Uto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za V« leta 35 lir, za 'U leta 17.50 Ur, mesečno 6.— lir. Te-
TRGOVSKI UST
Številka 76.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TW. 25-52. Uprava; Gregorčičeva ul. 27. TeL 47-6 i. Rokopisov ne vračamo,-
Časopis za trgovino.industrijo. K:
Llubllana.	petek	1
fahsais* vsak ponedeljek, sredo In petek
števJBd Ur
Kulturni dek v	Li
„ Gostovanje Kr. rimske opere
Od torka popoldne, ko so množice ljudstva na ljubljanskem kolodvoru z vso iskrenostjo pozdravil« ansambl Kr. rimske opere, se je začel za Ljubljano glasbeni praznik, kakor ga Ljubljana menda še ni doživela. Po zaslugi od Vis. Komisarja utemeljene odlične organizacije je bilo ljubljanskemu prebivalstvu dano, da je slišalo opero, ki se po pravici ponaša kot ena prvih na vsem svetu Nesmrtne lepote Verdijeve in Puc cmijeve glasbe so poslušali Ljubljančani in po radiu tudi vse drugo prebivalstvo Ljubljanske pokra-• .7 tako P^lni reprodukciji m tako vzorno brezhibnem podajanju, da je bilo gostovanje Kr. rimske opere za Ljubljano kulturni dogodek, ki bo za vedno ostal zapisan v zgodovini Ljubljane.
Vse prebivalstvo Ljubljane je za to gostovanje, kakor je po pravici poudaril župan dr. Adlešič, globoko hvaležno Duceju, ki je odredil obisk opere, iskreno pa se zahvaljuje tudi vsem članom Kr. opere 7 Rimu, ki so obiskali Ljubljano ln ji dali nepozaben glasbeni užitek.
Hvaležnost ljubljanskega prebivalstva je tem bolj globoka, ker Je gostovala Kr. rimska opera v vojnem času in nas očarala s svojo visoko kulturnostjo. Na najbolj plemenit način se je tako utrdilo kulturno zbližanje Ljubljane z ostalo Kr. Italijo.
Ni treba še posebej naglašati, kako veliko zanimanje je bilo v vseh slojih prebivalstva za gostovanje rimske opere. Vstopnice za obe predstavi so bile takoj razprodane, koncerta na Kongresnem trgu pa se je udeležila takšna ujnožica ljudi, kakor še nikdar. Etap priznanje gre radijski K> ki je oskrbela radijski pre 08 vseh treh prireditev.
Da se navežejo tudi osebni stiki med ljubljanskim prebivalstvom ter rimskimi umetniki, je priredil ljubljanski župan na vrtu »Uniona« zakusko, katere so se poleg Vis. Komisarja Eksc. Grazialija, armadnega poveljnika Eksc. Ro-. vseh prvih italijanskih vojaških in civilnih odličnikov udeležili tudi prvi reprezentanti slovenskega kulturnega in javnega živ-Jjenja.
Na pozdrav župana dr. Adlešiča je zahvalil poddntendant Kr. brniške opere knez Dentico di ccadia, ki je v svojem odgovoru drueim poudaril, da sta cilja večnega Rima mir in pravičnost.
Temu cilju so v polni meri odgovarjali trije nastopi ansambla Kr. rimske opere. Umetnost je pač
pa le^biin iubl*ni ® Slovencem
S a s-
te spoštoraiij, ItalijM**,
str ze v slovenski tradiciji o čt
mer nudi baš Ljubljana'
dokazov.
Pr vale italijanskih pevcev, slavni Benjamin Gigli je dejal: »Lepa je dežela in prisrčno je ljudstvo. Zelo lepo smo bili sprejeti.« — Njegovim besedam se da samo tole dodati:
. Visoko počaščena Ljubljana je izkazala vso čast italijanskim umetnikom, ki so pri svojih nastopih gotovo tudi občutili najtesnejše stike z občinstvom.
Velika pridobitev ljubljanskega trgovstva
w
Člani Zdruzenia trgovcev dobe pravico zdraviienia v Šlaimerievem domu
Po dolgem prizadevanju se je Združenju trgovcev v Ljubljani posrečilo, da bodo tudi trgovci deležni bolezenskega zavarovanja. Doseglo je namreč sporazum s Trg. bolniškim in podpornim društvom, da more vsak trgovec v Ljubljani postati izredni član društva. Uprava Združenja trgovcev je o doseženem sporazumu izdala naslednjo okrožnico:
Podpisano Združenje 'trgovcev Vas obvešča, da se je upravi po večletnih prizadevanjih posrečilo pridobiti Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, ki ima Šlajmerjev sanatorij, da bo sprejemalo v višje zavarovanje tudi člane našega združenja.
