Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, an ffls ht the Post Office of Cleveland, Ohio. By order ofthe President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. ^ ONLY ILOVENlAk DAILY YORK AND CHICAGO SLnii TO REACH 180.000 ^lANs IN U. S., CANADA SOUTH AMERICA. LETO V ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE Wn-H LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) SEPT. 16th, 1922. ST. (NO.) 214. Entered as Second Class Matter AprQ. 29lh 1918, at the Po»t Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ; ,, K PRmVUA, DA USTAVI TURKOV V EVROPO. yji- P®- Anglija bo najbrže vsak čas poslala ja. ladjam v Srei Sredozemskem morju nadaljna .k (] ^^^^i^cija sta se sporazumeli, da bodo skup-'Ma]g ^"anelske .nevtralne zone ter skupno z Ita-Kemal Pašo, v katerem se ga bo pc-k , ^ nevtralnost morske ožine. ^vlj^ Ha predsednik Lloyd George se baje ''ligg "^dhod v Genevo, kjer hoče pred zbcrova-^^■^dov priporočati poravnavo grško-turškega W(a t>aje odredila mobilizacijo vseh vnjaš Kaziji in so"-'' "•rico v Cmem mor- paši. ^Poroče 5^cev+ v oginiu v Smirni, pogreša deset A- Angleže.Sndi se, da so izenibili življenip L ^^asa.kru, ki so ga Turki v četrtek \'pri2orili Ju ^^once. i^Hi A ^ apartment v Washingtonu je podvzel kora-tisočerim smirnskim beguncem. - Anglelka-------- sklenila. I Prof itarstvo s pre- K presto-1 t ko . mogom raste. nile medsetocjno pogodbo, dajoč medseibo.ine garancije proti napadu. Toda kot izgleda sedaj, loče Lloyd George turško vprašanje le izročiti Ligi, da ga sama razmotriva *in razreši kot najbolje ve in zna. Med Liginimi entuziasti kot je ord Cecil, katerih cilj je edino dvigniti ugled Lige, je nad tem preidlcigom f/paziti veliko zadovoljstvo, ne pa tako med državniki, ki sc tu v prvi vrsti, da zastopajo svoje vlade. Politični odsek Lige nacrodov je danes soglasno sprejel pred og, da se Madžarsko sprejme v Lisfe narodov. " , -—o-- SKRIVNOSTNI DVOJEN UMOR. i N . X Y ^ jlanos presto-1 N/*'T ^='*^«1 Dop_, *C|| je nrislo t Qvaw-^^^ ®Porte2uin.-\ j;. Zon za ob v CHfCAGI BO V KRATKEM TONA PREMOGA VELJALA $25.00. c-.„ fog a, omur /»^azujeta Tu- .( »azT'-^ ^ 'največjim 4°"« -""O 'io. 'ki na- Trnkov, d. iznjem k«1 c,„g„d, v Prepriča- da bi se bjTi. ' ^avez. Rornuiujo, . '" Potf '>j "^ijo '< !.i . \ Potom rešila hliž , '»»Ploino Ho Paša ''»Pralni pre-tega t; "4 Ki !^kiL da Srbi. Chicago, 16. sept. — Danes se je tu napovedovalo, da ne bo dolgo, ko bodo Cikažani morali plačevati po $25 za tono trdega premoga, medtem ko bodo New yorčani, ki imajo precej uspešno kurivno administracijo, plačeva li $13.10 za tono. ,Ako se računa da vozni stroški za. Chicago zna šajo kake $3 več, tedaj bi mora la cena za Chicago znašati kveč jim $16.10. Za breaprimemo profitarstvo v premogu v Chicagi se smatra odgovornim ipopolno neuspeš nost zveznih poskusov, da. se drži kontrolo nad cenami. -o—- UBEGLA ZENA AMERIŠKE GA KONZULA NAJDENA. "Ofiv ^ ' h ' ai. ci Traciji, Nr 15 s k. ®'^pt.__ 4 / od-Mibrje. Turški ® je Pocledi-Grki "»ta, 1 ^ izjemo nasta- glasom katere naj bi ostale v veljavi iste plače kot do sedaj. Kot se je včSsraj zvedelo, sta se predsednika obeh bratovščin ža one člane, ki so uposljeni pri Pennsylvania družfbi, včeraj mudila v ClevAandu ter posveto- Lancaster, O., 16. sept. — O blast! si silno prizadevajo, da bi razvozljale 'skrivnosten dvojen umor, ki se je primeril na nekem samotnem kraju blizu Fairfiel-da. Žrtvi skrivnostnega umora sta Earl Custer in njegova 18-etna ljubica Bessie Growre, ki je pohajala v tukajšno vlSJ'o šo-.0. Dekle je 'bilo ustreljeno v gla vo, toda je umrla šele po dveh dneh v bolnišnici. K zavesti ni več prišla. Ker st& bii& f^nt in dekle v tukajžni okolici splošno priljubljena, vlada veliko razbur j en je radi njiju smrti --—o- borba za unijo Tiffin, O., 16. sept. -i V Stan dard Sanitary Manufacturing Co. so pretekli teden odšli na sta vko unij ski lončarski dela vci kot protest proti uposlitvi neunij-'skih delavcev. Družba je sedaj naznanila, da od sedaj naprej sploh ne priznava več nikakih vezi z unijskimi delavci in da bo obratovala svojo tovarno kot ' o-pen shop". predsednikom inženirjev, Stcne-om in vrhlovnim predsednikom kurjačev, Roberfsonom. Kot se javlja vodita slična pogajanja s Pennsylvania družbo tudi 'bratovščini trainmanov in konduktorjev, ki, sta se z Nevy York Central želpznico že sporazumeli, da ostane veljavna dosedanja plača. Vsa ta pogajanj-a. vzbujajo prepričanje, da šo železnice prišle do spoznanja, da so štraikl preveč dragi, in da je najbolje zanje, ako se nrviii^im pctom po-Ibotajo s svojimi delavci. N. Y. C. prenehi la Kot se poroča, je delavnica New York Central železnice v Collinwoodu že prenehala (z u-posljevanjem stavkolomcev, kajti pričaikuje se, da se