Izhaja vsaki četrtek J 5b 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-I ;j|o. Nelrankovana pisma se ne spre-Itmajo. Cena listu zna*a ,a celo leto 4 krone, t, pol leta 2 kroni. 13 man) premožno d celo leto 3 krone, [i pol leta K 1'50. U Nemčijo ]e cena [Ulu 6 K, »a druge dtžele izven Avstrije S kron. Rokopise sprejema Narodna Tiskarna'* * Oorlcl, ulica Vet-Itilni 5t. 9. Naročnino in na-manila sprejema ipravništvo v Oorid, Semeniška ul. št 16. 1 slovensko ljudstvo naL'^V 3' Posamezne številke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio 1’ellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 14 septembra 1911. Zadnji shodi katoliških delavskih dru-tev v Gorici so bili v marsičem zanimivi. Iklicani so bili, da bi se našemu delavstvu ojasnili nekatere slepilne fraze, ki jih ra-ijo proti nami liberalci in socialisti. Dr. ivlica je zavračal v dolgem govoru razna tumna očitanja naših nasprotnikov in do-azaval, da ni v katoliškem programu no-ne zmote, dočim imata liberalizem in so-alizem polno zablod. Krščanski nauk je /ilts luč, ki sveti v temi človeškega živ-enja. Kristusov nauk je ko čisto zlato, ako a primerjamo z drugimi nauki. Ni resnično, da tolažimo katoličani jdi le se srečo in blagostanjen onstran roba, mi hrepenimo po blagostanju in de-ijemo zanje že na tem svetu. Mi hočemo, bodo ljudje srečni, veseli in zadovoljni na tem svetu. Med srečo pa, ki jo oznanujemo mi srečo, ki jo oznanujejo liberalci in so-alisti je bistvena razlika. Mi oznanujemo iko srečo, ki naj bi bila večna, ki naj bi ajala na vekov veke. Pozemeljsko veselje, ozemeljski raj se ne sme spremeniti na inču v večno pogubljenje. To veselje, ta j pa je mogoč le v Bogu, le v spolno-inju božjih zapovedi. Grešnikom je na )ncu gorje, čeprav uživajo morda sedaj Prav za to pa mora človek, ako hoče ti res srečen, požrtovalno spolnovati božje povedi in rajši tudi vse pretrpeti, ko iziti pravico in resnico. Prelep zgled so am dali mučeniki, ki so se za sveto stvar tvovali. Tako se je to vprašanje in marsika-ro drugo na shodih temeljito in vse-anski pojasnilo. Toda človek bi se motil, o bi mislil, da kroži mej ljudmi le par not, ki jih treba pojasniti pa bomo imeli linost. Kaj še I Mej liberalci in socialisti danes milijon z m o t, ki jih zajem- 37. števllKa*. 1 Al*n. • •« . . *r “ ljejo iz časopisov. Tako se je oglasil na shodu nekdo k besedi, ki je začel trditi, da so klerikalci krivi, da se ne more argentinsko meso uvažati k nam in da je s tem delavstvo oškodovano. (Klici: MolčiteI To je neresnično!). Dalje je rekel, da on ni ne liberalec ne klerikalec, ampak le narodnjak in da naj bodo tudi delavci le narodnjaki. Na to se je oglasil drug, ki je pozival delavstvo, da naj se združi v eno društvo, ne glede na vero in stranke. V »Narodni delavski organizaciji" da imajo združenih že 16 slovenskih luteranov in mnogo takih, ki so odpali od sv. katol. vere. Tudi ti so Slovenci. Vsi Slovenci, katoličani, luterani, judje, verniki in neverniki morajo biti v enent društvu združeni, ker program n a ni ne bo p o m a g a I, a m-pak le naša dlani" Vsi ti in podobni ugovori so se zavrnili že na tem javnem shodu, a potrebno bo vse te zablode temeljito obravnavati na prihodnjem shodu. Iz tega je razvidno, kako potrebni so podučni shodi. Mej ljudmi je dandanes milijon z m o t, ki jih treba odkriti in pojasniti. Prirejajmo torej pridno poučne shode I Naše ljudstvo ne potrebuje prepira, ampak temeljitega poduka. Resnica je le e n a in ta je v katoliškem programu, ki je popoln. Ako hoče „ Narodna delavska organizacija11 družiti narodne luterane in brezverce, nimamo nič proti temu. V našem društvu ostanejo združeni krščansko misleči narodni delavci. Za slučaj, da bode „Narodna del. organizacija" kaj pametnega ukrenila, jo bomo brez dvojbe v dobrem tudi podpirali. Odločno pa nasprotujemo, ako bi kdo hotel združiti vernike in brezverce, dobro in slabo, ker bi v tem slučaju trpela dobra katoliška stvar! Z liberalci je mogoč le kompromis, kakor smo pokazali ob zadnjem ljudskem štetju in ob zadnjih državnozborskih volitvah. Važna konferenca za Kras. Za Kras jako važna konferenca je bila te dni pri c. kr. namestništvu v Trstu. Šlo se je za to, kako bi se pomagalo ubogim Kraševcem, kate riin je lansko leto večino pridelkov toča uničila in katerim preti letos vsled strašne suše in toče velika beda. Konferenci je prisostvoval v imenu prizadetega sežanskega političnega okraja gospod namestniški svetnik Rebek, v imenu deželnega odbora pa referent za Kras gospod deželni poslanec in odbornik dr. Stepančič. Na konferenci se je splošno pov-darjalo žalostno in po pomoči kričeče stanje Krasa. Začasno naj bi dala c. kr. vlada in sicer v svrho, da bi se nudila ljudem na jesen in po zimi prilika kaj zaslužiti,, najmanj 40.000 K, h kojemu znesku naj bi tudi dežela primeroma prispevala. Tega prispevka sicer za sedaj — dokler ne zboruje deželni zbor — ni mogoče določiti in more deželni odbor le obljubiti, da bo dotični predlog deželnemu zboru toplo priporočal. Ne glede na navedeni prispevek naj pa c. kr. vlada pred vseni nujno skrbi: 1. da dovoli čim prej državno podporo za vsa ona javna dela (ceste in vodne naprave), za koje je dovolil deželni zbor v zadnjem zasedanju deželno podporo, tako da se dela brž ko mogoče izvedejo; 2. da se posebno čim prej prične zgradba nove cestne črte : K ra j n a v a s — Pliskovica — Velikidol — B r j t, kjer dobi zaslužek na stotero ljudi iz bližnjih vasi, in one Z a g r a j c—T e m-nica—Renški vrh, kjer si lahko kaj prislužijo ljudje iz po d.VčkratVl.rfeči in strašanski suši prizad^-.^j^^av*; dene ceste so namreč v&^rejefe- v d r‘ žavni program onih cest, ki se imajo pričeti še v tem letu in vživate prednost, da je vže dovoljen potreben državni kredit in deloma tudi deželna podpora. Izvršitev teh del je tem nujnej-š a, ker zapade sicer deželna podpora. Gori navedeni znesek 40.000 K, kateri so bo z deželno podporo primeroma zvišal, naj bi sc upotabil v podporo v zelo slabem stanu se nahajajočih občinskih poti, tako da bodo imeli ljudje lahko v bližini kaj zaslužka, da napravijo obenem pa tudi za lokalni promet občno koristna dela. Tozadevno se namerava dati od državne podpore sledeče zneske in sicer za komenski okraj: 1. občini Brje za popravo poti a) Brje-Škofi, b) Brje-Šempolaj, c) Brje-Gorjansko, 1000 K; 2. občini Brestovica za popravo poti Gorjansko-Klanc-Brestovica-Jam-lje 1500 K; 3. občini Štanjel za popravo poti a) Kobiljaglava - Hruševica • Kopriva, b) Štanjel-Kobdilj-Gabrije 2000 K; 4. občin G a b r o v i c a za popravo poti a) Gnbro vica-Kobiljaglava, b) Ga-brovica-Pliskovica 1000 K; 5. občini Gor j a n s ko za