Vsi člani Združenja trgovcev bodo z izjavo o pristopu v višje zavarovanje deležni ugodnosti zdravljenja v Šlajmerjevem domu.
Glede pristopa našega članstva v izredno članstvo Trg. bol. in podpornega društva določa člen 4. pravil naslednje:
»Izredni član društva more postati vsaka oseba, ki si ne more pridobiti rednega članstva, če pla ča mesečni prispevek, določen na občnem zboru in za zdravljenje v društvenih napravah (t. j. v šlajmerjevem domu) oskrbne stroške po določeni tarifi.«
Clen 5. pa določa:
»Za sprejem v redno, izredno in podporno članstvo je vložiti pri društvu prijavnico, izpolnjeno z lastnoročnim podpisom in z izjavo prijavljenca, da bo redno mesečno oz. letno v naprej plačeval določeni mesečni prispevek oz. letno članarino. Redno, izredno in podporno Članstvo se prične z dnem, ko je prijava dospela, v kolikor jo društvo v roku 30 dni ne zavrne. Osebe v bolnem stanju se ne morejo sprejeti v redno in izredno članstvo.«
Pogoji in ugodnosti izrednega članstva
so naslednji:
Vsak izredni član plačuje mesečni prispevek lir 5.— zase in še posebej za vsakega svojca, toda tako, da mesečni prispevek teh članov in njih svojcev ne presega lir 16.-.
Izredni člani, ki v redu plačujejo določeni mesečni prispevek, imajo v Šlajmerjevem domu za vse bolezni, ki zahtevajo zavodno zdravniško nego in oskrbo, pravico do zdravljenja pri društvenih zdravnikih in do vse oskrbe (tudi operacije) proti plačilu dnevne oskrbnine lir 42.—.
Izvzete so le nalezljive, duševne, očesne, kožne in spolne bolezni ter hiralci. Odločitev o tem, da li je v konkretnem bolezenskem primeru potrebna za vodna zdravniška nega in oskrba, izreče šef-zdravnik sanatorija v sporazumu s predstojnikom posameznega oddelka, ki •so: kirurški, interni, otola-ringološki in ginekološki-porodni-ski oddelek.
Za pridobitev pravice do zdrav-jenja in oskrbe v Šlajmerjevem sanatoriju je kakor v rednem članstvu veljavna dvomesečna karenč-na doba, razen za porodnice, ki se morejo oskrbovati in negovati na
porodniškem oddelku Šlajmerjeve-ga doma šele po 9 mesečni ka-renčni dobi.
Uprava Združenja trgovcev ugotavlja, da bi pomenil kompakten pristop članov našega združenja v izredno članstvo Trg. bol. in podpornega društva v današnjih razmerah, ko so občutno porastli stroški zdravljenja in oskrbe za privatnike v raznih sanatorijih, pomembno socialno pridobitev, saj bi trgovski stan, ko je pogrešal doslej vsako bolezensko zavarovanje, z njim postal ob zmernih pogojih deležen ugodnosti zdravljenja in oskrbe v najmodernejši zdravstveni ustanovi Ljubljanske province. Še posebej pa je ugodnost zdravljenja v Šlajmerjevem domu v današnjih prilikah pomembna, ko je zelo otežkočeno zdravljenje izven meje.
Zato je uprava trdno prepričana, da bo članstvo znalo ceniti to izredno socialno pridobitev in da se bo brez oklevanja izjavilo za pristop v izredno članstvo v Trgovsko bolniško in podporno društvo.
Prilagamo Vam prijavnico, katero blagovolite izpolniti ter jo
vrniti Združenju trgovcev najkasneje do 25. julija t 1., tako da se bo začelo Vašo zavarovanje že s 1. avgustom.
Končno sporočamo, da se kot svojci smatrajo zakonski drug in otroci.
Vsa ostala pojasnila so članstvu v tajništvu združenja na razpolago.
Predsednik:	Tajnik:
Viktor Meden. L. Šmuc.
