Št. 69.
V Gorici, v soboto dne 27. avgusta 1904.
Iihaja dvakrat m tedea, in aioer v sredo ia loboto ob 11. ari predpoldne ter stane z Izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po polti   prejemina ali v Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,    3-30
3etrt leta.......3 , 40 ,   ,    ,   170
Posamične Številko stanejo 10 vin.
NaroMno sprejema upravniStvo ˇ Gosposki ulici jtv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GatrScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. aveoer; ob nedeljah pa cti 9. do If. ure. Na naraeiia kres dopailaae ¦aroJnlre ie ae ailraa*.
Oflaal !¦ *>•*'•¦'*• ce raCanijo po patit-vrstah čn tiskano t-krat 8 fcr., t-krat 7 kr., 3-kiat 6 kr. vatla vrsta. Večkrat po pogodbi. — Veije črke po proator*«-- Keklatne in spisi v uredniJkem delu 15 kr. vrsta. — 7*% obliko in vsebino ogiaso*? odklanjamo vsako odgo-
TofeaJ XXXIV.
>Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr K. Lnvric
Uredništvo
• i nahaja v GosporM nliol St. 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do' 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. vi. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino lu oglase je plačati loco Gorleu.
Dopisi nuj se pošiljajo le nredulstvn. ""•"  NaroBnina, reldamaoijo in droge re6i, katere ne »padajo  v delokrog uredništva,  naj  se  pošiljajo le upravnlltvu.
»PRIMOREC«'
IK^n1?0^,:8086,* VBBk »etekin 9lan« vse loto 3 K JO h ali gld. 1-60.
«8o5a» in .Primorec* se prodajata v Goriol v to-bakarni 8ohwarz v Šolski nlioi «u Jellersits v Nunski uboi; — y Trstu v tobaiarni LavrendiS na trgu dolla Casorma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talefon st. 83.
»Gor. Tiskar \< A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Korber potuje v Galicijo.
* Vojna na Dahnem Vstoku je obrnila »W vseobCo pozornost v toliki meri, da -> -koro pozabili za hip, da imamo na , ia„i; minteterskega predsednika, ki se.ii ?u aliiu iijizo ter premišljuje, kako bi vendar ^pravil našo zbornico poslancev v tak tir, da bi Slo ii3pn.'j tako, kakor velevajo nemške zahteve ter bi b\'.\ vsi slovai /ki nezado-veljtieži potisnem v stran.
TrJ Port-Arlur je to vprašanje, in zaman se trudi Kurbcr ugnati isto. Poskusil je in marsika;, pa vse se risu je S a izjalovilo; sedaj je segel po novem puškinu. Kurbcr odpotuje v 0 a lici i o, Uradno se zatrjuje, da ima njegovo potovanje Se ia namen, da spozna d< / >!o ter se pouči o raz-inerali in potrebah na licu mesta sam, ali vsa javnost svo.i vendarle pod tem uIhoiii, d a a ni a njegovo p ot o v a u j e velik politi«': a n p o m o ii in na m e n. — Kar najprej povemo, da Port Arlur v Azei utegne kontno pasti, listi Port-Artur, katerega hoče on podreti, pa ostane t
Megoce, da ros pridobi Posjako r,a se. da bi Sli na tv-rher^eve limanicr ter bi bili pripravnem, postavljati se prcdt drugim SIc-vanom v ?.bcru;ei vkupito t Nemci, aii če tu b bi so to zgodilo, bt ostalo bržčas le pri poikusih, kajti Se ;e druge n:ati, ki stre tudi vse takf sveto aa jim vsaj oneu.ogoči delovanj".
<v\?ka chstrukcija res vh m dosegla uspehov, ker vlada ra.Se pusti, da razpada parlamentarizem nego da bi ugodi!* njihovim opravičenim zahtevam ter izvedla ravnoprav-nos{, zajan:Ceno v temeljnih državnih zakonih vsem narodom, in ;i je več mar za to, i*e kriči par tisočev pocestnih Neme*- o namišljenih krivicah, kakor pa če im > .<i Slovanov trpijo pod resnično krivic?, s katero se jth vlada.