popravo poti a) Gorjansko-Nadrožca, b) Gorjan-sko-Ivanigrad, c) Ivanigrad-Lipa, d) Za-grajc-Lipa 2000 K; 6. občini Kobiljaglava za popravo poti a) TupelČe-Kosovelje, b) Ko-biljaglava-Lukovec 1500 K; 7. občini Komen za popravo poti a) Komcn-Malidol, b) Komen Gabrovica, c) Komeu-Velikidol, d) Komen-Lipa, e) Komen-Ivanigrad, f) Komen - Prešerje-Gorjansko 3500 K; spreobrnjeni demokrat. Po Hammersteinu: Teiimir G. (Dalje.) Ko bi odločevala razmerna velikost ožganov, morali bi imeti največ pa-eti mali ptiči senica, čižek; ko bi (azali zavoji možganov, tedaj bi mola bili največja filozofa govedo in — iti; ko bi šlo le za fosfor, potem bi •a modrejša gos in ovca, ki imata več Diorja. Če nastanejo misli iz mešanice 'kov v možganih, zakaj potem sku-jo koga pripraviti s prigovar-“jetn na drugo misel? Zakaj kaznu-io hudodelce itd. ? Človeško telo se obnovi približno 1 letih, ali še prej, po svojih snoveh, ' vendar spomin mu ostane še po 40 letih (pes da se .spominja" le, Mer se snovi niso spremenile). Človek se zaveda 3voje pameti in na razne občutke veselja, žalosti, Sa<>ja; poželi nadzemeljsko, ima po- sebno prosto voljo, more se česa privaditi, odvaditi; se lahko kroti, zatajuje, premaguje. (40.000 štejejo devic, ki se žrtvujejo po bolnišnicah.) Žival le po nagonu dela: mačka ne odneha od mišjega lova, žival ne pozna samomora, še mlinarski osel ne I... Človek ima Boga tudi v srcu, ker ima vest, po kateri govori Bog z nami. Za to pa ga vest hvali za dobro, ali graja za slabo. Godi se, da pride hudodelec, katerega niso zasledili, sam k sodniji, češ: da ne more več prenašati grizenja vesti. Od kod to, ko bi ne bilo Boga? Ko bi ga ne bilo, bi bilo vse jedno ubiti muho ali človeka... V srcu zvonček mi visi, Ki tak glasno mi doni, Kadar storim kakšen greh, Muči v dneh me in nočeh; Če prav delam po dolžnosti, Srce polje mi v radosti I. .. 9 Enako vidimo pri vseh narodih vero večno povračilo. Modrijani in pesniki so spoznali to po pameti; n. pr. Pitagora, Sokrat, Platon, Aristotel, Homer, Pindar, Sofoklej, Vergil. Kant meni: da ni bilo poštenega človeka, ki bi mogel prenesti to misel, da je po smrti vsega konec. Da se solnce suče so verjeli, ker je navidezno tako; na neunujočnost duše pa verujejo proti vsemu videžu in nasproti skušnji, četudi vidijo v prirodi, da vse živo utnrje in pogine. Kako so prišli na to misel sami od sebe? Ali ne mora biti ta misel že duši vrojena? In ko bi bila duša nekaj tvarinskega, potem bi se lahko razdelilo, ko bi bila le moč, bi se jo lahko spremenilo v drugo moč, ali je bitje, samoobstoječe bitje. In če se telo razdene, da ne morejo biti več v zvezi srce in možgani, pljuča, potem ne more delovati več duša na telo in ne spoznavati več po telesu — kot ura ne deluje na kazalec, če se je kolesje pokvarilo, ali, kar je duša prej skusila, to jej ostane še; to še ve in še poželi, če je podoba napravljena, se čopič lahko odstrani... No, brezverci so podobni dečku, ki žvižga po noči, da prežene strah in vzbuja misel, da se nič ne boji. Ali, če tudi vest začasno potihne, pa se oglasi pozneje. Neki krčmar se je norčeval zvečer iz Boga, ko je pa začelo goreti, ga je klical na pomoč. Še znani Šopen-hauer je zdihoval v bolezni: „0 Bog, moj Bog I" Ko ga vprašajo po vzroku, reče jim : Lahko je tajiti Boga v zdravih dnevih; ali drugače je v bolezni. Znani bogatajec Volneg se je tudi norčeval iz Boga na ladji. Ko je pa začela nevihta, je iztrgal drugemu molek iz rok ter „žebral" svoje molitve... Dokler je jasno, je lahko govoriti — je dejal pozneje. Kralj Friderik II. je rekel ministru : Pripravi vero med moje ljudi, ali pa hajdi k vragu! Podobno cesar Viljem. Pa so vendir neverniki, ki tajijo Boga, dasi veruj, jo še naj večje neumnosti, vprašajo sveta vražarico itd. (Dalje pride.) 8. občini M a vlii nje za popravo poti a)Mavhinje-Gorjansko, b)Mavliinje-Brestovica, c) Mavhinje Šempolaj 700 K; 9. občini Pliskovica za popravo poti a) Pliskovica-Komen, b) Pliskovica-Kosovelje 1000 K; 10. občini Selo za popravo poti iz Sel do skladovne ceste Kostanjevica-Opatjeselo 1000 K; 11. občini Škrbina za popravo poti a) Škibina-Lipa, b) Škrbina -.Sveto 800 K; 12. občini Temnica za popra\o poti a) Kostanjevica proti Mirnu, b) Ko-stanjevica-Novelo-Temnica-Lipa 2000 K; 13. občini Vojščica za popravo poti a) Vojščica-Teinnica, b) Vojščica-Selo, c) Vojščica do skladovne ceste 2000 K Skupaj bi dobil komenski okraj od državne podpore tedaj 20.000 K. Isto toliko kakor Dolenji Kras bi dobil sežanski sodni okraj. Dotični razdelilni seznamek nam danes ni na razpolago. Ako se pa občine Gorenjega Krasa za to zanimajo, naj nam sporočijo, in se bomo potrudili, da tudi njim ustrežemo. Upamo, da bodo Kraševci gori navedeni ukrep vlade in deželnega odbora z veseljem pozdravili in da bod i — v nadi na pomoč — vsaj nekoliko potolaženi in da bodo vsled tega ložje potrpeli dokler pomoč dejanski pride, v kar pomozi Bog, da bi se čim prej zgodilo I Slovenskim slarišem posebno v Gorici! Kmalu prične vaša deca obiskovati šolo. Še nekaj dni in šolski zavodi bodo odprti. O tej priložnosti zdi se nari preko-ristno, vas na nekaj opozoriti. Znana je dogodbica iz življenja sv. Filipa Ner., kako je prišel k njemu jud, naj zanj moli, da se spreobrne. Čez nekaj dni reče jud svetniku, da še nič ne čuti moči njegove molitve. Sv. Filip pa ga prosi, naj mu pomaga vzdigniti veliko in težko vrečo. Jud se je takoj loti, sv. Filip pa se je skorej ne dotakne. „Torej pomagaj tudi ti, sam ne moreni vsega," nejevoljno dč jud svetniku. Ta pa ga smehljaje opozori, češ, ravno tako tudi njegova molitev ne pomaga k sprecbrnenju, če jud noče sam sodelovati z milostjo božjo. To dogodbico naj bi premišljevali nekateri slovenski stariši, posebno v Gorici, ter jo nase obrnili z ozirom na vzgojo otrok. — Dičnemu veleč. g. dr. A. Gregorčiču, državnemu in deželnemu poslancu, se imajo zahvaliti slovenski stariši v Gorici, da ima njih deca slovenske šole, v katerih si pridobiva v materinščini znanje za čas in večnost potrebnih ved. Zahvaliti se mu imajo, da se njih otroci ne potujčijo, da ne bodo enkrat z nogo teptali svetinjo slovenske narodnosti. Ne bom našteval zaslug tega prvoboritelja slovenskega življa. Za nje vedo vsi in če se nekaterniki vanj zalete-vajo in pšice mečejo, delajo to iz nevoščljivosti in jeze. Ne bom omenjal onih požrtvovalnih rodoljubov iz mesta in dežele, ki so mu v tem oziru pomagali. Hvala tisočera vsem! Toda, da ti s tolikimi trudi postavljeni zavodi v polnem obsegu dosežejo svoj cilj, ni odvisno samo od cenj. učiteljstva, ampak tudi od starišev. Šola in stariši sta dva faktorja, ki morata eden drugega podpirati v vzgoji mladine. Če eden