*
Tako upravi Združenja trgovcev ko tudi vsemu ljubljanskemu trgovstvu je treba k doseženemu uspehu le iskreno čestitati. Dolgoletno prizadevanje je sedaj zaključeno z uspehom in tudi ljubljanski trgovec je dosegel vsaj nekaj socialnega zavarovanja, ki ga je doslej poznal le v plačevanju prispevkov za druge.
Prepričani smo zato, da bodo vsi trgovci brez izjeme pozdravili okrožnico uprave in se priglasili kot izredni člani Trg. bol. in podpornega društva in s tem dobili pravico za zdravljenje v Šlajmer jevem domu.
mi Spodnje Štajerske, Kranjske in Koroške že meseca junija sklenjen začasni trgovinski sporazum, s katerim so bila urejena vprašanja blagovnega in plačilnega prometa od obeh strani. Zaradi izvedbe trgovinskih zaključkov, ki so bili sklenjeni pred 10. aprilom 1941., je bil izvoljen stalni mešani odbor, ki se je prvič sestal sredi junija v Zagrebu. Na tem zasedanju so bile rešene posamezne prošnje uvoznikov in izvoznikov z obeh območij. Ker je bilo kakih 600 prošenj, se vse ni moglo urediti na prvem zasedanju v Zagrebu in sklenjeno je bilo, da bo odbor 8. julija nadaljeval svoje delo v Gradcu ter rešil vse odložene in nove prošnje.
O: kontroli cen v Nemčiii
Nizke so cene v Nemčiji po zaslugi dolgoletne kontrole cen. Ta kontrola temelji na zakonu o stop-cenah, ki je izšel 1. 1936., ko je bil razglašen štiriletni gospodarski načrt. Od takrat je bil zakon že večkrat izpopolnjen in tudi cene so se dvigale zaradi podražitve surovin, transporta in novih investicij. Najbolj so se podražile obleke, papir, pohištvo in industrijske surovine, a tudi gradnja je postala dražja.
V začetku vojne je bil zakon o stop-cenah izpopolnjen z uredbo o vojnem gospodarstvu po načelu, da bodo vsako spremembo cen iz mirne dobe določale oblasti. Mnogi producenti so kršili odredbo stop-cen na ta način, da so po septembru 1939. ustavili izdelavo raznih vrst blaga, za izdelavo novih vrst pa zahtevali zvišanje cen. Nekatere tovarne tudi niso več delale za izvoz, da bi v čim večji meri izkoristile konjunkturo doma. Državni komisar za cene je odredil, da se morajo znižati cene onih proizvodov, pri katerih je bilo mogoče znižati proizvajalne stroške, in da morajo povišane stroške proizvodnje nositi proizvajalci sami,
ako oblast ne dovoli zvišanja. Ta odredba je bila potrebna ne samo zaradi tega, da se ne zniža kupna moč potrošnikov, ki so ostali pri svojih starih dohodkih, temveč tudi zato, da se zaščitijo interesi države, ki med vojno naročuje vedno večje količine raznih industrijskih proizvodov. Ohranitev nizkega nivoja cen nima samo socialne in fiskalne, temveč tudi finančno in valutamo-politične motive. Gre za to, da se omeji obtok denarja, da se prepreči vlaganje denarja v blago in da pridejo denarni prihranki v denarne zavode.
• Samovoljno povišanje cen se ne kaznuje samo z globami in zaporom, temveč tudi s prepovedjo proizvajanja. Strogo je prepovedano izdelovanje manjvrednega blaga zaradi večjega dobička ter zlorabljanje pomanjkanja blaga v svrho izdelave in prodaje malovrednih in nepotrebnih predmetov. Pod nadzorstvom so tudi kartelne cene. Državni komisar za cene kontrolira tudi dobičke vseh industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij in gredo vsi prekomerni dobički v državno blagajno.
Trgovinska pogaianla med Hrvatsko in nemškimi
okupaciiskimi
Zagrebški »Hrvatski narod« poroča:
Na zadnjem zasedanju stalnega odbora za ureditev gospodarskih zvez med Hrvatsko in nemškimi civilnimi upravami Spodnje Štajerske, Kranjske in Koroške, ki je bilo sredi prejšnjega meseca v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da se bo zasedanje nadaljevalo 8. julija v Gradcu in da bodo takrat rešena vsa ostala vprašanja. Danes (7. ju-
lija) so nameravali hrvatski člani odbora potovati v Gradec.