bodo v teku par dni v soglasju g separatnim sporazumom že stavkarji vrnili na delo. Obenem se je tudi zvedelo, da uprava družibe s ske-bi nič več tako lepo nd postopa kot preje. Znano je, da se je med štrajkom delilo med skelbe zastonj tolbak, čevlje, overalls in razne druge potreibščine, s čemur pa ge je prenehalo takoj, ka kor hitro je prišlo do sporazuma za separaten mir. Zvezni maršal v Clevelandu je včeraj prejel od ju stičnega tajni ka naročilo, da odpusti vse izredne denutije, katere se je najelo za časa štra,ika za vsiljevanje injunkcij. --—o-— _ Povečanje Properties F'n- •Detroit, 15. sept — Henry Fcrd je danes pričel z omejevanjem obrata v svojih tovarnah, do jutri zvečer pa, bodo vse njegove tovarne, v Higniand Parku, River Rouge, Dearborn in North ville popolnoma ustavljene, pol leg tega ipa bo prenehalo z obratom še več drugih tovaren, ki gO sedaj delale na Fordovih naročilih. Z jutrajgnjim dnem \)0 izgubilo delo vsled tega, samo y Detroitu nad 100,000 mož.. Najprej se je pričelo omejevati o-brat v River Rcuge tovarni, kjer je bilo zaposlenih 18,000 moŽ. Več tisoč delavcev, ki so prišli nocoj na delo, je dobilo obvestilo, da se jih več ne potrebuje. V Highland Park tovarni se je nocoj še vso noč delalo, toda delavcem Se je naročilo, da, Po zaključku svojega delovnega časa izro-Če svoje orodje in da se jih za nekaj časa ne bo več potrebovalo Dan^s zvečer bodo stale vse Fordove ogromne delavnice. Koliko časa bo to trsijalo se ne ve. Ford pravi, da ima dovolj naročil za avtomobile, toda da je odredil prekinjen je obrata, da vsili znižanje cen jeklu in premogu Konvencija se je zaključila včeraj zvečer, ob en četrt na sedem. Pa je bilo vsega konec; Debat, predlogov, jeze, imenovanja, predlaganja, tajnih in javnih volitev, le še smeh nam je ostal na ustih, ko smo se spomnili vseh kon-venčnih dogodkov. Povedali smo si vsak svoje, izrazili naše mnenje, potom volitve pokazali, kakšen odbor hočemo, pa je bilo konec vseh .naših prepirov, kakršni pač pridejo na vrsto na vsaki konvenciji. Kar je najnovejšega, to se naj prvo pove. Kdo bo v glavnem odboru za prihodnja tri leta, to bi , rad vedel ,vs;-'.k,ki je član S. D. Z., ali v.saj eni, ki se zanima za de-lovr.inje te Zveze. Ma prometnem sodišču se je iiRelo javiti danes 45 avtomooi stov. aretiranih tekom včerajšnjega dne vsled prehitre in brezbrižne vožje. Petnajst jih je vozilo po 30 ali več milj na uro. TRIJE MRTVI V EKSPLOZIJI PLINA. K'" "* Je Pariz, 16. se#. — Mrs. Broy, žena ameriškega konzula v Cher-ibourgu, ki je pred nekaj Casa zapustila svojega moža ter pobegnila z nekim švindlerjem; je bila včeraj najdena v Kdblencu. Njen ljulbimec Walter Oamm, ki je doma h Ne wYorka in ki je bil svoječasno strojnik na nekem "parniku, jo je oropal in zapustil v mestu Wiesbadenu. Damma se išče tudi v zvezi z raz nimi goljufijarm s ponarejenimi čeki. Mrs. Broy je danes brzojavno pro'sila sVojega m ožja, da pride ponj o in da ji odipusti. Salem, O., 15. sept. — Na farmi Orris Crew je eksplodiral tan acetlinskega plina, pri čemur so našle smrt tri osebe, in sicer Mrs. Crew, 12-1 etni sin in pa neki Raymond Yeager, ki je ravno popravljal svetilno napeljavo, ko se je primerila eksplozija. Yea-ger zapušča ženo in pet otrok. — Vse člane kluba društev S. N, D in zastopnike društev se poživlja ,da se v polnem številu vdeleže prihodnje seje, ki se vrši nocoj v S. N. Domu. ance Co. Najstarejša trgovma na svetu je posojevanje na posestva. Zgodovina piše, da je bila ta trgovina najpopularnejša pri Rimljanih. Ze tedaj so vedeli, do je najvarnejše posojevati na posestva ,kati če je za posojenim de-narern nepreniicna lastnina in lastnik dolgane more poravnati ob pravem času, mu upnik lahko znrubi posestvo, da dobi svoj delež nazaj. Opozarjamo naše či-Jk felje na oglas Properties Finan^'e Co. v današnii izdaji. Kogar zanimajo investicije, naj spolni kupon, nakar bo dobil o podjetju natančneše informacije. I — Osemdeseta žrtev prometa. Včeraj j« bil povožen od avtomobila 41etni Robert Willick pred svoji mdomom na 1741 Fulton d. in je danes zjutraj podlegel r Lutheran bolnišnici za .