zanemarja svojo dolžnost, drugi ne more vsega popraviti. Temeljna postava avstrijskih šol je, dati mladini nravno-versko vzgojo. Otroci ljudskih šol si morajo pridobiti v šoli vsaj najpotrebnejše pojme versko-nravnega življenja, da bodo pozneje dobri kristjani, pa tudi dobri državljani, dobri in vredni udje svete kat. cerkve in človeške družbe. Pomanjkanje poduka v enem ali drugem oziru ima skoraj vedno žalostne posledice. Otrok pač ne ve, kako potrebno mu bo pozneje znanje krščanskega nauka, či-tanja, pisanja, računanja itd.Zato se včasi nerado uči, zlasti če ga stariši ne spodbujajo. Modri stariši to ved6. Zato jim je veliko na tem ležeče, da se otroci, enkrat v šolo vpisani, res tudi kaj nauče. Žal, da niso vsi stariši taki. Nekateri smatrajo šolski poduk za svoje otroke kot nekaj ne-priličnega. Sitno se jim zdi, točno pošiljati svoje otroke v šolo. „Ej, saj tudi jaz nisem dosti hodil v šolo, pa si le kruh služim, bo še moj fant lahko živel," se izgovarjajo. In res se ne pobrigajo dosti, li fantek, deklica pridno v šolo hodita ali pa ne. No, zaradi tega, ker bi jih sicer doletela kazen, jima velevajo hoditi v šolo. Toda kaj, ko ima fantek to „šolo", kje za „gradom" na igrišču, ali za Sočo, ali pri cirkusih, kinematografih, ali pa se uči mestne ulice meriti in — misli, kako bi se dalo to in ono pri tem ali onem trgovcu, branjevcu »brezplačno" dobiti, ne da bi trgovec spoznal brezplačnega „kupca." Fantka pa Šolski zavodi ne vidijo cele dneve. Naravno, da pride čez nekaj časa šolski poziv stari-šem v roke radi nerednega obiskovanja šole otrok. „Oj, saj ga pošiljam v šolo. Moj Lojzek je priden, ni ne tak, kakor pravi učitelj, učiteljica. To je vse izmišljeno," se opravičujeta oče in mati. — In Lojzek, ali Tonček včasi tudi Marica — kakor ji je že ime —, pohajata še dalje kakor prej, saj tata, mama nič ne kaznujeta. Pride spričevalo, zraven tudi kakšen-krat od magistrata poziv h kazni, ker sta oče, mati preveč „skrbno" pošiljala Tončka ali Lojzka... v šolo. Tata, mama se jezita sedaj na magistrat, sedaj na učiteljstvo, ki je Lojzku dalo toliko „petic“ v spričevalu. „Ti ubogi Tonček, saj poznaš črke, pokrižati se tudi znaš in očenaš moliti, in so ti dali petico v šoli. Ne, to ni prav. Saj hodiš že četrto leto v šolo, si se že gotovo kaj naučil. To je krivica," tolaži mama, včasi tudi tata svojega mladega učenjaka. Lojzetu sc to dobro zdi, Marici tudi in —r še več poguma dobita za svoj „meštir“: pohajanje. Namesto da bi brezovka porednežu v glavo vcepila resnico, da se mora Janezek učiti, če hoče Janez kaj znati, se mu še bolj utrdi veselje do merjenja mestnih cest in do — tatvine. In uprav ti mladi pohajači se dobro izvežbajo v zloglasni stroki, ki jim pripomore pozneje, da jim je milostno d6« voljen vhod v znano hišo v ulici Dogana. Sčasoma pa jim postane tudi hiša preskromna in dobč si drligo v Gradiški ali pa v Kopru. K vsemu temu je pripomogla Tončkom, Lojzkom, Rudolfom nelepa čednost pohajanja v šoloobveznih letih. To uči vsakdanje življenje in opazovanje. Žalostna dejstva I Večkrat dajejo nekateri stariši še na drugi način potuho svojim otrokom. Fantka ali deklico kaznuje učitelj, učiteljica v šoli zaradi razposajenosti. Precej drugi dan prihiti oče — ali mati v šolo. In hajd nad učitelja, učiteljico, češ, zakaj da otroka kaznuje, saj ni tako hudoben, drugi otroci so krivi, ne njegov itd. Učitelj, učiteljica naj pa posluša te jeremijade in izbruhe nejevolje zaslepljenih starišev, kakor hlapec raz-Ijutenega gospodarja I Nesrečni oče, nespametna mati, ti gojiš s tem v otroku gada, pleteš si šibo, katero bo enkrat nad teboj vihtel nehvaležen, pokvarjeni sin, pokva r-jena hči. Krščanski stariši, ne pozabite vendar, da mora otrok imeti strah, a tudi ljubezen do učiteljstva. Prenesti mora zasluženo kazen. Ako bi bili vi modri, bi isto kazen doma še podvojili. Kako pa naj ima otrok spoštovanje do učiteljstva, če stariši v otrokovi navzočnosti nespoštljivo govorijo o katehetu, učitelju, učiteljici ? — Vaša dolžnost bi bila dalje, da od časa do časa prašate učiteljstvo, kako je kaj z otrokom. In če vam učiteljstvo javi nepovoljno o vašem sinku ali hčerkici, kaznujte ju, držite ju bolj strogo in nikar ju ne zagovarjajte kar na slepo. A to se žalibog večkrat ne zgodi. Dobe se stariši, ki bolj otroku laž- njivcu — kot učitelju, učiteljici verujejo. Kolika zmota I Ako je otrok prost šole, dajte mu kaj dela, ali pa se naj uči. Nikar se ne zadovoljite vedno z otročjim odgovorom: „Se nimamo nič za učiti." To je navadno le prazen izgovor lenih otrok. Ako otrok nima novih tvarin za se učiti, naj pa ponavlja. Saj vemo, kako hitro nekateri otroci — rekel bi večina — pozabijo, kar so si prej pridobili v šoli. Koliko težav delajo učiteljstvu v šoli oni otroci, ki doma knjig niti ne pogledajo, ampak zlete takoj po šoli na ulico, k igri med tovariše. Koliko brezuspešnega truda je s takimi otroci I Menite li, da bo učitelj sam otroku vlil v glavo vso učenost ? Pri najbolji volji ne. Še druge vrste so nekateri stariši. Za vsako malenkost ga obdrže doma v času poduka, češ, potrebujem ga za to ali ono opravilo. — Že prav, res so slučaji, ko otroka ni mogoče v šolo pustiti. Toda če otrok vsaki teden dvakrat, trikrat ali pa kar celi teden izostane, je vendar že odveč. Li ved6 taki stariši, koliko škodujejo otroku s tem, da jim zabranijo pot do potrebne izobrazbe? Nevedneži bodo celo življenje. Še pisma ne bodo znali spisati, kar je včasi velika potreba. Plačevati bodo morali druge, da jim storijo to uslugo. — „Ej," pravijo stariši, „saj ni potreba, da bi bili vsi ljudje učenjaki." Gotovo. Pregovor pa pravi: Kolikor več znaš, toliko več veljaš. — Mi Slovenci smo že itak teptani, povsod zapostavljeni narod. Tega pa smo deloma sami krivi, ker se nekateri stariši premalo pobrigajo za svojim otrokom potrebno izobrazbo. Zato gospoduje tujec v naši mili slovenski domovini, Slovenec pa hlapčuje. Le ozrite se okoli sebe in prepričali se bodete. Ali ni torej bolje, svoje otroke redno pošiljati v šolo ?! Ni treba omenjati, koliko škodujejo stariši otrok s pridrževanjem doma — ali pa s tem, da jih pustijo pohajati — z ozirom na prekoristen verski poduk. Komaj fantek malo prekorači otroško dobo, pa hajd ž njim v „ineštir". Koliko taki vajenci zahajajo pozneje v cerkev h krščanskem nauku — v obrtni šoli ga itak ni — je predobro znano. Prej, v šolo obveznih letih, se je komaj nekaj molitvic za silo naučil in nekatere verske resnice površno ujel. Pozneje to kmalu pozabi, ker je neredno obiskoval šolo. Iz take mladine vzrastejo so-cijalni demokrati. So izjeme, a redke. Ker že to omenjamo, opozarjamo, prosimo vodilne kroge: usmilite se