Medtem pa je dospelo brzojavno obvestilo, da je nadaljevanje teh razgovorov iz tehničnih razlogov odloženo. V četrtek (10. julija) pride iz Gradca v Zagreb dr. Grili, ki bo s člani hrvaškega odbora odredil podrobnosti o nadaljevanju teh razgovorov.
Kakor znano, je bil med Hrvatsko in civilnimi nemškimi uprava-
Visoki Komisar v ljubljanski tobačni tovarni
Visoki Komisar Eksc. Grazioli posveča na svojih potovanjih po pokrajini piosebno pozornost obratom z večjim številom delavcev ih nameščencev, da bi tako dobil najboljšo sliko naših gospodarskih in socialnih razmer. Zdaj je obiskal tudi ljubljansko tobačno tovarno in tudi pri tem obisku se je poleg njegovega velikega zanimanja in razumevanja za gospodarstvo izkazala njegova visoka socialna čustvenost. Ljubeznivo se je raz-govarjal z nameščenci in delavci ter se tako iz najbolj zanesljivega vira poučil o položaju uslužbencev velikega obrata. Iskrene, globoke hvaležnosti je bil deležen, ko je zbranemu delavstvu zagotovil 20 odstotno zvišanje mezd ter orisal ukrepe, ki so posvečeni dvigu socialnega standarda v pokrajini, pri čemer bo podjetju zagotovljen obstoj, trgovcu pravičen zaslužek, nameščencu pa človeka dostojno življenje.
Oddelek Kr. Finance v Ljubljani
Od 15. t. m. bo začel delovati ▼ Ljubljani Provincialni oddelek Kr. Finance, ki bo prideljen krajevni Podružnici Italijanske Banke (poslopje bivše Narodne banke).
Istega dne 'bo začel poslovati Provincialni Finančni Urad s sedežem v zgradbi Hranilnice Ljubljanske pokrajine, Knafljeva ul. 9, pritličje, blizu Italijanske Banke.
Tako prvi, kakor drugi urad bosta omejila svoje posle, kaT se tiče dohodkov in izdatkov na to, kar je potrjeno v Državni bilanci; tako bosta n. pr. izplačevala pokojnine tistim našim sonarodnjakom, ki že prebivajo v tej provinci (ali bodo v bodoče prišli sem) in plače tukaj nameščenih italijanskih uradnikov.
Provincialni oddelek Kr. Finance bo začel med drugim čim prej z emisijo in plačevanjem rednih finančnih bonov, kakor delajo vsi drugi Finančni uradi v Kraljevini,
Bilanca Hrratske banke v Zagrebu
Hrvatska banka v Zagrebu d. d. izkazuje v bilanci za 1. 1940. čisti dobiček v višini 346.000 din, s prenosom iz 1. 1939. pa 2,8 milijona din. Menični portfelj se je znižal od 47 na 36,8 milijona din, hra» nilne vloge in kreditorji pa so narasli od 71,6 na 86,4 milijona din. Delniška glavnica banke znaša 20 milijonov din, njene rezerve pa so izkazane v bilanci s 6,o milijona din. Večino delnic ima Banoa Cont merciale Italiana.
Pogodba o novi meji med Italijo in Nemčijo podpisana
V nemškem zuin. ministrstvu je bil 8. julija podpisan sporazum o novi meji med Nemčijo in Italijo po razdelitvi jugoslovanske države.
Nova meja gre od bivše trojne meje med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo (Ped nad Ratečami) vzdolž bivše italijansko-jugoslovanske do točke južno od Žiri, nakar poteka v glavnem na vzhod do točke, kjer je trojna meja med Nemčijo, Italijo in Hrvatsko.
Razdeljevanje živilskih nakaznic za mast, slanino, olje in sladkor
Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani je trgovcem razdeljeval živilske nakaznice za mast, slanino, olje in sladkor na podlagi vloženih prošenj danes dopoldne.
Potrošniki, ki so vložili predpisane prošnje la te predmete, pa bodo živilske nakaznice dobili pri svojih trgovcih od sobote 12. julija dalje.
Civilne zavodske družine in javni obrati bodo dobili bone za ustrezajočo količino racioniranih živil po 15. juliju. Natančni datum bo objavljen.
Obenem mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce in potrošnike, da po naknadni odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino zamenjava med racioniranimi živili ni dovoljena.