(g^škod-bami. To je letos že osemdeseta žrtev prometnih nezgod. \^o%nik je bil izpuščen toda bo še enkrat klican pred prosekiitorja. — Martin Skivinger, 34, 1571 E. 26 St. pa je bil včeraj povožen n^ F. 30 St. in Superior .Ave. Najbrže ima prebito črepinjo. , — Clevelandski kipar Max Kalish o umetnosti. Max Kalish, gra'duant Clevelandske umetniške šole, National Academy of De sign v New Yorku in Beaux Arts V Parizu, je podal v nekem pogovoru z časnikarskiip poročevalcem več izjav. Ko se ga je vprašalo, kaj bi najbolj povspe-šil'o umetnost v Clevelandu, je odgovOTil, da'organizacija, ki bi dajala nagrade lokalnim arils-tom ter ustvarila med njimi kompeticijo. Mesto pa da bi se dajalo za priznanja razne meda j le, naj bi se rajši poslalo talentirane umetnike naprej v šolo ter zanje plačajo šolnino. Rekel je tudi, da se okus o umetnosti 2Jboljšu.ie v Clevelandu, odkar| imamo umetniški muzej in pa u-metniiško šolo. Njemu se zdi naj lepši prostor v Clevelandu University Circle, to je okolica o-krog umetniškega muzeja. Tudi žensk in njih mode se je dotaknil. Dolga krila so po njegovem mnenju manj artistična kot krat ka. Kratko krilo sugestira večjo svobodo gibanja in so tore] tudi bolj umetniško. Ostrižene lase pa niso artističn«?. Kalish prav;, da je le malo deklet, katerim o-strižene lase ddbro pristojajo. Napaka pri ostriženih laseh je ta, da napravijo vse ženske v gla vo enake, d očim je ženska mnogo lepša, ako si sfrizira lase po svojem lastnem okusu, ki gC prilega njenemu obrazu in postavi. Izvoljeni so bili sledeči: John Gornik, predsednik; Frank Cerne, podpredsednik; Frank Hudovernik, tajnik; James Debevec, zapisnikar; Louis Pire, Ignac Smuk in Janko N. Rogelj, nadzorni odbor; Fr. Jak-šič, P Kogoj in L. Kušlan, finan čni odbor; Ivančič, pestri Eršte in Supan, ij^rotni odbor; Dr. Se-liškar, zdravnik; iz tega glavnega odbora se je izvolil še en odbor, ki bo nadziral vse dopise prepirljive vsebine. Imenovani so bili: Janko N. Rogelj, P. Kogoj in L. Ku8la^:: ,_2\.3%t Glasilo ostane ''Amerišk^tPo-movina''. ^ Prihbdnja konvencija v Newburgu. Pri volitvah za predsednSca so dobili: Gornik 38 glasov, Kogoj 10 glasov, Cerne 5 gla,sair,-^.tem-berger 3 glasove. Za podpredsednika: Černe 23 glasov, Slag 6 glasov, Marn 5 glasov, Ivančič 10 glasov, sestra Eršte 9 glasov in Lah 4 glasove. Sledila je ožja volitev, pri kateri je dobil Cerne 37 glasov a I-\ančič 20 glasov. Pri volitvah za tajnika so dobili : Hudovernik 29 glasov, Med-vešek 19 glasov, Kogoj 8 glasov. Za zapisnikarja: J. Deibevec 30 glasov, Janko N. Ro/;elj 26 glasov, sestra Eršte 1 glas. Za blagajnika: J Knaus 28 glasov, Rehar 19 glasov. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: L. Pire s 43 glasovi, Smuk 27 glasov, Janko N. Rogelj 27 glasov, sestra Eršte, Kušlan, Bučar, sestra Perdan in Kačar so dobili vsi pod dvajset glasov. Za list Ameriška Domovina je glasovalo 40 delegatov, za Enakopravnost 16 glasov. Da se vrši konvencija v Newburgu je glasovala večina, delega tov. V tem je najvažnejši pregled včorajšnih volitev. Podrobnejši izid bo razviden iz zapisnika, katerega del bo že priobčen v pon-deljek. Zasledujte ga, če vas zanimajo sklppi te konvencije. Konvencija je bila v splošnem povedano, še dokaj mirna In redna Za to se mora dati priznanje John Gorniku, ki je tako nepristransko vodil seje, opoštevsl predloge in nasvete. To je menda vse, kar vas za nima. Janko N. Rogelj. -o- VELIK POŽAR V NEW ORLEANS. —J-o-- New Orleans, 15 sept. — Nocoj je v tukajšnem pristanišču izbruhnil požar, katerega je precej močan veter zanesel tudi na bližnje ulice, tako" da je več blokov popolnoma uničenih. Na delu so bile vse požarno-ibrambne organizacije mesta. Zg'orele so velikanske zaloge bombaža, olja in drugih predmetov, in škoda se ceni na $4,000,000. Več pomolov je popolnoma uničenih. --o- DUHOVEN OPRAVLJA SLUŽ-BO RABLJA. f V Budimpešti se je vršila procesija,, ki se Jo Je udeldžilo nad 40.000 ljudi. V F'ort Madison, la., 15. sept.T— Rev. Winfred E. R'clSb, ki je do zadnje^ opravljal službo pas-tukajšnji .cerkvi, in ici je obenem tudi okrajni je danes obesil Evgena Weeksa, ki je bil obsojen na smrt radi u-mora. Pastor pravi, da je bil dobil na stotine pisem, v katerih se mu je prigovarjalo, da naj ne Izvrši obsodbe. Kot se zatrjuje, je to prvi slučaj, v zgodovini Zedi-n j enih držav, da je duhoven o-pravljal službo raiblja. --o—- Na Dunaju se je vršila 23. avg. pred poslopjem parlamenta konferenca v svrho posvetovanja o g'ospodar-skem in političnem položaju, skli cana od socialistične stranke. Ker so se raznesle vesti o atentatu na. socialističnega poslanca dr. Adlerja so brezposelni delavci navalili na parlament, kjer je prišlo do pravcate bitke. Padlo je več delavcev in policistov. Nemška socialistična stranka je izključila iz stranke znanega Pavla Lenscha, ki je bil pred voj no glavni urednik "Leipziger Volkszeitung" in državni poslanec, v zadnjem času pa. sotrud-nik in celo.gavni urednik lista "Deutsche Allgemeine Zeitung", -o-- Iz Beograda poročajo, dq so vse vesti o ne-povoljni letini izmišljene. Te vesti so plačali 'bSorzni špekulanti, da bi na ta način prišli do ogrom ni h doi)iČkov Nekateri časopisi pa so seveda tem vestem tudi nasedli. Letina je izborna ve^či-noma povsod. Proti izvozu so že storili potrebne k'orake, ki niso sicer dcvoljni, vendar pa so koristni. --- — Ženska lovec. Mrs. F. J. sprevodu so nosili relikvije sv. Faulhatoer, stara 76 let, je pri- Štefana. V sprevodu sobni: nad Sla včeraj, ko se je odprla lov-,vojvoda Jožef, H)orty in vsi člani ska sezona za veverice, po lov- vlade, ki so se muzali ljudski ne- sko licenco. Ženska je po poklicu dekoratorica sob ter živi na" 4314 Bailey Ave Med prosilci za licence je bilo precejšnje število žensk. vednosti. Sovjetska vlada je iposlala v Berlin stalnega vo-] jaškega atašeja. V Florenci je okoli 2000 bivših vojakov navalilo v nie^stne urade in kričalo: ''Doli z ženskimi nastavljene!!" Demcnstrantje so se končno razšli, vendar z obljubo, da bodo segli po orožju, če ne bodo do septembra odpustili ženfike nastav-Ijence. , STRAN 2. 