, panič posebno znamenitiga. Tudi predmestje, ki mu „Baina" pravijo, na severno-zahodni
strani mesta sva ogledala. Tu sim komaj verjel, de so zale velike hiše vse lesene. Tako lepo so namreč izdelane in pobeljene, de bi člověk menil, cle so vse
bile ti
u ravno
Poslednjič sva šla še na jugo-izhodno
terdno iz kamnja sozidane. Na Kupi so tri velike pokrite ladja iz Siska, kakoršnih nisim do
takrat še vidil. stran v Ra ko vac, ki je tudi, tako réči, Karlovško predmestje. Med Rakovcam in mestam je poleg ceste velik prostor, kjer imajo vsak teden znamenit živinsk somenj. V Rakovcu pa ima polk Sluinskih graničarjev poglavno učilnico cveterih razdelkov.
Drugi dan je proti poldne dež nehal; in désira vno je bila cesta silno blatna, sim šel vender precej po kosilu spet v Rakovac in dalje naprej v granico Sluinskiga polka. V neki vasi z imenam Kamensko mende dvé uri od Karlovca, je ravno shod bil ; vidit, ka-košne šege in veselice imajo Horvatje o takih přilož
y
nostih, sim se tjè napravil. Pri M o st an ju je bila Korana čez breg stopila in senožeti že močno zalila. Uni-kraj reke je druga vas, ki jiTurn pravijo, in kjer je na levi stranska pot v Kamensko. Zastran blata pa nisim tjè, temue raji po veliki cesti bolj na desno šel
y
i
nisim ven
9
ali desiravno sim celi popoldan okrog hodil der nič posebniga vidil razun nekiga vojaka brez orožja,
ki je golonog vole
pasel.
IVovicar iz slovansHih hra jev.
Iz Notranjiga. (0 d k r i t
budroviga med ljudstvam
pretres Bi a zdravil
»
P
te kl jí no). Lepo in hvale vredno je, ako se
verli mozaki v časnikih ocitno za resnico potegujejo in v njih večkrat pri god be razodevajo, ktere zamo-rejo občinstvu v prid ali v škodo biti, da se ljudstvo uniga poloti, tega pa varje. Kadar se pa take pri-godbe očitno naznanujejo, se je treba varovati, da se îahkoverno vse ne pobere, kar ljudstvo dostikrat rokoustno pripoveduje, ampak da se sker bn o sledí po resníci, ktera se mnogokrat še le zvé, ako se zagri-
V •
si
njala skrivnostja razgernejo in sapica nepristranske pre iskave prezêne gosto mèglo, v ktero je resnica dosti krat skrita.
Obžalovaje, da celo možje previdni, resn
navdani goreče ljubezni za bla
ljudsk
, resnicoljubni občinstva, hvalo pojó
pravlici b
t anj č
in got
P
pričbe, si za dolžnost spoznam spis g. Mi rosi
v 39. listu Novic o Babudrovim zdravilu zoper stekljino nekoliko pretresti. Častiti g. Miroslav mi tega ne bo za zlo vzel
jez iševa.
y
ker resnica je edino, cesar on in
Opustivši stare babje kvante od čudodelni
kamna, ki izvirajo iz časov basnoslovj
k
m. m '
cjiga »u«, »vi lAviioju usu» uaouuDiuvja
kor tudi preziraje ponosni popis „modrega obraza
kod ga B. ima
nost Balant berž
ne
m} Babud
5?
ka-^o d
kratkih besed" in druzih last-
y
iz Mat
?
se podam
v presodbo 5 razdelkov, v kterih je g. Mir osi iz preveliciga nagnjenja do misticizma Babudn
menda
metnost in nj
d
tako silno v nebo
povzdignil, da noben zdravnik, čeje tudi včs pre
•	m	a «	« _	-
pričan zdravilne močí kakošniga zdravila
>
bi se
pre
Per vic
»Babađer
pravi omenjeni sostavek
govern ukazu
V •
ga ozdravil
ki
zdravilo- prav p
kdo mislil
Tako kratko in gotovo je to rečeno, da
marsi
y
da je
resnično
kot Amen v očenašu.