obrtne mladine, vajencev, pomočnikov. Združite jih v dobro katoliško društvo. Število teli raste, a kaj koristi, ker se odtujijo katoliškim idejam in to vsled nekaterih — rekel bi večine — mojstrov, ki premalo gledajo na nravno življenje podložnih, deloma vsled slabih časopisov. Ako torej nima fant ali tudi dekle dobre verske podlage izza prvih let, je takoj na strani sovražnikov krščanskega življenja in cerkve. — Kako težak bo torej odgovor na sodni dan za nekatere stariše. Vljudno prosimo krščanske stariše, da pošiljajo točno svoje otroke v šolo in jim ne pustijo, se okoli klatiti. S tem se samo pokvarijo. Navadijo se tudi na brezdelnost, ki jih bo pozneje le s težavo popustila. Pokvarjeni deček ali deklica pokvarita kaj lahko tudi druge učence ali učenke. Pokvarjeno srce se verskim naukom kaj nerado odpira, kar bridko skušajo kateheti. Ne puščajte otrok izpred oči. In kadar morate na delo, izročite jih komu drugemu v varstvo. Čez vse bi bilo želeti, da bi se ustanovil tudi v Gorici kak zavod ali hiša, kamor bi lahko izročili v nadzorstvo svoje otroke oni stariši, ki morajo celi dan na delu biti. Še eno prošnjo. Ne pohujšujte otrok sami s preklinjevanjem, s pijančevanjem in nedostojnim govorjenjem. Kako neprijetno dime v šoli vzgojitelja, če izzve o tem ali onem otroku že I. ali II. razreda, da zna bolje preklinjati kot moliti. Ne jemljite svojih otrok v gostilne, kjer se preklinja, ostudno govori itd. Oprostite, slov. stariši, te vrstice. Ne veljajo vsem, ampak le nekaterim. Da bi jih le prebrali in si jih zapomnili ter se po njih ravnali. Ako ne, je zastonj ves šolskih moči. Ako eden zida, drugi pa pj, dira, ne bo nikdar hiša sezidana. Tako i| tudi z vzgojo mladine. Brez zamere! Mladinolju>) Politični pregled. Sklicanje deželnih zborov. „Wiener Zeitung" je objavila c( sarski patent, s katerim sta deželna zboj češki in nižeavstrijski sklicana na 20. t. ti deželna zbora predarelski in tržaški pa r; 25. t. m. RekonstrukolJa kabineta. „Neue Freie Presse' trdi, da $ bo še pred sklicanjem parlamenta, to j 5 oktobra t. 1., izvršila rekonstrukcij kabineta. Baje ostanejo od dosedanji ministrom v novem kabinetu Wicket burg, Stiijgkh, Georgi, Hochenburger i Zaleski. Cehi zahtevajo bojda razun m nistra-krajana še dva češka ministra uradnika. Sicer pa je rekonstrukcija ot visna od spravne akcije na Češkem, l je po dosedanjih znakih normaln razvija. Darovi. Jubilejni darovi za „Sloven sko s i ro t išče": P. n. gg T. Š 5 K, N. N. 20 dr. Frančišek Žigon, profesor bogoslov 3 K, za preplačo srečk: gospa N. Vali v Gorici 1 K, g. Anton Pečenko, trgo vec 1 K 20 v, g. Svitoslav Premrou 11 Bog plačaj stotero! Vs v boljšo bodočnost slovei skega naroda pod slavno vi do Njega Veličanstva cesarj Franca Jožefa II Za „A1 oj zi j e v išče": Starešinstvo Veliki Dol, zbrano A cesarjevem rojstnem dnevu 5 K; velel g. Karol Čigou, vikar 5 K. Domače in razne vesti »Dubovska Zveza". Občni zb< „Duhovske Zveze" se bo vršil dne 2 t. m. ob 10. uri predp. v prostor »Centralne Posojilnice". Za sklicanje deželnega zbora. Prejeli smo z dežele: Nenavadna su: je letos uničila vse pridelke iiašeg kmeta. Deželi preti beda in pomaujanj Hitra pomoč je nujno potrebna, da odvrne lakota, ki nam grozi. Kdo n nam pomaga? Zahtevamo, da se zbi rejo od ljudstva izvoljeni poslanci, c se posvetujejo, kaj je storiti, zahtevam da vlada skliče deželni zbor I Kraška trtna zadeva pred kaši oljskim sodiščem. — Ker je ulož državno pravdništvo pritožbo ničnosti zof razsodbo tržaškega deželnega kot kazi skega sodišča v znani zloglasni trtjon zadevi, se bo vršila pred kasacijskim : diščem na Dunaju dne 29. t. m. javna rJ prava o ti pritožbi ničnosti. Obletnica smrti cesarice Elizabet V pondeljek je bila povodom obletni' smrti cesarice Elizabete v dvorni žup cerkvi na Dunaju črna sv. maša, katf so prisostvovali cesar, razni nadvojvo in nadvojvodinje, ministri ter nekat visok dostojanstveniki in častniki. Mesto otroške vrtnarice v oti škem vrtu pod Kostanjevico h. št. 1 oddž s 1. oktobrom. Prosilke naj vloži svoje prošnje do 25. septembra pri Pre sedništvu društva „Šolski Dom", ll''( Vetturini št. 11. 0. kr gimnazija v Gorici. Vpis vanje nanovo vstopajočih učencev v P razred (s slovenskim učnim jezikom) se vršilo dne 16. septembra od 9. do 12. » Tedaj naj učenci v spremstvu staršev (Dalje v prilogi Priloga »Primorskemu Listu" št. 37. dne 14. septembra I9II. njih namestnikov aii pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1. krstni (ali rojstni) list, s katerim učenec dokaže, da je deseto leto že končal :ili da ga bo končal še v I. 1911. 2. obiskovalno spričevalo (šolsko naznanilo itd.) kot dokaz dosedanje Ijudsko-jolske izobrazbe. N. B. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 17 septembra od 10. do 12. ure dopoldne pismeno, od 2. ure dalje ustmeno. N. B Učenci morajo priti točno ob navedeni uri Nanovo vstopajoči učenci 11. do . razreda se bodo sprejemali dne 17 sept. od 11. do 12. ure. Prinesti morajo s seboj krstni (rojstni) list, zadnji dve spričevali, in morebitne odloke o oproščenju šolnine in o podelitvi ustanov. Dosedanji učenci našega za- voda se morajo zglasiti dne 18. septembra dopoldne s spričevalom leta 1910(11. Dodatni, ponavljalni in morebitni sprejemni izpiti (za II. do VIII. razr.) se bodo vršili 16., 17. in 18. septembra. 104 letni starček Srymanski je bil včeraj vsprejet v tržaško bolnišnico, potem ko je prehodil peš za starega človeka res dolgo pot od Dunaja do Trsta. Kontrolnih zborov se v smislu odredbe vojnega ministerstva tudi letos ne bode obdržavalo. Zaradi besede »ščava" obsojen. Okrajno sodišče v Trstu je obsodilo dr. Vercnese-ja na 20 K globe ali 2 dni zapora, ker je svojo kuharico opsoval z besedo ščava". Črnogorski kralj v Trstn. Minole dni je bil črnogorski kralj Nikita v Trstu. Napravil je več izletov z avtomobilom, tako v Barkovlje, Bazovico in Lipico. Mrtvega so iz morja potegnili 11. t. m. zjutraj pri Žavljah pri Trstu 65-let-nega upokojenega ravnatelja splitske realke Lovrenca Borčič. Sodi se, da je hotel skrajšati pot, ko se je v nočni lemi vračal lz Žavelj proti Trstu, ter nevešč poti zašel močvirje. Pokojnik je bil svoj čas tudi dež. in drž. poslanec dalmatinski. Bik Je ubil pastirja. V soboto se je v Draguču bik istrske kmetijske družbe na paši zagnal v 70-letnega pastirja Simona Grosiča in mu z rogom razparal prsi. Pastir je bil takoj mrtev. Še le po dolgem naporu so na pomoč došli kmetje užugaii zbesnelega bika in ga spravili v hlev. Prof. dr. pl. Leube v Wllrzburgu piše: Soditi po izkušnjah, ki sem jih pridobil na moji kliniki, učinkuje naravna Frano Jožef-ova grenčica zanesljivo odvajajoče in