V SREDIŠČU POZORNOSTI Osnutek srednjeročnega programa pred javno razpravo Potrebe in možnosti Na zadnji seji bodo delegati vseh zborov ob-ravnavali osnutek srednjeiočnega programa razvoja občine Ljubljana-Siška za obdobje 1976 1980, ki bo šel nato v javno razpravo v vse TOZD in krajevne skupnostl. Ne bi ponavljal novosti in osnovnih vodil v zVezi s planiranjem, ker smo le-te pojasnili le-tos na junijski seji občinske skupščine, ko smo sprejeli izhodišča za sestavo družbenega plana 1976-80. Podkrepili smo jih s sklepi, stališči in priporočili, sprejetimi na julijski seji, ko je te-kla razprava o stabilizaciji in ko smo poudarili, da le-ta ne bo le enkratna akcija temveč pro-ces, ki mora dobiti svoj konkreten odraz tudi v srednjeročnem programiranju. »Zbirka želja in potreb« • Koordinacijski odbor za sestavo družbe-nega plana pri občinski skupščini je začel delati februarja letos in je uspel pripraviti — na osno-vi minimalnih kazalcev za gospodarstvo, izho-dišč za pripravo osnutka plana, rezultatov dela koordinacijskega odbora za stabilizacijo, stro-kovnih služb za družbene dejavnosti — osnutek srednjeročnega programa razvoja naše občine, ki je zaenkrat le usklajena zbirka programov posameznih delovnih organizacij, interesnih skupnosti in KS. Pravzaprav bi lahko končnemu izdelku prej rekli »Zbirka želja in potreb, ki jih moramo uskladiti z realnimi možnostmi« kot pa osnutek plana. • Zato bodo morala vsa naša prizadevanja ob usklajevanju tega dokumenta te naše želje kategorizirati in jih na ta način tudi časovno opredeliti. Ta opredelitev pa jasno zahteva vi-soko družbenopolitično zrelost v razpravi in trezno presojo. • Naj v zvezi s tem omenim le nekatere ključne probleme, ki jih moramo v javni raz-pravi in pred pripravo predloga plana vstaviti v realne okvirje. • Če začnemo pri gospodarstvu, moram opo-zoriti na preveč ambiciozno postavljeno rast družbenega proizvoda. Menim, da bomo morali indeks iz osnutka (10,2%) v usklajevalnera po-stopku približati trendom mesta, torej 8 odstot-kom. Seveda mislim pri tem na povprečje v okviru celotnega šišenskega gospodarstva. Pred-nost naj bi imele (v skladu z izhodišči) pred-vsem kovinska, elektro in kemična ter tekstilna industrija. Analiza sedanjega osnutka kaže, da želimo v petletnem obdobju investirati v proizvodnjo 596 milijard starih dinarjev ter v družbeni standard 37 milijard dinarjev. Ista analiza pa prav tako kaže, da bomo v tem obdobju ustvarili za eno-stavno in razširjeno reprodukcijo (amortizacijo in sklade) 654 milijard dinarjev. Ker bomo po-trebovali za enostavno reprodukcijo 144 mili-jard, za vlaganje v obratna sredstva 72 milijard, za združevanje v infrastrukturo 59 ter za obvez-na posojila 222 milijard, nam ostane za investi-cijska vlaganja le 157 milijard ali 39 odstotkov lastnih sredstev — ob 61 odstotkih tujih virov. To pa je razmerje, ki terja temeljit razmislek! • Podobno sliko nam kaže osnutek na pod-ročju planiranja kadrov. Kljub sklepu na julij- ski seji in dogovorjenemu načinu povečevanja imamo primere, da so posamezne delovne orga-nizacije planirale tudi 10 in več odstotno rast zaposlovanja. • Takšna nesorazmerja so resno opozorilo, da bo treba temeljito pregledati dokumente pla-niranja, ki so bili do sedaj v mnogih primerih le rezultat dela ozkega kroga ljudi ali celo po-sameznikov. Sredstva ne dohajajo načrtov In še beseda o planih infrastrukture in cest, stanovanjskega gospodarstva ter samoupravnih interesnih skupnosti, ki so rezultat planov kra-jevnih skupnosti, SIS in ustreznih služb. Tudi za to področje lahko namreč iz številk razberemo, da bi potrebovali za komunalno infrastrukturo in ceste 65 milijard dinarjev (pri čemer sredstva 10-letnega programa niso všteta), za stanovanja 350 milijard dinarjev ter za varstvo, šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, kulturo in telesno kulturo 207 milijard ali, če potegnemo črto, sku- paj 622 milijard. Po do sedaj znanih virih pa bomo v tem času lahko zbrali komaj polovico omenjene vsote! • Te številke so dovolj zgovorno potrdilo pravilnosti naših ocen, da bo namreč potrebno na področju stanovanjskega gospodarstva si-stem financiranja spremljajočih objektov v or-ganiziranih stanovanjskih soseskah spremeniti in prilagoditi zahtevam naše skupščine. Zato bo-do Vsa naša prizadevanja usmeijena predvsem v zagotavljanje zmogjjivosti, izboljšanje zdrav-stvenih uslug ter varstva. Ostala področja pa bomo morali reševati v okviru razpoložljivih sredstev ter z morebitnimi sporazumi z gospo-darstvom, če bodo seveda možnosti za to. • Problemov je torej veliko in zato bo treba veliko naporov, da bomo uspeli s planom za-črtati najbolj racionalno pot razvoja v nasled-njem petletnem obdobju. Z enotnostio in aktiv-nostjo smo tudi v preteklosti strli marsikateri trd oreh. Prepričan sem, da bomo tudi tega! inž. Stane Plemenitaš