Ali
to ni tako. Vredništvo „Novic" je
že
v 39. listu to
rec dobro pretreslo; pozneje boin v poterjenje tega ne ktere dokaze naznanil. Zdé se mi omenjene besede kakor prerokovanje nekdanjih šembilj, ki so svoje pre-
y
rostva vselej tako zvito stavile na kakošno besed
ali pogodbo, po kteri ni mog prerokovanje kterikrat napčno izšlo
biti
, da bi se bilo njih Taka je z Babu ) in je člověk za m eri, se pravi, da ni bilo po Bab. ukazu
dro vi m zďravilam. Če ni poma stekljino u
tanjko rabljeno; če pa ni z bolel ali um
y
se
pa pravi, da mu je le Babudrovo zdravilo pomagalo.
Da je tako mnenje v zdravilskih rečéh « piškov oreh,
véjo zdravniki po celem svetu ; tedaj se ne bom spu
šal v pretresovanje nepotrebniga, ampak naravnost grém k popisu, kako Babuder ozdravlja.
Babuder ne gré nikdar k nobenimu popadenimu
ali bolnimu

ampak ljudjé popadeni ali nepopadeni
so le v kakošno koli dotiko z
živino
y
ce
misli
?
da j
prišli
od ktere
bila stêkla, se podajo k njemu v Matario
kupijo skrivnostne štupe za pet goldinarjev (to je manjši tarifa), ali pa po-njo pošljejo k njemu. Merica
te stupe je zmiraj edii mošk ali ženska, okolj dru je to vse eno
y
naj bo člověk star ali mlad
enake ali inake
f
5
Babu
y
z rano, kamor je bil člověk popaden, se on nikdar ne pečá, ampak prepusti to (menda kot majčkinost!) zdravnikám. Stupo, ktere obstojné dele on za skrivnost ima, si sam napravlja. Obstoji pa ta
stupa (to je po vid
m
tr anj
moči
Babudro
viga zdravila
tovo) iz drobno zmletih španjskih
muh (kantarid), kterih
i
deli se dajo že na pogled
v •
nožice
perutničice in
i
v .
drugi
razlociti in kterih se v na ših krajih do kaj najde; drugi obstojní del pa v manjši meri je neko posušeno zeliše, berž ko ne
čem
gotovo terditi)
(pa tegí Ičja jagoda (belladona)
y
V
eni davki utegne biti 8 granov spanjskih muh, 2 grana pa voleje jagode.
N
ga zdravnika na svetu
y
ki
tudi bolj omikanega člověka
»
ki
ne vedil 3 bil že
, — pa
slišal od
teh dvéh zdravil, ki ste si zoper stekljino med vsimi druzimi notranjimi leki nar veči slavo pridobile, cera vno
ste se v gotovi stekljini le malokterikrat poterdile in ste tedaj že davnej tudi tištim zdravilam prištete
y
ktere niso „modriga"
got
Da ste si v rokah skrivnoti
moža v naših krajih k taki

pripomogle
zna biti, da je za to, ker pri Babudru ta stupa velja
5 gold., pomaga
vsaki lékárnici (apoteki) pa dva krajc. V
Da
panjske muh
¥
poglavitni
del Babudroviga zdravila je tudi potem očitno, da po vžiti
stup
(včasih že po p
včasih še le po 2. ali 3
davki) tišanje k scanju, kervomok, težavno poziranje in huda žeja nastopi. Potem, ko se prikažejo te znam-
so španjskim muham samim po sebi, najjihvžije?
nja
y
ki
kdor koli hoče, lastne, pravi Babuder, da je steklji
zaterta
sancta simplicitas
v	*
Ce pa hočemo resnice iskati zastran Babudroviga
zdravila, si moramo dobro dobro zapomniti
5
da
zbolř
člověk za stekljino, da po tem ta
vsaki popadeni kim le popadeno tovosti o zdravilni moči kakiga zdravila
dravljati, ne da nobene go
Tudi
k
stekljine sumlj
kel
y
ker so
ga
pes, ki je člověka popadel, ni bil ste pa berž vstřelili in zakopali brez dalj
Aii saj njim v vsim popolnama enak keber» Vred,.