ne provzroča nikakih težkoč. Še celo, kjer se je zavživala pri dražljivih revesih, je „Franc Jožef-ova" voda dosegla odvajanje brez bolečin. Na Gorenjem Avstrijskem je bilo letos že 365 požarov. Skoda je ogromna. Kardinal Puzyna je v pond. v Krakovu umrl. Listnica uprave. G. Jakob Gregorčič : Denar prejeli' Plačano je do 31. dec. tega leta. Hvala lepa I Mesine novice. niška ulica 10. pri gg. Ivančič in Ku riučič v Gosposki ulici 13 in pri g. Teodor Hribar v Gosposki ulici 6. Nov odvetnik. — G. dr. Ivo Novak dosedaj odvetniški koncipijent pri g. dr Pavletiču, je bil te dni vpisan v imenik od vetnikov s sedežem v Gorici in je otvoril svojo lastno odvetniško pisarno v ulici Ca serma štev. 7. Glej oglas. Suša spreobrnila moža. — Pre tekli teden je prišel v neko gostilno v Go rito mož s spodnjega Krasa. Ko se je ne koliko pokrepčal, je začel praviti, da 40 let ni veroval v Boga, sedaj pa verjame Krčmar ga je debelo pogledal, potem mu je pa povedal, kar mu je pritikalo. Izgubil se je zlat prstan s tremi finimi kamni. Kdor bi ga bil našel, je na-prošen oddati ga v našem upravništvu, kjer mu je zagotovljena postavna nagrada. Umrl Je v petek po dolgi in mučni bolezni sin davčnega upravitelja Kaus-a, jurist Oskar Kaus. Pograbila ga je sušica Pogreb je bil v soboto. N. p. v m.l Umrl Je v Gorici bivši lastnik in izdajatelj lista „Gazzettino Popolare" dr. Rudolf Codermas. N. p. v m. I Pri gozdnem uradu je prevzel dne 6. t. m. svoje posle novi ravnatelj gozdni nadsvetnik dr. Julij Trubrig. Dosedanji ravnatelj gozdnega urada svetnik Karol Schru tek je dne 7. t. m. odpotoval na svoje novo mesto Solnograd. Vojaške vesti. — Vojaki planinci so se vrnili v Gorico koncem prejšnjega tedna. Dragonci so prišli z vojaških va v pond., v torek so se povrnili topničarji in pešpolk št. 47. Iz goriške okolice. g Na Gradu pri Mlruu je bilo v petek zbranega mnogo ljudstva, gotovo nad 4001) oseb. Iz goriške okolice so se namreč vršile procesije za dež na prijazen griček. Uže dolgo časa ni bilo na Gradu tolike množice. — Bog se nas usmili in pošlji nam potrebni dež. g Proseolja za dež. (Solkan.) — Z dovoljenjem preč. knezonadšk. ordinarijata priredi solkanska župnija prošnjo procesijo za dež na Sv. Goro v pondeljek 18. septembra. Spored: 1. Iz Solkana odide procesija ob 5. in pol. Verniki iz Pevme, Podsabotina in Št. Mavra naj pridejo do istega časa v Solkan. 2. Ob 7. uri združi se solkanska procesija na Prevalu s procesijami iz gorskih duhovnij in Kronberga. 3. Na Sv. Gori bode ob 9. in pol pridga in potem slovesna sv. maša z blagoslovom. Tombola „Slov. Sirotišča" v Gorici bo v nedeljo dne 17. septembra na dvo-bšču restavracije „Central" in sicer ob 5. “ri popoludne. Pred tombolo bo pel pod vodstvom ‘-Č. g. Kokošarja mešan pevski zbor. Srečko za tombolo ..Slovenskega Sirotlšca**, ki bo dne 17. t. m., so na Prodaj pri upravi »Primorskega Lista", v Semeniški ulici 16 II. nadstropje, v brivnicah: pri g. Mihaelu Tuik na Kornju 6 in pri g. Franju Novak, Gosposka rlica št. 3, v tobakarnah; pri g. Ho-'Mnski, ulica Silvio Pelico, v Gosposki l'ci št. 11, pri g. Tereziji Leban, Tek. 'osipa Verdija (pri ljudskem vrtu) in pii Pctiu Krebelj, Kapucinski uiici 1, v 'odajalnah: Kat. tiskov, društva, Seme- Priporoča naj se vernikom obilna vde-ležba in goreča molitev, da bi usmiljeni Bog nas vslišal in v stiski nam pomagal. g Iz Prvačlne. — V nedeljo 10. t. m. vršila se je v Prvačini veselica ta-mošnjega sl. kat. izobr. društva in javen nastop orlov koje s'avr.osti se je vde-ležilo okrog 350 orlov, kateri so došii deloma, zjutraj (največ pa z vlaki ob 3/i na eno popoldne), a deloma še le ob 2. in pol popoldne. Slavnost se je vršila natanjčno po vsporedu in v splošno zadovoljnost naših somišljenikov v jezo pa liberalni sodrgi. Na vse zgoraj so se slišali sokolski žvižgi spremljani s čukovskim petjem, kar je tujcem dajalo krasen utis ter jih prepričalo, da Prvačina je res vzor napredka. Videli so z lastnimi očmi in slišali z rstni ušesi ter ogorčeno zgražali se nad tako surovim ljudstvom od še niti za šolo doraslih otrok, do starih mož in bab in to v zvezi z obč. starešini. Ctld podžupani so vohali, da bi od orlov nihče ne krknil. Če so pa otrcci, stari in mladi, psovali orle s cigani, rezjani, faloti, čuki, berači in z nešteto takimi imeni, se niso zmenili, da bi vsaj zapodili jih proč. V Sok. domu blizo veseličnega prostora je bilo vse polno otrok fantov, sokolov, deklet itd., ki so po vsaki točki aplav-dirali z žvižganjem in Cukanjem in piskali in tulili na razna orodja do konec veselice. Po končanej veselici razvila se je prava revolucija, pravi naskok na odhajajoč orle, in letelo je (udi kamenje, s katerim so bili naši ljudje do krvi ranjeni; vkljub teinu pa so ostali mirni dasi bi bili lahko zdrobili celo prvuško tolpsko svojat. Prvaška surovost slovi uže od nekdaj, a našlo se je vedno v njej pravih oseb, ki so to znali prikrivati ter svariti in brzdati take in-dividue; toda sedaj ni takih, ki bi imeli kako oblast, kajti županstvo liberalno, krčmarji liberalni, šole liber -1 n e, na že leznični postaji liberalno, vse liberalno, potem ni čuda, da je Prvačina tako narodna, da Slovenec ni varen v njej življenja I Nek član prvaškega »Sokola" Je bil celo tako naroden, daje udaril dorn-berškega načelnika orlov, ko so korakali domov, kar na frišnem, in to je ludi narodno. Odbor sokola v Prvačini ga menda ne izključi iz društva radi tega hrabrega Čina, ampak cel6 pohvali. — Bomo videli. S takim obnašanjem pa Sokoli ne pridejo daleč tudi če si nabavijo krila v velikosti Zepel. zrakoplova, ampak prav blizo tal obsede o, odkoder jih bodo mogočni »orli" še le peljali v sinje višave. »Soča" pa je vže pisala, da so »orli" hujskali, dražili in napadali mirne ljud', kar je pa tako zlobna laž, da ime nujem dopisnika nesramnega lažnika, katerega poživljam, naj se podpiše, da ga bom imenoval javno takega. g Solkan. Danes nas je zapustil naš veleč. gosp. kaplan Ciril Zamar in se podal na svoje novo mesto v Bilje. V dobi štirih let, ki jih je veleč. gosp. pri nas prebil, pridobil si je s svojo ljubeznivostjo in prijaznostjo, in to nasproti vsakemu neomejeno zaupanje. — Sam vrl, neutrudljiv in požrtvovalen pevec nam je izvežbal prekrasen cerkveni mešani zbor. — Spoštovali so ga tudi po večini pametnejši nasprotniki, sovražilo, zaničevalo in večkrat celo tožilo pa ga je tukajšnje zagrizeno liberalno učiteljstvo. Iu zakaj ? Zato ker je dajal poljubovati šolskim otrokom svetinjo sv. Alojzija iu zato ker je navajal šolske otroke k večkratnemu prijemanju sv. zakramentov. To so tisti veliki prestopki, zaradi katerih ga je lib. učiteljstvo večkrat tožilo, in če