'ENAKOPRAVNOSTT SBPTEMBERlg ^^EJnakopravnost** ISSUED EVKBY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV. / Owned ud Pabliahed HiK AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •asiacH Place of the Corporatioi — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 yew M.50. 6. mo, *3.00. % mo. $2.00 Cleveland, ColUnwood. Newburarh by mail.......1 year $6.00. 6 ma. $3.50 3 mo. 12.00. Uaited State# ......................1 year $4J50. 8 mo 2.76. 8 mo. *2.00 Ihurope and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 8.__SINGLE COPY 8c.__ Lastuie in izdata ss Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Druib#. 1418 ST. CLAIR AVE. Princeton 65L 6418 ST. CLAIR AVE. Za ymebino oglaaoy ni odgovorno ne uredništvo, ne noravnuitvo. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) SEPT. 16th, 1922. blaznost in krutost delebih mogotcev? Odgovor trboveljskih mogotcev na morje lepih besedij in prigovarjanj je bilo povišanje plače na šiht za 20 K. po tem, ko je družba dobila od vlade plačane OB TEDNU. Evropski položaj je danes prenasičen z dinamičnimi možnosti In vse to vsted nenadne in nepričakovane repu-■ keracije Turkov, katere se je prištevalo, če ne med mrtve, pa vsaj med umirajoče med,narodi. Toda evropske države, ki si zdaj belijo g'lavo, % vračajoč krivdo druga na drugo, so prav vse enako krive. Godljo, katere zdaj neče nobena Bojesti, so prav popolnoma same skuhale. Anglija se tre-3? pred učinki, ki jih utegne imeti turška zmaga na njene mohamedanske podložnike v Mesopotamiji, Palestini, Egiptu in Indiji, Francijo na drugi strani, ki se je v začetku naskrivaj rogal?. angleški zadregi, pa jo že tudi mi- čuje vesela prorokovanja, da se dežela nahaja na pragu \ elrke indiistrijalne akti\mosti. Pač upamo, da se optimistični preroki ne motijo. Sicer pa je bil že tudi skrajni čas, da se nekaj preukrene. Trajna pa ta aktivnost ne bo; mogoče bo trajala nekaj mesecev, potem pa bomo zopet tam kut smo bili preje. Tako je pač pod kapitalističnim siste-jnom in drugače biti ne more. Zato pa je tudi skrajno be-1 težke milijone. dasto, ko nekateri modrijani skušajo delavcem dokazati, da imajo zgubo, če gredo na štrajk. Pod današnjim sistemom Strajk pod nobenim pogojem ne more prinesti izgube delavcem, kajti danes se ne producira za užitek, temveč za profit. Čudno pa je, da ravno isti preroki nikdar ne računajo, koliko so delavci izgubili, kadar jih kapitalisti domov noženo, ker jih .nimajo več za kaj rabiti. Le tedaj, ka-(:ar bo delavstvo z vsem tistim, kar producira, samo razpolagalo, se bi lahko reklo, da je strajk v njih škodo. Ta- kvp.t na tudi Štraikov ne ho. vnebovpijoči^čin, ta blazen ------------ -------------------- — -------- _ I hudoben nasmeh debele^ kapi- Rudarska stavka v Sloveniji. Pomislite, kako strašen in gn^d je ta cinizem! Takoj na to je družba povišala cene življenskih potrebščin v svojih konsumih, na katere so rudarji navezani, za 49%. Kost, ki jo je nam vrgla z eno rc^ko, je pograbila z obema rokama nazaj in z njo Se lep del starih mezd. \ dejstev sama presodi, kje je pra- moramo trpeti kot ^ vica in kje je ni. Ali naj bo to večje važnosti za moramo po? ! na .brez živinozravm _ ^ sa'.je naš gospod^^\ z' folfkn delo v obliki N skih judov ali življenje 40.000 mož, žen in nedolžnih otrok Ali bo cerlokupna poštena jav- sožitje v državi 50 nemških in z j te&ko delo, V gosp^^* njimi v bratskih objemih sloven-i je g Vinko Majdi*-'' | j;# _,..L ----visoka glava ^pri trijceV i" kovan z visokim nost, ki ima le trohico ljubezni čev predlagatelj „n»iar , ...........je bil najibrže iste^ j 3» Lr on sam. govora niso dobili nobenega. Dne 21. junija so zastopniki delavstva odpotovali v Belgrad in izročili osebno pri ministrstvih ponovno spomenico v kateri zahtevalo, da vlada podpira njihove zahteve pri trboveljski pre-mogokopni družbi. ' "Naprej" od 22. avg. poroča: Obupni življenski položaj trbo- ' veljakih rudarjev in njegovo br^z-1 mejno izkoriščanje od strani Tr-1 boveljs'ke družbe, sta prišla že v j pregovor ne samo v Sloveniji, ^lavstva osebno oddali