172
ni ga preiskovanja in ljudje so potem mislili, da je bil
stekel. Na priliko le omenim tistiga poredniga fan- dolga poplaćala, da pride
vzela; » tem najemam bo posebno banki ostanjk noviga
tako spet
bank
talina unidan v Ljubljani, ki je šolo zamudil in se s srebram menjati; tudi si bo vlada na vso moč priza kazni uiti zlagal, da ga je stekel pès popadel. Kako-
sen
devala
čiti
9
hrup se je vzdignil berž potem, dokler ni živino-zdravnišnica, kamor je bil pès na ogled dan, rekla: da pès ni stekel, ampak popolnama zdrav. Ko bi se bilo coskim
deržavni popirnati denar sčasoma popoluama vni in novi sreberni in zlati denar le po tisti notranji
, kakor ga kujejo na Nemškim in Fran
vreduosti kovati
Popirnatih šestic in desetíc bojo prihodnj
več
kar
přiměřilo bilo, da bi se bil stekljíne okrivičeni pès kam vsak mesec kaj sožgali, da jih kmalo ne bo zgubil in bi bil fant Babudrovo zdravilo vžil, gotovo je toliko bolj prav, ker jih je veliko tako izverstno po-bi bila tromba na glas zapela: „spet je eniga ozdra vil !"
ejenih, da jih tudi zveden človek teško spozna
Koliko tacih ozdravljenih se steje ze Babudru
Prenaredba
lskih
je gotova; derzavnimu sveto
*	"WMttu	J	----— ~	-	.............UVIliU.UI
v čast! Ozdravljati (behandeln) in ozdra viti (hei- vavcu baronu Buol-u je osnova te prenaredbe
len) je pa dvojno. (Konec sledí).
Gosp. minister podúka, grof T h
9
Iz Vodiske fare na Gorenskim. Pazite na lovarske toplice
se je podal v Kar
Podaljsanje železnice od T
otro ke in na oginj! Gotovo še niso pozabili bravci Novic" hude nesreće pogoriša, ki je 1. dan aprila za
»
delà vas Polje v Vodiški fari; pa s pomocjó bratov
9
šine sv. Floriana, s pomočjó bližnjih in daljnih dobrot- jo razdelil čez 100
viz a v Videm je dovoljeno in se bo še ta mesec za celo. — Car rusovski je na Dunaji vradnikam in slu žabnikam cesarske hiše 80.000 fl. podařil, red
Cara so tudi v B
pa
po
nikov se je jela nova vas med velikim terpljenjem lepo	sebno slavno sprejeli; pri slovesnim kosilu mu je kralj
kazati. Pa Bogu se usmili! Preteklo nedeljo popoldne	Pruski, ko je vsim gostam veléval kozarce z viuam do
preden ena ura preteče, je bilo spet 13 hiš z veliko	verha napolniti, takole v nemškim jeziku napil
drugimi poslopji v pepelu. Le s tem, de je bil en pod	jim in moje armade iménu
55
mo—
9
in v imenu vsih zvestih Pru
med starimi in novimi poslopji podert, se je obvarovalo, skih sere napijem zdravico Njih veličanstvu Ruskima de oginj na nove, po zadnjim pogorišu ravno dodělaně, caru. Ohrani ga Bog tistimu delu sveta, kteriga mu poslopja přeskočil ni.
je Bog v
dedsino dal, in temu času, kterimu je neob Samo 3 pogorelci so posestniki zemljiš, ki so bili hodno potreben!" Car mu na to po francosko odgovori
že ob pervim ognji bolj ali manj hudo poškodovani. »Bog ohrani Vaše veličanstvo
Samo dva sta po tri sto gold, zavarovana; in pa tisti
pod ,
»
krat vzdignil,
pozneje
Je
po nemsko rekoc: „Pijein na zdravje kralju
ki je bil podert. Stirje so kajžarji, ki ni majo Pruskimu in nje
slavni armadi"
Na Dunaj je
zdaj druziga, ko požgane tla, kjer so njih prjslo te dni iz Ogerskiga in Banata veselo tele lesene hišice stale; pet je bilo bajt z gostači na- grafno naznanilo : da je skozi 8 ur dež polje tako po
«/	m	-	• . « ^	a	«	m	«	V	Vu	i	«	-m -m	« « « •	v • .	« «	M
tlačenih
ki
den
9
zdaj s svojimi obilními otroci tako rekoč močil, da se ni za dober pridelk žita nič več bati, ako je že posestnik pogorelc usmiljenja vre- ga toca ali povodinj ne zadenete. — VDunajskim „Volks toliko več ti reveži, ki nimajo nič v ustadjati, bothe" beremo, da je fkje? ni povedano) uek zdravnik
so
v
nagi ostali. Ce
z
ničemur
se odeti, nikamor svojih trudnih polceterto leto stariga fantiča stekljí
z omotico
glav položiti.