Racioniranje oblačil v Zagrebu
Razdeljevanje potrošniških nakaznic v Zagrebu še ni končano, predvsem zaradi tega, ker se je število prebivalstva v dveh mesecih zvišalo za kakih 50.000 oseb in ker dotok novih prebivalcev še iti končan.
Vsaka družina dobi nakaznico za vse svoje člane in hišne posle za dobave kruha, maščob in mila, vsak moški in vsaka ženska pa ima v zvezi z družinsko še svojo posebno potrošniško izkaznico za naslednje nabave:
Moški dobe na leto 1 obleko ali 1 površnik, 1 par čevljev, 10 m bom-baževine za posteljno perilo, dve nočni srajci, 2 delovni obleki, dve hrisači in 2 m bombaževine za krpe, do konca tega leta pa 8 parov nogavic; za eno četrtletje eno srajco in 1 spodnje hlače, za 2 leti
1 dežni plašč, za tri leta pa eno posteljno odejo.
ženske dobe na leto 1 volneno in 3 bombažeivinafite obleke, 1 par čevljev in 10 m bombaževine za posteljno perilo, za tri mesece eno srajco in 2 para perila, do konca leta 1941. — 8 parov nogavic, dve nočni srajci, 2 delovni obleki in
2 brisači, za dve leti 1 dežni plašč, za tri leta pa eno posteljno odejo.
Pni racioniranju so izvzeti razni predmeti, ki so potrebni pri športu in Ikopanju, ter oblačila iz Crepe de Chine in Crepe Maro-•aine.
Pridelek lanu in konoplje na Hrvatskem
Doslej je bilo na Hrvatskem v navadi, da so tvrdke, ki predelujejo lan in konopljo, dajale kmetom potrebno seme, potem pa od njih kupovale pridelke lanu in konoplje po dogovorjenih cenah. Pri aedanji kampanji še velja ta obijaj, Ts bodoče pa bo posebni odde-l«k centrale za tekstilno blago v Zagrebu vodil in nadzoroval vso proizvodnjo lanu in konoplje v hr-ratski državi. Lan in konoplja sta edini tekstilni surovini, ki se pridelujeta ma Hrvatskem. Iz leta 1938. so o tem važnem pridelku ■aalednje številke: površina lanenih njiv 11689 ha, pridelek 11.145 Ion, nasadi konoplje 13.440 ha, pridelek 17.896 toit Od takrat se je površina nasadov in njiv povečala la največ 10%.
Stoletnica potniškega urada
Pred sto in več leti ni bilo potovanje nobena zabava, temveč resna in nevarna zadeva. Kadar se je kdO odpravljal na potovanje v tuje dežele v času poštnih kočij, je napravil najprej testament in vsi prijatelji so se poslavljali od njega, kakor da ga ne bodo nikdar več videli. Iz tistih časov je ostala navada, da želimo srečno pot tudi onemu, ki odpotuje na najbolj razkošno in udobno potovanje.
Tudi v času, ko je bila poštna kočija skoraj edino prometno sredstvo, so nekateri skušali z organiziranjem družabnih potovanj doseči večjo udobnost na potovanju. Tako je skušal pred 120 leti neki podjeten Parižan organizirati takšna potovanja, ki pa so bila še vse prej ko udobna. Najbolj značilno za tiste čase je pač to, da je moral najeti najprej nekaj krepkih in oboroženih hlapcev v zaščito potnikov.
Udobna potovanja so postala mogoča šele z uvedbo železnic-Potovanja so se skrajšala, varnost potnikov je naraščala in tudi vagoni so postajali vedno bolj udobni. Toda mnogo ledu je bilo treba še prebiti, dokler je bil uspeh dosežen. Mož, ki je prebil led, je bil Thomas Cook, ki je 5. julija 1841. kot prvi organiziral v Angliji posebni vlak, tako imenovani ekstra vlak.
Thomas Cook je bil sirota in se je rodil 1. 1808. v Melbourneu v Angliji. Postal je okrožni vodja zmernostnega gibanja in je moral zato zelo velikokrat potovati na razna potovanja. Vsako takšno potovanje je bilo zamudno in tudi drago. Tako je prišel na misel, da je naročil ekstra vlak, za katerega je dovolila železnica popust. Za ta vlak, ki je vozil 18 km daleč, se je priglasilo 570 ljudi. Bil je to uspeh, kakršnega ni pričakoval niti Cook. Misel je imela uspeh in Cook je naročal vedno uove ekstravlake. Polagoma je Cook spoznal, da se mu odpira nova življenjska naloga: doseči, da bodo ljudje potovali ne le zaradi potrebe, temveč tudi zaradi zabave.