spomenico ampak že široko po svetu. I pri vseh parlamentarnih klubih Izmučeni rudarji kopljejo glo-jda se zavzamejo za ugodno reši-boko pod zemljo črni diamant, kijtev mezdnega vprašanja. hrani celokupni promet* in industrijo in 7. njim celokupno gospo. talista je spravil delavstvo v obup. Ali vendar se je ponovno oglasilo delavsko zastopstvo proti volji širokih mas, da posreduje pri vladi v smislu ustave. do sočloveka, dovoljevala, da lju dje ubijajo na tisoče nedolžnih z najstrašnejšim sredstvom :— smrtjo od lakote? Ali bodo ljudje, ki ljubijo to državo, dopustili, da 50 judov uničuje v svoji blazni požrešnosti red, rad in mir?! Gladuoče žene in nedolžni A ;souABf seu ep 'ouiisoid i30i)0 našem obupnem položaju moralno kakor tudi materialno podpira! -O- Iz stare domovine. njo kapljo krvi' stva. Ne pla^a deputat na nioKi pa išče 33 ! Po vseh teh korakih, prošnjah ' . 1 . . v. .. ... t , jdružba prišla na konferenco, pri pulo njeno veselje, ker je spoznala, da ne more misliti initi"''^!''^"^® ziv.jo po svoj.h brio- , ^ ^^g^tku iz- ■j]SL delno vsiljenje verealjske pogodbo napram Nemčiji, f&' jo Buil pusti na cedilu. Toda kaj storiti? Francija ni nič kaj razpoložena, da bi pomagala bramiti rop, ki si pa je John Buli ob završitvi svetovnega klanja naložil v svojo bisago, toda odprto stopiti na stran Turkov si tudi ne drzne, boječ se posledic. c'.ars'ko žiVljenje. ti izscsani trpini stradajo in živijo po svojih brio (jih človeku nespodobno življenje, i Ko pa prihiti sila do vrhunca, ko zapreti splošna lakota po rudarskih revirjih in so zastopniki gla-dujočih prisiljeni zahtevati dragi- intervencijah je trboveljska nji odgovarjajoči povis^ik tedaj Jugoslavija se ))aje tudi pripravlja, da pomaga Grkom braniti vzhodno Tracijo. katere se4$g.^r#a polastila po ^ r.izsulu turškega cesarstva. Romunija ji sekundira. In ako pride do aktualne vdeležbe teh dveh držav v vojni na ' Država je v nevarnosti, . 'n»a F v bankete svojih i- teljev. S ciliWr# ^ pudranega obra ' r--t 1:: C SVOJO dan", ^ Dne 6. a v g. so se vršili shodi v rudarcVih rcviriih. katerh se ie udeležilo nad 6000 gladujočih jnja? f Odgovor na ta vprašanja in ob tej pril-Jci so se ponovno 3« samo eden: secev je minilo od tritedenske Etavke v trboveljskih revirjih, ar , , v K. . J 1 J I odnofllale resomcne v gori naje nas ultimatum dosegel en del I , , J .. . v. vedenem smislu sprem rane z jo-zahtevanih mezd. IVledtem je sla ■ , . , , . . ,. . ,. I kom in obupom gladujocih na draginja z divjo naglico navzgor, | . , v . , J vse merodajne oblasti. a plača se ni povišala niti za d est Da, da, da! Ali je družba po^"'''*la vsaj Kralj in kraljica v Marienbadu. fe inozemskih listov pred 14. avg. posnemamo: "Srbska" kraljevska dvojica — tako pišejo doslovno in sicer, kakor pravijo sami, na podlagi iporočil iz Beo-grqda — "bo dospela dne 14. av-. glista v Marienbad. Stanovala bo v znanem hotelu Weimar v t;nih apartmentih, v katerih je bival svojčas angleški kfalj Edward in ki se jih prišteva najlepšim v celem Marienbadu. Meu'blement je še ravno čevlji vozi ta gospp . avtomobilom v zentirat se Že cel« leto se dnem gibanju. - .jje linske W j) smeje kolege, m ravnajo ipo včlanjen P" pod vodst\^ I" Siikljeta sevbcdoče k«'4 lavskim ------------ lavsKim d isti, katerega je rabil v .^^gdls /ni-rl VTT '• Pnclnnin ' , ,-i. 1,„nitalist® ' "King Ekhvard VII." Poslopje starodavno, patriarhičn^ — gos posko, ekskluzivnefa, značaja, nadutih , aobiii naš račun ter je 6bstojalo že leta 1822, ko gj^i opravičem" ,bo se je mudil v Marienlbadu nemški pesniški velikan Goethe, ki je stanoval v ravno istih prostorih. Za spomin na to bivanje visi v salonu še danes izvrsten portret znane Goethe jeve ljubimke Urlike von Levetzow, kateri je posvetil peisem: "Trilogie der Leidenschaft". %a "srbsko" kraljevo dvojico s spremstvom rezervirano j^ 20 — (reci in beri dvajset) — sob. Varncistno službo ipri kraljevi dvojici bo oprav- ne, SI tino od tega. Rudar je padel' v 6 mesecev že trajajo in zavla- rnalo dobre volje za red in rad injljalo 20, posebno izbranih poli-mir)! jcijskih organov (uradnikov, a- Ničl niči nič! jgentov, istražnikov) pod vod- Kdo je kriv torej, da je rudar- j-gtvom visc'kega policijskega fun- tako obupno stanje, v kakršnem čuiejo prošnje živih podzemelj - I delavstvo prijelo po zadnjem kcionarja ipMlškega policijskega se še n| nikoli nahajal. j skih okostnjakov, ki pričajo j sredstvu ».amoobrambe pred po. Delavski zastopniki so ukrenili njihovi nadčloveški potrpežljivo- 'ginom od lakote? Kdo je zakrivil stavko? I To je zakrivila blazna požreš- ne oblasti spomenico z zahtevo, da se mezde za IOO'^, povišajo. ^ ^ _ iTakoj po tej spomenici so inter. Zdsj liO j© strajk rudErjoV popolnoma zavrson, stl djk ivenirali v Bel gradu