>5
Kloroform" ozdravil, ktero je tako
dolgo ponavljal
9
da
v
se
Na Turškim v pašaliku
tako slaba capica bo s hvaležnim sercam sprejeta *Y Damaškim se je toliko k o bi l i c prikazalo, dajeMeh-
Prosimo toraj pomagajte jim! Vsak vinar, vsaka je bil fant stekljíne řešen.
Kako pa se je spet
oginj
y
zacel? Nek fantič jev	met Pasa z vec bataljoni svoje armade nad nje planil
svoji neumnosti po peržigavnih klinčkih za podam oginj	pokončati ta škodljivi merčes. Tù se je že prerokovanje
napravil, kar je revše v svoji priprostosti pred kanton-	spolnilo, ki pravi: „In spremenijo svoje meče v serpeu.
skim komisarjem, ki je še tisti večer iz Kamnika pri-	--
hitel. na tanjko povedalo. On je scer prav brihten, za svojo starost v keršanskim nauku prav dobro pod
in
ucen.
Pazite toraj na
oginj ,
posebno na peržigavne
?
klincike, in na otroke majhne in tudi velike.
like II I ÉÉH tm III
9
Ve-
pravim, ker ni davno , ko so tukaj v neki drugi vasi pred eno šupo odrašeni fantje sedeli in tabak puhali. Ko odidejo se začne tam kaditi, pa k sreći so ljudje oginj berž zapazili in ga zadušili. Gotovo je eden fajfo izterkal, ali pa prižigavni klinček tjč zagnal. Pa ne le samo kmetje so tako sirovi, tudi vi mestni-
Zvezđoslovska no vica.
Nek prikazek na nebu je pom ina vreden. Venera
ena tistih zvezd, ktere svoje mesta na nebu premikujejo in se tedaj premičnicam (planetam) prištevajo, je na svojim potu 25. t. m. na tako mesto dospěla, da bo, zlasti 13. dan p r ihodnji ga m esca ro žnik a, tak o
cani niste nic modrejši. Ni davno, koje nek Ljubljancan pri Koširji na Brodu pod Smarno goro konec tleče cigare proč zagnal ; ta perletí na pezdirje pri hlevu, vname se in tudi tam bi bilo pogoriše, ako bi ne bili drugi do časa zagledali in pogasili. Tudi Šentvid na Dolenskim je pred nekimi leti zaveržena cigara zapalila in čisto posmodila. Še veliko napak, po kterih pogoriša vstanejo, imam zapomnjenih, pa za zdaj naj
bodo ti
svitla, da jo zamore vsak tudi opoldne, ko nar bolj s once sije, viditi. Venera, nar lepši in narsvet-lejši zvezda, ki jo mi Slovenci tudi pod imenam d an i c e in večernice poznamo, stojí zdej poldrugo stopníco
(grad) od lune; ena stopnica na nebu je paenaka pro storu, ki ga dvé polni luni potřebujete. Ceravno je ta prikazek popolnama naraven in zvezdoslovcam natanjko
, da danica ali večerníca v svojim teku-nar
5
ki
vejo
vsako osmo leto na tako mesto proti zemlji
zgledi
zadost.
M. P.
\7ovicar
mnogih krqjev.
znan manj
pride , da celo po dnévu ob soncu se na nebu blisí, so vunder nevedne ljudstva po tem prikazku nekdaj vse preplašene bile in se bale, da pomeni to, kakošno posebno nesrećo itd. Taka je bila leta 1716 v Londonu, taka v letu 1798 v Parizu, kjer je ljudstvo tako straha
*
Zastran denarnih zadév našiga cesarstva pravi
nek razglas iz Frankobroda tole: Vlada bo v vunanjih podučil in potolažil.
třepetalo , da je mogel slavni zvezdogled Lalande pismo
lasiti, v kterim je ljudstvo o tem naravnim prikazku
Sedaj imamo priložnost ta pri-
razg
deželah za 35 milionov
sreberniga
*
)
Tudi vredništvo »Novic« přejme radovoljno milodare.
ft	Vred
denarja na posodo kazek brez strahu ogledovati in premišljevati: ali sedanje za ta čas nenavadno gorko vreme ni morebiti v
kakošni vezi s trm stanjem Venere.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.