L. 1843. je priredil posebne vlake za šolarje k velikim konjskim dirkam v Leicestern. Okoli 4000 šolarjev je takrat za nizko ceno pol šilinga moglo videti te dirke. Ta izredni uspeh je silno dvignil njegovo popularnost in dobival je številna pisma s potovalnimi ponudbami. Že 1. 1845. je Cook organiziral večja potovanja, pri katerih je skrbel tudi za prehrano in prenočišče potnikov. Čeprav takrat še niso uporabljali takšnih propagandnih sredstev ko danes, je moral vendarle Cook celo vrsto potovanj ponoviti.
KMIKOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. za«. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, (ournale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke Itd.
Danes izgledajo od Cooka organizirana potovanja malenkost v primeri z današnjimi udobnimi potovanji, v resnici pa je mogel imeti uspeh z organizacijo potovanj le izredno sposoben in delaven človek. Treba se je bilo dogovarjati z neštetimi železniškimi druž bami, od katerih je vsaka imela svojo posebno tarifo. Sestaviti količkaj dober vozni red potovanja je bila nadaljnja težkoča. Vse kraje si je moral Cook prej sam ogledati in se osebno dogovoriti o vseh podrobnostih glede prehrane in prenočevanja potnikov ter ogledovanja znamenitosti krajev. Cook je zato začeli izdajati za potnike tiskane potne programe, v katerih je bilo natančno navedeno, kdaj prihaja in odhaja vlak, koliko časa čaka na postaji, kje so prenočišča, katere so znamenitosti krajev itd.
Od Cooka organizirana potovanja so postajala vedno večja in njegova potovalna pisarna je morala nastavljati vedno nove nameščence in odpirati vedno nove podružnice. Cook pa ni posredoval le pri skupnih potovanjih, temveč tudi skrbel za potnike-poedince. Cook je iznašel kombinirane vozne karte. Potnik je dobil v Cookovi pisarni zvezek voznih listkov in vse dolgo potovanje se mu ni bilo treba skrbeti za vozni listek. Mnogo pregovarjanj je bilo potrebnih, da so se železnice sprijaznile s temi krožnimi listki. Cook je uvedel tudi hotelske bone, ki so postali nekaka mednarodna valuta za potujoče občinstvo.
Veliki uspehi Cooka so povzročili, da so tudi železnice same začele organizirati zabavna potovanja, da so se v raznih državah ustanavljale razne tujski promet pospešujoče organizacije in da je postal tujski promet za veliko držav važna gospodarska panoga. Zato je prav, če se ob 100 letnici prvega ekstravlaka spomnimo tudi ustanovitelja potnega urada — velikega organizatorja Thomasa Cooka.
Gospodarske vesti
Garibaldi — Societa An. Coope-rativa di Navigazione v Genovi je
imela lani po odpisu v višini 5'9 milijona 9-7 milijona lir čistega dobička. Družba bo izplačala 5% dividende. Družba ima 18 parnikov in 8 cisternskih ladij. Lani je dobila družba dva nova motorna parnika, dva pa sta še v gradnji.
Istituto Nazionale Assicurazione, ki je naj večja italijanska zavarovalnica, je dosegel lani zelo velike poslovne uspehe. Zavarovalna vsota se je dvignila za 23% na 3761 milijonov Ur, samo ljudska zavarovanja so dosegla že vsoto 634 milijonov lir. Rezerve družbe so se dvignile od 5814 na 6373 milijonov lir. Premij je izplačala družba lani za približno 900 milijonov lir.
Italijanska avtomobilska tvorni-ca Alfa Romeo, ki izdeluje tudi letalske motorje, je lani zvišala delniško glavnico od 93 na 240 milijonov lir. Njen čisti dobiček se je zvišal od 6,62 na 14,09 milijona lir. Družba bo izplačala 6% dividende.
Iz Bolgarske se izvaža v Nemčijo na dan po 2 milijona kg jagod. Skupno bo prejela Nemčija 70 milijonov kg bolgarskih jagod.
Bolgarsko-madžarska trgovinska pogajanja so bila uspešno končana. Sklenjena trgovinska pogodba ureja blagovno izmenjavo med obema državama za eno leto.