pri ministr-iia železnicah pa je v procesu završitve, se od vse^ strani 'skih zastopnikih delavstva, a ori. vse, da bi rešili mezdni spor nor- sti, vse trkanje na vrata bogati-malnim potom. j nov je bilo brezuspešno, vrata so Dne 20. aprila so poslali na ostala trdno zaprta. Slišal se ie trboveljskih kapitalistov in družbo, vlado in vse kompetent- le kruti smeh blaznih in debelih injen brezmejni cinizem! izkoriščevalcev, katerim je denar | Rudarji in njihovi zastopniki si ljubši kot življenje 40.000 rudarskih delavcev, žen in nedolžnih otrok. Ali je Slovenija videla že večjo umivajo roke nad zločinom, ki ga uganja trninom. Javnost naj na kapitalist z gladnim podlagi teh ravnateljstva, ki so že dospeli v Marienbad iz Prage." Mlinsko delavstvo v Kranju. Tukaj nje mlinsko delavstvb se nahaja v prav obupnem stanju. Od nikoder ni pomoči. Delamo kot živina, ne zaslužimo pa toliko, da bi si lahko kronflpir zabelili. Skratka, brez vsakih sredstev smo; v slučaju bolezni ve lo svoje ribcru. . Majdič v CelJ ' da date »vojem ,ji0K služi! ' i če nima razu sko eksistenc" ^ pre gvojo lyii 'cem in volj dclgo - nja je konec- popolni ni celo « , je zaradi teg licija intervc"''" bombe. du ,0 .morale P«»f mošnje di naglega ke krone, čelo odpusJC«'" dalvce. SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkiewicz. V tišini je bilo slišati samo zasopljeno dihanje kamel in zamolklo urno udarjanje nog 6b pesek, včsalh pa žvižganje palic. Nelka je bila že tako zmučena, da jo je Stanko moral držati na sedlu. Neprenehoma je povpralševala, če bodo .kmalu na mestu in očividno jo je krepila samo še nad a. da kmalu zagleda očeta. Toda zaman sta se oibaozirala okoli. Pretekla je ura, potem druga; toda niti sot'orov niti ognja ni bilo videti nikjer. ' Zdaj so lasje vstajali na glavi Stankovi, kajti spoznal je, da so jih uropali. VI. Gosi)(Kla Rawlison in Tai'kowski sta res pričakovala otrok, toda ne med peščenimi griči Vadi-rayana, kamor nista .imela- niti veselja niti potrebe potovati, ampak ix>polnoma v drugi strani, v mCatu El-Fachem, nad kanalom istega imena, pri katerem sta ogledovala pred lete m končana dela. Razdalja med El-B'achem in Medinet znaša v zračni črti petinštirideset kilometrov. Ker ipa ni neposredne zveze in je treba potovati na El-Vasta, kar je še enkrat tako daleč, je naredil gospod Rawlison, ko je pregledal železniški vožni red, sledeči načrt: Hamis je odšel ipredvčeraj," je rekel Tarkowske-mu. "in v El-Vasta dobil vlak, ki gre v Kairo, torej je v Medinet danes zjutraj. Otroci se pripravijo v eni uri. Ako odidejo proti poldne, morali bi čakati na nočni vlak, ki gre ob Nilu, ker pa nisem dovolil Nelki potovati po noči, bodo odrinili danes zjutraj in bodo tukaj po zahodu solnca." "Da," rekel je Tarkowski, "Hamis se mora nekoliko odpbčiti, Stanko bo seveda ves zakipel, toda kadar se gre za Nelko, je mogoče vedno računati nanj. Sicer •aem mu pj, tudi pisal, najnepoti-jeta po noči." "Vrl de'eko in zaupam mu popolnoma,"' je odvrnil Rawlison. ' "Jaz tudi. Kljub svojim raznim napakam je Stanko odkritega značaja in nikdar ne laže, ker je pogumen, ližejo pa samo bcjazljivci. Tudi odločnosti mu ne manjka in če se bo s časom nekoliko pomiril, mislim, da bo lahko živel svetu." "Brez dvoma. Kar se pa tiče živahnosti, mislim, da tudi ti nisi bil drugačen v tvojih letih?" "•Priznati mbram, da ne,"odvrnil je smeje se gospod Tarkowski. "Toda. zdi se mi, da nisem bil tako poln zaupanja v sebe, kakor on." "Nu, bo že prešlo. Za sedaj pa bodi zadovoljen, da imaš takega dečka." "Ti ipa, da iAiaiš tako sladko in ljubko stvarlco, kaklor je Nelka."' ■"Bog naju blagtfslcvi," odvrnil je Rawlison gi-njeno. Prijatelja sta si stisnila dlani, potem sta začela pregledavati načrte in proračune kanalskih del. Pri tem delu jima je pretekel čais do večera. : , Ob šdstih, ko se je že storila noč, sta na postaji in hodeč poperonu, sta se naglo razgovarjala o otrokih. "Lepo vreme, toda hladno," odzval se je gospod Rawlison. "'Bog ve če je Nelka vzela s sabo tapb obleko?"' Stanko bo o, tem mislil in Dinah tudi." "Meni je pa žbl, da nisma sla sama v Medinet, namesto da jih sem kličeva." "Saj veš, da sem ti to svetoj^al.'' "Vem, in ako bi namanebilo treba odtod potovati dalje na jug, bi bil temu pritrdil..Izračunal sem pa, da bi nama. pot vzela mnogo časa in bi zamogla biti manj časa skupaj z otrokoma^ Sicer ti pa priznam, da me je Hamis nagovoril da bi ju dal sem pripeljati. Rekel ml je, da ju je silno vesel in bi bil srečen, ako l)i mogel iti ponje. Saj se čudim, ako sta se mu priljubila..." 