bi moglo poslalo bi ga najraje v Sibirijo. „Vrlo“ svobodemiselno učiteljstvo I Veleč. gosp. kuratu pa: Ljubi Bog naj Vam stotero povrne, kar ste pri nas dobrega storili, On naj Vas ohrani še dolgo vrsto let v korist vsem posebno pa mladini. — Biljemcem pa moramo le častitati, ker dobijo v svojo sredo tako vrlega in za vse dobro vnetega gospoda. g Števerjan. Vzor liberalnega župana je pač naš župan gosp. Josip Klanjšček. To je dokazala revizija občinskega urada in občinskih računov, katero je izvršil po nalogu deželnega odbora deželni računarski uradnik pred nekaj časom. Pri ti reviziji se je kon-statiral v občinski blagajni primanjkljaj v znesku K 6092. G. župan Klanjšček, ki je obenem tudi, kakor se zdi, občinski blagajnik, je dotičuemu računskemu uradniku naravnost izpovedal, da je po rabil goreomenjeni znesek za svoje družinske potrebe. Pokazal pa je obenem istemu računarskemu uradniku hranilno knjigo neke posojilnice, iz katere je bilo razvidno, da ima v posojilnici nad 18.000 K svojega denara naioženega češ, s tem je dokazano, da ni nobene nevarnosti, da bi prišla občina ob svoj denar". Rekel je približno takole: »Rabil sem občinski denar zaradi tega, ker se mi ni zljubilo odpovedati iu vzdigovatt svojega denara pri posojilnici", in mož je še danes mnenja, da je popolnoma pravilno ravnal (seveda v svojo korist). Ali ni io imenitno iu obenem pristno liberalno! Svoj lastni denar imeti obresto-nosno naložen, občinskega pa mesto obrestonosno naložit , rabiti ga za se. Je-li mogoče bolj po očetovsko skrbeti za občinske koristi, kakor je to storil naš g. župan; in še se najdejo ljudje, ki pravijo, da naš župan ne skrbi za občinske koristi, ampak le za svoje. Dr. Gregorinu, ki je s svojimi re-kurzi iu s svojim uplivom pri namestništvu največ pripomogel, da traja pri nas v Šleverjanu ena županska doba že sedmo leto in da sedi torej za občinske koristi tako skrben mož na županskem stolcu v eni županski dobi že sedmo leto, je torej sedanje liberalno starešinstvo izkazalo svojo hvaležnost za njegove zasluge z vso pravico s tem, da ga je, kakor je znano, izvolilo‘za števerjanskega častnega občana — in še so nekateri, ki se upajo trditi, da so to turške razmere. Seveda, da se z mnenjem takih ljudi naša politična oblast ne strinja, kar dokazuje dejstvo, da je g. I. Klanjšček še vedno štever-janski župan. g Zajčji lov. . — Prihodnji teden prične v Brdih lov na zajce. Vsako nedeljo in praznik bodo lovci hodili po naših poljih in vinogradih. A sv. mašo pa bodo imeli tam nekje vrh planin. To ni prav in zato se bomo tudi mi na te »jagre" spomnili pri prihodnjih občinskih volitvah. Zahtevamo, da se naši starašini udeležijo nedeljske sv. maše in s tem dajejo dober vzgled drugim občanom, ne pa da se klatijo za zajci po planinah. g Kojsko. — Minoli teden je bila pri nas komisija zaradi zgradbe nove šole. Kakor se sliši, se bo to novo poslopje zgradilo tam blizu poštnega urada. Zemljišče se je kupilo od posestnice Marije Lenardič za precej visoko ceno. Drugi bi bili prodali za boljšo ceno. g Iz Kojskega. -- Čeravno se nam bližajo siabi časi, imamo vseeno skoro vsak večer tja pozno v noč ropotanje, popivanje in skakanje v neki krčmi. Mesto da bi se ti ljudje udeleževali molitev za dež, pa na tak način delajo proti božji milosti. Udeiežnike molitev lahko na prstih sešteješ. Mi imamo sicer še precej izvirkov, a ti ne zadostujejo potrebam; kajti ves čas jemljejo ljudje vodo iz njih. Nekateri jo celo po noči nosijo domov, da napojijo svojo živino. Prav nepotrebno pa se nam zdi, da se v največji meri poslužuje izvirka fabrikant sodovke in pokalic. Skoro vso vodo porabi za svoje konje ter za pranje steklenic. Ta »tovarnar" porabi gotovo več vode kot 10 drugih Občinarjev, med tem ko je imajo drugi komaj za piti in kuhanje. To seveda je v taki suši dovoljeno le liberalcu. g lz Brd. — Trta se pri nas vsled velike suše grozno suši. Vina bo jako malo. Zato je cena staremu poskočila na 74 K za hi, pa še dražje bo. Kar bo novega vina, bo še slabše od lanskega. — Češp smo imeli letos še precej. A suša jih je tako posušila, da so drobne in brez okusa. Za 100 kg suhih češp smo navadno rabili 500 kg svežih; letos pa moramo 700 -800 kg svežih češp porabiti, da dobimo 100 kg suhih. Ljudje se temu čudijo. g Kojsko. — Doročati vam moram, g. urednik, da je „čuka;ije“ pri nas nekoliko pojenjalo. Zato so se pa liberalci spravili na sv. Očeta. Zabavljajo črez njega, češ, da nima nobene veljave, ker nam ne more izprositi dežja. Jako ostudno in ži vine ne pa človeka vredno se je izrazil o sv. Očetu papežu 60 letni mož, ki ima več otrok. Rekel je namreč, da če bi bil papež tukaj, bi mu v usta.. Starček pred grobom (n take besede! »...saj ne vedd, kaj delajo!" Iz ajdovskega okraja. a Sv. Er*ž. — Utoka, uložena proti našim občinskim volitvam od strani S. L. S. in liberalne stranke sta rešena tako, da dobi S. L. S. v starešinstvu enega starešino in enega namestnika več na škodo liberalcev. Naš utok je imel torej uspeh. Liberalni, katerega je morala sestaviti kaka „visokoučena" glava, je bil zavrnjen in v kot vržen. Kmalu se bo vršila volitev župana. Pravijo, da naš slavni Peter hoče biti po vsej sili župan in glas se širi, da dene učiteljevanje v pokoj — v blagor Občinarjev. Bližnja bodočnost pokaže, kaj je na tem resnice. a Pojdimo v Gabrijel! V nedeljo 24. I. m. bo v Gabriju velika okrožna telovadba vipavskega „Orla“ z jako zanimivim vsporedom. Svirala bo vojaška godba 47. pešpol a iz Gorice. Začetek ob 3. popoldne, Sedeži 1. vrste K P20, II. vrste SO v, stojišča 40 v. K obilni udeležbi vabi odbor. a Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Črničah, registrovaue zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 24. septembra 1911 po blagoslovu v poso-jilničnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstve. 2. Po-trjenje račuskega sklepa za I. 1910. 3. P.rečita n j e re.izijskega zapisnika. 4. Volitev načelstva, računskega pregledo valca in njevovega namestnika. 