Hrvatska bo začela v kratkem trgovinska pogajanja z Romunijo in Slovaško. Romunska delegacija pride v Zagreb 10. julija, slovaška pa 14. julija.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/*U Vsi drugi pa se mučijo in delalo brez ozira na zdravje! Zato vaaj doma pijte]|
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega m rdeClml »ret,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Doma ta po sveti
»Katoliška univerza sv. Srca« v Milanu je poklonila Ljubljanski univerzi 67 zvezkov odličnih publikacij. To velikodušno darilo znova dokazuje, da postaja kulturno sodelovanje med Ljubljansko provinco in drugimi kraji Kr. Italije vedno bolj živahno.
Italijanski mornarji, ki so bili od ameriških oblasti obtoženi sabotaže, so bili od ameriškega sodišča oproščeni.
Nemško vojno poročilo poroča o bojih na vzhodni fronti, da potekajo po načrtu in uspešno.
Iz Hitlerjevega glavnega stana se 10. julija poroča o bojih na vzhodni fronti naslednje: Operacije na vzhodu se nezadržno razvijajo naprej. Na finski fronti je bila dne 8. julija z obkoljevalnim premikanjem, ki so ga podprle finske cete, od nemških čet zavzeta zelo utrjena Salla po večdnevnih bojih. Sovjetska divizija, ki se je tu borila, je bila razbita.
Italijanski listi pa poročajo iz Berlina, da traja že dva dni naskok na Stalinovo črto. Pri Ostrovu, kjer divjajo posebno hudi boji, je bila Stalinova črta že prebita. Skozi ta prodor nameravajo nemške čete udariti tako proti Leningradu ko proti Moskvi.
Predsednik Roosevelt je s posebno spomenico kongresu sporočil, da so se ameriške čete izkrcale na Is-landu. Ta svoj korak je utemeljil s tem, češ da ima Nemčija napadalne namene proti zapadni polobli. Iz Berlina odgovarjajo na to, da pomeni Rooseveltov korak novo vojno provokacijo. Island spada k Evropi in je zato Roosevelt kršil Monroejevo doktrino, ko je segel na Island. Poleg tega je Island že leto dni zaseden od angleških čet in je tudi zato Rooseveltov korak neupravičen. Nemški listi nadalje naglašajo, da je Roosevelt zasedel Island baš v trenutku, ko je Nemčija v vojni z boljševizmom. Zasedba Islanda je napadalno dejanje, ki naj povzroči vojne incidente.
Ameriško vojno ministrstvo je pozvalo pod orožje vse rezervne letalske oficirje, ki niso v javnih vojnih funkcijah. Prijaviti se morajo 1. avgusta.
V London je prišla sovjetska vojna misija. »Piccolo« poroča, da se namerava v Londonu ustanoviti vojni svet zaveznikov.
Maršal Petain je podal izjavo O novi francoski ustavi. Dejal je, da bo novi režim nacionalen, hierarhičen in socialen.
Poštno ravnateljstvo opozarja, da je prepovedano dajati v navadna pisma denar. Poštne vrednotnice se smejo dajati v pisma samo do naj-višje vrednosti 30 lir.
Plače državnim uradnikom na Hrvatskem so zvišali. Vsak uradnik dobi mesečno povišico po 500 din, za ženo nadaljnjih 500 din, za prvega otroka 200, za vsakega nadaljnjega pa po 50 din. To zvišanje velja do novega proračuna, t. j do konca leta.
V borbi s četniki je padel poboč-nik poglavnika in ustaški stotnik Mijo Babič.
Nemški poročevalski urad poroča iz Beograda, da je bilo v soboto ustreljenih v Beogradu 13 komunističnih funkcionarjev in Zidov, ker so pripravljali razna sabotažna dejanja.
Med Bolgarsko in švedsko je
bila sklenjena trgovinska pogodba, po kateri bo Bolgarska dobavljala švedski tobak, od švedske pa dobivala jeklo in vžigalice.
V Budapešti so se začela med Madžarsko in Nemčijo trgovinska pogajanja, šef nemške delegacije je dr. CIodius.
Čitajte »Trgovski list«!
Izvoz lesa iz Romunije
V pokrajinah, ki jih je morala odstopiti drugim državam, je izgubila Romunija bogate gozdove, njen izvoz lesa pa je letos močno prizadet tudi od vojnih razmer. Ko so v prvem četrtletju 1940. izvozili iz Romunije še 141.222 ton raznega leea, je znašal izvoz letos v prvih treh mesecih samo 58.241 ton.