'Pogovor so pretrgali signali ki so naznanjali prihod vlaka. Cez nekaj trenotkov so se v temi prikazale ognjene oči železniškega stroja, obenem se je raz-leglo njegovo težko sapenje in dihanje. Vrsta razsvetljenih vagonov se je pomaknila ob peron'u, se zazibala in obstala. "Nisem jih videl pri 'nobenem oknu," je rekel Rawlison. ■'Morda sede kje notri in pridejo takoj ven."' Plolpotniki so začeli izstopati, toda bili so skoraj izključno Arabci, ker El-Fachem razun lepih palmovih in akacijevih gajev nima nič posebnega. Otroka nista prišla. "Hamis je najbrže zamudil vlak v El-Vasta", spregovoril je s tonom slabe volje Tarktwski, "'Ali je pa zaspal po nočnem potovanju in pridejo šele jutri." "'Morebiti,"' odvrnil je nemirno gospod Rawlison. '"Mogoče je pa tudi, da je kateri izmed nju obolel." "Stanko bi v tem slučaju brzojavil." '"Kdo ve, če naju ne čaka brzojavka v hotelu?"' "Poj diva!" Toda v hotelu nista zvedela ničesar. Gospod Rawlison je postajal vedno bolj nepotrpežTjiv." "'Veš, kaj bi se še moglo zgoditi?"' rekel jo Tarkow ski. "Ako je Hamis zaspal, ni maral tega priznati o-trokom in je prišel do nju šele danes in jim povedal, naj odpotujejo jutri. Pred nama se bo pa izgovarjal s tern, da ni razumel najinega povelja. Za vsak slučaj brsiojavim Stanku." , "Jaz pji mudirju v Fayum." Ad*' Cez nekaj trenotkov sta odšli d da še ni bilo vzroka vznemirjati nirja, pričakujoča odgovora, p^ež'^ ,-or rano zjutraj sta bila že na nogah- • v v , -o se je je prišel šele okrog desete ure i" jta "Poizvedoval na postaji. včeraj v Gharak-el-Sultani." Lahko se razume, kakšno polastila obeh očetov pri tej kai čfl.tsa sta crlt^flolo riviio- na drUŽ fs ,|f kaj časa sta gledala drug na ^ razumela besed brzojavke, pbteni p, je bil človek nagle jeze, udaril z kel: , g "To je Stanko naredil, toda .1^ takih reči. .t; (3 "Tega ne bi se nadejal Nelke. 'P* je.P'' Nekaj trenotkov pozneje j-.' ^« '"Kaj pa Hamis?"' ' , ^ \'C ■ '"Ali jih ni več našel m ne pa za njima?" "Tako mislim tudi jaz. , ■ Uro pozneje ,sta že odi^to^ torih so povedali, da sta odšla staji BO pa potrdili, da se je odP® v El-Gharak. Stvar je postaja g in razjasniti jo je bilo mogo'ce Na tej postaji šele se je resnica. PCstajenačelnik, oni jK'' j-j.- očali je povedal, da 'je videl in osemletno deklico z nen v pustinjo. ganio Z8:'ela mlado Z"'"'' 2' (Dalje pv fill.) HENRI BARBUSSE; Poslovenil Anton Del^ljak. lou] smrdljiv dihur, j •^mpak Napo- . velik ^ menoj 'S mož. pred !» ^ mož'', slišiva, kako je slavil bo-jevitost svojega zadnjega otroči-ča. Marthereau povesi svoje roke, maje s trudno glavo in šibka luč meče na pregrado senco te dvoj-jne krenje ter jo naglično spači. — Oh, se oglasi moj skromni tovariš, vsi vkup smo dobričine, po vjhu pa se nesrečni in ubožče-ki. Ampak neumni, preneumni smol Znova okrene svoj pogled name. Iz obličja tega ščetinastega velik kodrilf.sca odseva dvoje lepih svitu nase JU razdra- mrzel* poteg- ' Hi i . ^tjer goina- ! 'k , J"»'« kopi« .Kg.- ^ grob- ' S ozre va. \r K, ^'jeni je smrd-■ jl^oleon pa SPOMIN (P (POČ) a ni boljšega kakor sVike *^'^1 posamezno ali z družino Posebna pozornost za novoporočence. SUPERIORc=zp F^hoto Studio 7033 SUPERIOR A VE. ®ukovnik in Frank Preveč if M m ii M M j' Ni boljše pijače kot je naš -Niča GINGER BEER LE ENKRAT GA POSKU-SITE IN ZAHTEVALI GA BOSTE VEDNO IN POVSOD. TO VAM JE PIJAČA, KI VAS POKREPCA IN UGASI ŽEJO. Nekaj popolnoma novega! lEEA^E BOTTLING CO. % ^ vsakovrstnih mehkih pijač 6517 St. Clair Ave. Princpton 262 pasjih cči; čudijo se, sanjajo premišljajo še dokfij zmedeno o re Čeh, ali v svoji neoskrunjeni po-hlevnosti pomalem razumevajo. Potem odidemo iz nepriprav-nega kritja. Vreme se je kolikor-toliko ublažilo: sneg je skopnel in vse je zopet zakaljeno in o-nesnaženo. — Veter je polizal sladkor, pravi Marthereau. * Ukazano mi je spremiti Jožefa Mesnila na obvezovališče ob py-lonski cesti. Nqerdnik Henriot mi odda ranjenca ter izroči evakuač-ni listek. — Ce spotoma srečata Bert-randa, mu ne pozabita naročiti, naj se pašči, razumeta? Bertrand je bil nocoj na zvezni straži in že celo uro ga čakamo — stari je že nestrpen in zdaj ga popade jeza. Odrineva. Jožef je malo bolj bled ko po navadi in tih kakor vselej. Stopa polahko. Včasih obstane in kremži obraz. Hodiva po rovih. Nenadom?, ae pojavi možanec. Volpatte je 'n izpregovori; — Z vama pojdem do vznožja. Brez posla je, .vihti sijajno, zavito paličico v roki in stresa kakor kastanjete dragocene škarje, od katerih se nikdar ne i oči. Vsi trije izlezemo iz bližavnice, zakaj svet visi tukaj / za krogle ni nevarnosti, topovi pa mirujejo. Cim smo zunaj, naletimo na skupek ljudi. Prši. Skozi težke noge, ki rasto kakor otožno drevje iz tal, je videti v tanki megli na sivi planjavi mrtveca. Volpatte se prikrade do vodoravne postav«, okrog katere stoje one navpične podobe. Tedajci ss burno zasučs in nam zavpije r — Pepin je I — O! iekne Jožef, ki že malone omedleva. Opira Se name. Približava ?e. Pepin leži iztegnjen, roke in noge moli o ds-jb«; po nabreklem, popkodovanem in strašno sivem obrazu mu lijc dež. Potem nam pripoveduje možak z rovnico v roki in s potnim obličjem, ki je razorano od črnikastih vraskic, o Pepinovi smrti: — Zlezel je bil v peščero, kjer so se bili poteknili Švabi. No, tega pa nihče ni vedel; prekadili so beznico, dajo osnažijo; potlej pa so po ceremoniji našli ubogega brajana mrzlega, stegnjen je bil kakor mačji drob med nemškim mesom: Pruse pa je bil poprej zaklal — ej čisto pošteno jih je bil poklal, to lahko rečem, ker sem mesar pri Parizu. — Že spet enega manj pri roju! je dejal Volpatte, ko smo odhajali. Sedaj Btojimo vrhu planote, čez katero se je podil snoči blazno naš vihar; tega kraja ne spoznamo več. Tedaj se mi je zdelo, da to č -sto ploska in vodoravna plan, v resnici pa visi n asplav in postala je neznansko mrtvišče. Vse go-rnoli od mrličev. Podobno je pokopališču, s katerega bi bila posneta vrhnja plast. (Dalje prih.) Central 1 362-W C. Cerrezin. ^KO-SLOVENSKI odvetnik ^Ve . Engineers Bldg. St, blizu Public Square. KONEC POLETJA. WWW POZOR! $s$ fi s 8 n 8 B a fi s h CIST g og v kosih g 2 tona vsakem odjemalcu || 1^29 Pokličite po telefonu Hit' f^r\ Kenmore 260 w\OLLInWOOD shale. & supply co. *eaao Saranac Rd. Sprememba letnega časa je tu. Prav mnogo ljudi trpi v.^ako leto vsled te spremembe. Počutijo Se slabe, njih tek je slab, o-t tudi jo se hitro in se počutijo nekam čudne. Z drugimi nadlo-mi pa pride nivadnc tudi zf.-basandst. Za laXvi stanje je Tri niijevo Gren.c > Vino prav blagoslov. T%čijM želodec in črevesje, osveži in ojači v.o.r, sistem, zboljša tek, in vas zopet pomiri. Po mirno pr(»bi:i noči vstancte zjutraj polni živahnosti. Vs?.k lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjevc Grenko Vino v zalogi Za revmatizem, trganje v ledju, ki se tudi navadno odzovejo spremembi vremena, vabite Triner's Liniment. Vam hitro o-lajša 'bolečine. Za vnetje grla pa poskusite Triner's Antiputrin, prijeten in uspešen izipiralec grla! Najvr.inejža in najoametnejša investicija je, posoditi denar na imetje. Ce investirate svoj denar tako, ni le najvarnejše ampak zasluži vam še enkrat toliko obresti kot jih dobite od hranilne vloge, ki vam nudi le po 4%. Hranilnice ne držijo vaših prihrankov v njih blagajnah. Ce bi delale tako, vam ne %i mogle plačevati obresti. Banke manipulirajo z vašim denarjem, vašg prihranke posojajo na posestva (Mortgage Loans) da jim služijo 8 do 17% obresti dočim plačajo vam le po 4% ostalo pa obdržijo same. ^ Vi bi imeli to diferenco lahko sami, če bi znali manipulirati z vašim denarjem kakor banke. Banka je takorekoč ve-režnik za tiste, ki sami ne znajo obračati svojega denarja. Za tiste ki ne znajo kako, je tu ustanova "THE PROPERTIES FINANCE CO.'' četrto nadstropje, Bulkley Bldg., Cleveland, O. Ta družba je ohijska korporacija pod državnim nadzorstvom ter ima $250,000.00 avtoriziranega kapitala in ljudje ji dajejo svoj denar na razpolago proti svojim sqkuritetam. Družbu daje posojila na zanesljiAra posestva ter zasluži cel dobiček in vam plača po 8% obresti na vsakega pol leta na prednostne delnice in ostalo na common delnice. Ali je \boljse kot 4%? Poleg tega so investacije ravno tako varne kot na bankah. Ta-o torej ne delate ničesar druzega, kot izpustite verižnika in spravite sami ves dobiček. To je najpriprostej?a in najdobičkanosnejša inveatacija za ljudi, z mahnim kapitalom. Poleg tega ne izgubljate časa in vam ni treba skrbeti. Vsak dolar katerega mi investiramo, ima za seboj posestva in ni torej nobenega govora o izgubi. Za vsakih $100.00 katere vplačate boste sprejeli eno preferred delnico s kulminacijskimi obrestmi in pokvico common stock. To je ameriško podvzetje in vaš denar je ravno tako do'brodosel kot koga drugega. ' ODBOR DIREKTORJEV JE KOT SLEDI: " " ' ' Jcel H. Fuller, predsednik Arthur Pettibone, C. W, Bonfils, Podpredsednik, The Stoew Fuller C-trebiein. Ako rabite pomoSI, po-klieite nas po telefonu. PRINCETON 1372. Odprto tudi ob nedeljah. ELYRIA AUTO REPAIR & WELDING 6i>12 St. Clair Ave. i >rininriKiiiiiuiifiinuiruiiuuuuiiniiiiuuuutniuiiiwin(iiiiiiiiiinflinnimauiiil radne ure oa J-8. ure zvečer. JEWELER/*^"' SLAVU"' ^ ssfSl PARIS •—■ . -jti % j k vrstne ."4® |est o^, f 1 vahšce ,^j]ntc8i , kabini. Jw' .dprt/ ra, brivnica. kftjin'/jaifc "»t na francoska #h pivo Berviran" ?ji ba, ples. %. /aško m *1 Ta družba J jogos'"^ i prevažujoča prev Ck.y'.rf'J/' "jih pgeo,i , in Za vse P:^i ioK»'^ p" i oglasite .P., a'' ^ I French J binem^urg^^TE S ^,,y. J p<'W stalno, da ^ ;gge. v sobe za P^Ea telu boste P ggin- jff9 dek ' vi jo Lahi ., i na zamenj«'® i^jtU"; ko vas J«"!., ravMSt v .«» % ) y r menjant d __o68^ -# "'■»"»VEt '/m jfllijs"" Postoj"^' jjjlj9' E%'