5 Slučajnosti. — Po občnemu zboru bo imel predavanje gospodarskega značaja g. Premrou, vodja „Goriške zveze". Iz kanalskega okraja. ki Lokoveo. — Našla se je ona zlata ura, ki jo je izgubila neka oseba med Sv. Lucijo in Čepovanom. Našel jo je nek romar na romanju z Brezja. Ime najditelja pove uredništvo. ki Lokoveo. Dne 3. in 4. septembra je priredilo naše „Kat. Slov. Izobr. Društvo svoj prvi romarski izlet na Bled in Brezje. Izleta se je vdeležilo 168 romarjev; ogledali smo si lepi raj kranjske dežele. Bled in njegovo okolico in smo šli peš skozi Radovljico na Brezje k Mariji Pomočnici. Vsakega romarja je pretresel prizor, ko je Zagledal cerkev Marijino, kjer deli pomoč tistim, ki jo prosijo. Potem srno v lepem redu in prepevaje Marijine pesmi korakali v Marijino svetišče. „Bodi pozdravljena nebeška zarja-1 se je glasilo iz grl vsakega romarja, in kakor bi plavala Marija nad nami in nam vzela posvetne misli ter nas uvedla v misli nebeške, naenkrat je izginila utrujenost hoje od Bleda pa do Brezij in prišli smo srečno v Marijino cerkev. Ko nas je že od daleč vabil Marijin zvon, je sleherni padel na kolena in se prisrčno zahvalil Mariji, da je srečno prišel k njej, kar si je želel mogoče celo svoje življenje, ter ji potožil svoje nadloge in jo prosil z zaupanjem, da mu ne bo odrekla prošnje zasvojo srečo in zdravje. Opravili smo potem še spoved, še nekaj sme pomolili, in zapeli smo še par Marijinih pesmi in se podali k počitku. da se okrepčamo za drugi dan. In glej. kakor prirojeni smo bili vsi drugi dan, vsak je hitel v cerkev, da počasti Marijo ter prejme sv. Rešuje Telo, vsak bi s; bi! želel, da bi bil še trenotek tam. A žalibot; okrog poldne smo se poslovili od Marije; ko nam je neki preč. gospod kratko v slovo zaklical prisrčni z Bogom, je vsakemu iz srca ušel vzdih. Tedaj smo se podali na kolodvor Otoče in odpeljali smo se proč od rajskega kraja proti Jesenicam in od ta n na kolodvor Sv. Lucije. Prepevaje šli smo ponovi cesti okoli Čepovana in potem v l.okovec. Poslovili smo se še od Gor. Lokovča-nov in Dovčanov, in skoz Čepovan je donela lepa Marijina pesem A tam so se našli pobalini, ki so oponašali naše petje. Teh doseže že prej ali slej božja kazen. Tudi na lokovških tleh našel se je bil nekdo, ki je meketal in nas zmerjal, da smo harmonikarji, bili smo pa ta dan pobožni Marijini romarji. Bilo bi bcije, da premišljuje tisti preteklost in se zateče k Mariji ter jo poprosi milosti. Iz tolminskega okraja. t Volče. — Potrtega srca poročam svetu, da je smrtna kosa zopet pretrgala nit življenja vrlemu in vstrajnemu delavcu v vinogradu Gospodovem. Mož se je sicer bližal jesenski dobi, a tudi v tej, ko bi jo doživel, bi donašal še obilo sadu. Komaj je stopil preč. g. Anton Zarli, župnik v Volčah v 60. leto svoje starosti, že ga je neizprosna smrt zahtevala za se. Po dolgi in mučni bolezni je imenovani dne 4. IX. ob 8 in pol uri zvečer mirno zaspal v Gospodu. Bil je povsem vrl in delaven mož in ni se vstrašil visokih gora in strmih poti, če je bilo treba iti k bolniku. Rad je pomagal vsakemu; zato pa je bil tudi zelo priljubljen vsem Volčanom. Ljudstvo ga je ljubilo, spoštovalo in mu bilo vedno udano in to je pokazalo še posebno v sredo ob pogrebu, ko se je v tako obilnem številu udeležilo. Že zgodaj so prihiteli od visokih Rutov in od daljnih Sel in KozarŠč, da so pokojnemu izkazali zadnjo čast. O udanosti ljudstva do svojega dušnega pastirja je pričalo tudi veliko število prekrasnih vencev, ki jih je kupilo občinstvo, razna društva in visokorodna g. Palioka. — Pogreb je bil v sredo ob 10. uri predpoludne. Obredne molitve v hiši žalosti in v cerkvi je opravil prečastiti monsigr. Josip Kragelj, imel je tudi ganljiv poslovilni govor v cerkvi; zunaj pa je vodil sprevod preč. g. župnik Fabijan. Pogreba sta se udeležila tudi visokorodni gospod glavar iz Tolmina in visokorodni gospod stotnik. Častite duhovščine sicer ni bilo veliko; pa temu je kriva le poštna zveza, ki je zlasti po gorah zelo slaba. Dasiravno je bilo povsod takoj naznanjeno, vendar častiti gg. niso dobili poročila o pravem'času. Svojo udanost do blagega pokojnika pa so pokazali za časa bolezni s pogostimi obiski. Pevski zbor je zapel pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Tako je bil res krasen sprevod v cerkev in na pokopališče; a pri vsi ti krasoti je legel na srce vseh vaščanov čuden vtis, vtis žalosti in britke izgube vrlega dušnega pastirja. Iz komenskega okraja. km Komen. Vsaki dan imamo mašo za prepotrebni dež. Ljudi je pa malo pri maši. Liberalci v senci mrmrajo črez previdnost božjo, a v cerkev se ne podajo. Če jim to ne pomaga, pa naj vsaj premislijo, da delo brez božjega blagoslova nima nikakega vspeha. Pa tudi suša ni konec vsega zla. Sledi ji navadno lakota, bolezen in vojska, ki ima slabe posledice. Zato smo dolžni moliti: Kuge, lakote in vojske — reši nas, o Gospod! km Komen. — Občinski sluga je povedal, da bo okrajna posojilnica obrestovala denarne uložbe po 5 od sto. Kdor ima denar, naj ga prinese — saj potreba je velika. — V soboto smo imeli malo roso, sedaj pa burja piha. — Ljudje ugib-Ijejo, ali bi ono malo grozdja, kar ga je, pobrali, ali pa čakali na dež. Tako je pri nas. — km Rublje pri Šrklni. — Dne 4. t. m. je umrl 60 letni samec Anton Remec. Beračil je v okolici.1 Pravili so mu „Pošta“. Pri njem so našli dve denarni knjižici, ki bodo dedičem lajšale bedo. N. p. v m.l km Gorjansko. Redkokedaj pride v Vaš cenjeni list kaka malenkostna vest iz naše še precej dobro razvite občine. A tudi sedaj Vam nimam nič veselega poročati. Suša je kot drugod tudi pri nas jako hudo pritisnila. Gotovi ljudje pa izkoriščajo ta neljubi pojav v svoje nečedne namene. O- studno se zaganjajo zaradi suše v sv. cerkev, kar škoduje javni morali. A dobro je, da se ti ljudje očitno kažejo, saj ljudstvo bode spoznalo svoje osrečevalce In preroke. Tako je neki 16 letni frkolin, sin „na-prednega" očeta v naši občini rekel, ko se je vršila procesija iz raznih vasi k Devici Mariji pri Komnu: „Strela ubij procesijo in tistega, ki za njo gre 1“ — To so sadovi liberalne vzgoje, za katero bo moral oče na sodni dan dajati odgovor. Gledč vzgoje smo kolikor toliko skoro vsi na nizki stopinji, tembolj pa se nam obeta v gospodarskem pogledu v občini lepa bodočnost. Zahvaliti se imamo za to sedanjemu županu, posebno pa tajniku preč. kuratu g. Oblak, ki žrtvuje toliko dragega časa za dobrobit občine. Kar se pa tiče izobrazbe, bi bilo želeti, da se ustanovi pri nas kako društvo, ki bi ta namen zasledovalo. Imeli smo sicer svoj čas lastno društvo, a zmrznilo je, ker je sam poglavar tega društva k temu pripomogel. Skrajni čas je, da se začne tudi pri nas probujati speče moči, katerih ni malo, ki bodo pozneje imele v raznih strokah odločilno besedo na podlagi naučenih naukov in prestanih izkušenj. S tem se bode tudi mladina rešila od blata, ki ga obdaje, in veselje do dela in pravega poštenega življenja bode pripomoglo k oni zadovoljnosti, ki je nekdaj vladala. Zato prosimo vse ljubitelje mladine v naši občini, da se resno poprimejo ustanovitve društva s takimi cilji. Vsak naj si predoči pregovor, ki pravi: „Sloga jači, nesloga tlači" in složno naj pomore k temu delu. km Zagrajec. Pretekli teden ste bili pri nas (isti dan in isti popoldne) dve nesreči I Obe smrtnonevarni. Okoli poldne