Nad 90% tega izvoza je prevrela Rusija, ker so izostala običajna velika naročila iz Egipta irt Palestine in ker se je' zaradi drugih nujnejših transportov zelo zmanjšal tudi izvoz v Nemčijo. Madžarska, ki je prej prevzemala eno šestino romunskega izvoza lesa, se zdaj sama preskrbuje z lesom.
Slovaška zunanja trgovina
Vrednost izvoza iz Slovaške je meseca maja 1941. znašala 215,46 milijona slovaških kron, kar je za 24 milijonov manj kakor prejšnji mesec. Tudi v Nemčijo se je manj izvozilo, dvignil pa se je izvoz v protektorat. V dobrem teku je izvoz v Švico, Turčijo in Nizozemsko.
Vrednost uvoza je 201,25 milijona slovaških kron, za 11 milijonov manj kakor meseca aprila. Zvišan je uvoz iz Madžarske, Romunije, Italije, Španije, najbolj pa iz Turčije. Uvoz iz Turčije se je dvignil za blizu 200 »/o. Prvič je bilo uvoženo meseca maja nekaj blaga iz Finske.
Madžarska železna in kovinska industrija
Od vrednosti produkcije vse madžarske industrije odpade na železno in kovinsko industrijo 14,5%, pri tem pa niso vračunane strojne tovarne, ki imajo same pri skupni vrednosti industrijske produkcije delež od 10 do 13%. Leta 1913. je bilo na Madžarskem 240 obratov železne in kovinske industrije, 1. 1938. že 348, konec lanskega leta pa 381; delavcev je bilo oktobra 1. 1938. — 55.887, oktobra lani pa 71.104. Od delovnih moči železne in kovinske industrije odpade na ženske 19,5%. Povprečna tedenska mezda znaša 30 pengo, kar pomeni, da je mezdna obremenitev madžarske železne in kovinske industrije nižja kakor v sosednih industrijskih državah.
Konec 1. 1940. je znašala vrednost produkcije madžarske želea-ne in kovinske industrije 635.7 milijonov pengo, izdatki za suro vine, mezde itd. pa 349,7 milijonov pengo.
Občni zbori
Redni občni zbor delniške družbe »Narodna tiskarna« bo 21. julija ob 11. v uredniških prostorih v Knafljevi ulici. Na dnevnem redu so tudi volitve. Delnice se morajo položiti vsaj pet dni pred Občnim zborom.
68. redni občni zbor delničarjev Stavbne družbe v Ljubljani bo v četrtek dne 24. julija v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice z nezapadlimi kuponi se morajo položiti pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo najkasneje do vštetega 18. julija.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Pokojninska zadruga z o. j. v Ljubljani. Zadruga zastopa pokojninske interese nameščencev Zbornice za TI. Nadalje daje nasvete in predloge upravi pokojninskega fonda ter prevzema v upravo nepremičnine tega fonda, v kolikor mu jo uprava poveri. Člani upravnega odbora so; Ivan Mohorič, glavni tajnik Zbornice za TI, dr. Ivan Pless in dr. Josip Pretnar, tajnika zbornice.
Denarstvo
Hrvatski uradni list razglaša, da je na Hrvatskem državna enota ena kuna (kn), ki ima 100 banic. Vrednost ene kune je enaka 17-921 miligramom čistega zlata. Edin* pravico za izdajanje denarja na Hrvatskem ima Hrvatska državna banka.
Hrvatska državna banka je ugotovila, da je bilo na Hrvatskem zamenjanih ttsočdinarskih bankovcev vsega za okoli 4 milijarde. Ker je znašal obtok tlsočdlnarskih bankovcev približno 64% vsega obtoka bankovcev, se more sklepati, da j* bilo na Hrvatskem okoli 6 in četrt milijarde din bankovcev v obtoku.
w	barv«,	plasira	Ln
7p v 24 uran
LG f Ul 011 #bleke klobuk«
Ud. škrobi in svetlolika srajce, »Tratnike in man&ete. f ere, suši, monga hi lika domale perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. Šeleaburgora ni. 8 Telelon it. 22-72.
bdajateli »Konzorcij Trgorekega UMa«, njen predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tlakama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vri l Ljubljani-