ponesrečil se je Jernej Rogelja iz Vojščice pri kopanju podzemeljske kleti. Vrtali so mine. Ko so jih vžgali, sz ena ni vžgala. Dobro! naj bi jo pustili! to je najbolj pametno! Nesreča pa je hotela, da sta jo šla dva moža „razkargavat" 1 Neumnosti In tedaj se je mina vžgala in bi bila kmalu ubila oba moža. Ranilo pa je še precej J. Rogelja, po obrazu in razparalo mu desno roko. Dobro še, da ni prišel ob oči I Vsega onemoglega peljali so v tržaško bolnišnico. Ta nesreča godila se je prav po neumnosti in neprevidnosti I Mine nikdar ne „razkargavati“ I Za malo smodnika postavljati si življenje v nevarnost, ni modro. Toda mino se pusti, zalije z vodo in dela, čez nekaj časa druga zraven, pa je. To je in naj bo šola drugim I Pri takih delih ni nikoli zadosti previdnosti! Druga nesreča. Proti večeru padla je iz kašče gospodinja obče-znanega krčmarja g. Frančiška Kosovel. Nekaj je dol nesla. Stopnjice lesene — „štable“ — se ji zasuknejo v stian in reva je padla precej globoko ter obležala dolgo časa v nezavesti I Pobila se je precej, zlasti po glavi. Upanje pa je, da ne bo hudega I Tudi tu premalo previdnosti pri takih in enakih stopnjicah — „štablah“! Kar se vedno rab', naj bo trdno in večkrat pregledano, ker zob časa vse spremeni. Bog daj kmalu bolje obema, ker oba imata precejšnjo in še mlado družino I km Preserje. — Kmetje zdihujejo, ker se draginja vedno bolj občutno pojavlja. Slaba letina, suša in toča nas je obiskala. Davkov ne bo mogoče plačati. Vlada naj se nas usmili I km S Krasa. — Vsled velike vročine so se trtjoni zopet pojavili. — Po več občinah pomanjkuje vode. V zadnjih 30 letih se je zgradilo mnogo novih vodnjakov, a vode se vedno več rabi. — Letos so si ljudje priskrbeli mnogo prašičev, da bi vsaj z njih kupčijo mogli plačati davke. Hudo trpijo vsled vročine, prvi mraz pa jih bo spravil. km Dež in burja. — Preteklo soboto padal je po nekaterih občinah precejšnji dež, toda takoj v nedeljo popoldne nastala je močna burja, ki je razsajala celo noč in razsaja dalje ter bo v par dneh vse zopet posušila I Bog se usmili I Ena šiba za drugo! Še te jagode grozdja, ki so ostale, bodo vničene. Tužna prihodnjost I Iz sežanskega okraja. s S Sožanščine. (S p r e m e m b e n a Krasu) Od časa letošnjih državnozborskih volitev se je vse nekako spremenilo. Liberalna vera pa nima ni kake moči ljudstvo osrečeva i. Liberalci iu njih učitelji so trdili, da le narava daje rastlinam rast, kdo pa je narave gospodar, o tein niso hoteli nič slišali. Zasmehovali so častite duhovnike, zaničevali zakramente in zraven tega jih je tudi mnogo, ki se niso udeležili velikonočne spovedi iu zakramente sv. Rešnjega Telesa (posebno v tomajski dekaniji in drugod). Zdaj pa narava ne more dati potrebnega dežja, ako ne da Bog, da se narava oživi. Jezus je rekel: „Kdor jč moje meso, bo imel večno življenje, kdor pa je po nevrednem ta kruh, je kriv smrti 1“ Ako pa Bog odvzame večno življenje, je ptekasno se pokoriti. Draginjo in sušo pa pošlje Bog za pokoio, a zraven tega pa kaznuje pravičnega s krivičnim vred. s Birma v dekaniji tomajski. Prečastiti in prevzvišeni gosp. dr. Andrej Karlin je podeljeval zakrament sv, birme dne 3. septembra v Tomaju, 5. v Dutovljah, 6. v Avberju in dne 7. v Sežani; v dnevih med sv. birmo je prečastit škof obiskal razne cerkve, podu-čeval je iu razlagal božjo besedo. Goreče molitve prevzvišenega naj bi rodile obilen sad med vernim in nevernim ljudstvom I Iz kobariškega okraja. kbd Izpod Krna. — Na Krnu se je ubila ena kobila od nekega posestnika iz Libušenj. — Nekemu posestniku iz Selišč se je na potu krava zgrudila na tla in bila je takoj mrtva. — Dne 9. t. m. je padala po krnskih planinah kakor lešnik debela gosta toča, ki pa ni prišla do polja. — Dne 31. m. m.'in 1. t. m. so imeli vojaki na Krnu strelne vaje, pri katerih se pa ni zgodila nobena nesreča. Iz korminskega okraja. kr Smrtna kosa. — V Muši je umrl dne 12. t. m. tainošnji župnik preč. g. Dominik Moretti. N. p. v m. 1 kr Kormlnske novloe. — Kakor že javljeno so pretekli teden obiskali svedrovci krminsko pošto, iz katere so odnesli okrog 7000 K. Policija pridno zasleduje zlikovce iu je že aretirala 5 sumljivih oseb. Občinstvo se vrlo zanima za to stvar in željno pričakuje, da bi pr šli storilci v roke pravice. Silna vročina tudi pri nas noče ponehati, in kakor kaže. bode letošnje pridelke vzela suša. Tudi vinska letina ne bode t; ko obilna, kakor se je mislilo. Ako ne bode skorajšnjega dežja, nam bode suša še ta glavni pridelek uničila. V nekaterih krajih po Brdih bode letošnja vinska letina vsled suše in toče še slabša kakor lansko leto. Ker bode v:na malo, ga bode zaradi tega težko dobiti, kdor si ga ne bode takoj ob trgatvi preskrbel. Zato opozarjamo gostilničarje in trgovce, naj takoj ob trgatvi pridejo v Kormin, kjer si bodo lahho nabavili ob zmerni ceni dobrega vina. — Znani gostilničar Ivan Kalčič prej »Meridionale" je odprl „Hotel Central" poleg pošte. — Priporočumo to narodno gostilno slovenskemu občinstvu, tjCr bode vsakdo dobro iu pošteno po- trežen. kr Iz Biljaue. — Vabilo k veselici, ,atero priredi .Kat. slov. izobr. društvo" Biljani dne 17. sept. ob 3 in pol uri pop. Dobrovem na dvorišču grajščine s sle-Icčim vsporedom: 1. Pozdravni govor predavanjem, govornik iz Gorice. 2. De-jamacija: „j| jejo v Gorico z državno železnico 0 Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. JOSIP CULOT v Raš lel;u štev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, okraskov za; božično drevesce In punlc za Igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape. zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raiteia hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovaliače nlrnberskc.-a tu drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij, Potrebščine za pisarno, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroji Potrebščine za krojače inčrevljarje. Svetinjice, rožni venet m»;ne knj\>. HiHna obuvala za vse letne Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje Najbolje oskrbljena zaloga za v ra •marjo, krošnjarje, prodajalce no tejmih | n trgih ter na dežni' „Ljubljanske kreditne banke" se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Vloge na knjižice obrestuje po l»/a%, vloge v tekočem računu po dogouoru. Delniška glavnica K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. - Rezervni zaklad K *50.000. =^==== PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split. Trst. - - ■ -—— -- - dobivajo se v veliki izbili) ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦ p- J. MEDVED - GORIC A. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna* lodgov. L. Lukežič) v Gorici