KOrber se je bi; postavi!, kakor znano, na stališče, da Slovanom ne da ničesar brez j.rivo!jen;a Nemcev. V zadnjeit. fasu pa se /; vendar nekaj zgoltb proti ^o!;i Nen»-cv v, namreč na ucite!;i?::h v Opavi m Tc-?ir.ii   »o   se  uvedle   »".u.anske   paraic!kc,   in
Nemci niso dali v to privoljenja! Krik je nastal med Pangerrnani radi tega, tudi demonstracije ?o se vršile, depulacija je prišla h Kurberju protestirat ter ga prosit odpo-moji, ali jo je hladno odslovil — paralclk? pridejo kljubu vsemu kričanju Pangermunov. Paralelkc pa je vslvarila v istiui le s k r a j-n a. u is i u a p o t r e b a ter so le nekaj, kar bi moralo ze zdavnaj biti, oziroma bi moralo biti več. O Ldci naklonjenosti do Slovanov ni nikakega govora. Toda iz tega dejstva hočejo sklepati, da ceska obstrukcija nima odslej pravtga pomena več, ker da je bi! njen glavni namen, zdrobiti nemSki veto pni vladi, kar pa da se je zgodilo sedaj ¦/ ustanovitvijo slovanskih paraVtk v [ Upavi in TeSnu. Kadi tega rečuna Kiirber s toliko večjo gotovostjo na to, da pridobi Poljake proti obstrukciji, zlasti a?, če ugodi kakim njihovim posebnim željam glede Galicije. Vse to pa je Je manever. K<"«rbcr je Korber, ki ne izpolni nikdar opravičenih slovanskih zahtev, vsled česar pa tudi nikdar ne doseZe, da bi zbornica pod njim prišla kedaj do rednega delovanja. Ako je z ustanovitvijo pand vik v Opavi in Tefiiuu res zdrobljen nemški vitu pri vladi, potem bi se bil obrnil dr, Kurber do 0'hov ter jim rekei: udsl sem se pravic'«, nehajte  cdr&truirati,   ?.ačnimo   redno
delo    v    zbornici.....    Seveda   bi    moral
storili kaj tukega te izreden parlamentarce, da bi se zajedno ubranil ncm&ko ob-fiirukcije. Ali tak mo?. ni Ktirbcr I Nemcev ne zapusti, pač pa i«če opore, da bi jim še pomagal. Pd,ake hoje pridobiti za se, in njim ka?.e, če?, kako tnalo vredna je trditev, da vlač* ne stori ničesar za Slovane, ako ne privolijo Ne:: ci; glejte v Opavo in Tešin. ' .;hi so revolncijonarci, katere treba pustiti dccela na cedilu.
Kurber je   dobro nastavi!   svoje   iima-
nice, na katere pa se končno vjame Ic sam;
kajti prišli smo tako daleč, da se ne odneha
več o.i boja za jednakopravnost, in dokler te
ni, ne bo miru   v   Avstriji,   no   bo   rednega
I parlamenta. K^rb.^r   naj   !e   hodi   okoli,   vsa
¦ pola in vabljenja   mu ne  prin^so  zasoljenih
j vspehov, in bliSrijO zasedan;e državnega zhnra
? bo tako brezplodno, kakor zadnjo.   Kriv   na
i tem   je  Korber,   kriva  je  vlada,  ker  noc<-
poznati jednakoveljavnih narodov. Slovanski HaPeui narodi pa se ne bode dali več tako tlačiti, kakor poprej. Korber se morda vrne poln upov iz Galicije, ali naj pomni, da prav vsled tega ut»gnejo vstopiti Čehi Se bolj ogorčeni v zbornico ter da se ista otvori v se bolj grozečem znamenju obstrukcije, kakor zadnje čase! Poljski klub je res važen faktor v parlamentu, in brez njega je težko vladati, ali Čehi tudi nekaj veljajo, in kdoj hoče to veljavo manjšati, zadene ob nepoln irlj i v odpor.
KOrber naj pride na dan s pravico in jednakopravnostjo, s politiko po ovinkih, naperjeno proti tistim, ki kličejo po pravici in jednakopravnosti, ne opravi nič. O tem bo imel priliko prepričati se bržčas zopet v bližnji jeseni.
Ricmanjsko vprašanje.
(Dalje.) Novi kaplan KranCiC je priSel v Ric-manje dno 10. febr. 1903. V vas je bilo prišlo ob jednem nekaj orožnikov, mnogo pa jih je ostalo zunaj na polju. Pravili so, da je bil prilel v Borit tudi okr. glavar. Mislili so, da Ricmanjci s silo zabranijo KrančiCu spraviti v farovž pohiltvo. Ta novi kaplan je pravil v Vatovljah, kjer je prej služboval, kakor so raznesli ljudje, da on užene Ric-manjce v štirinajstih dneh v kozji rog, da jim izbije iz glave staroslovcnsko mašo kakor tudi samostojno župnijo ter da jih brez posebnega truda podredi zopet dolinski župniji. Po svojem prihodu v Ricmanje je videl, da ni nikogar v cerkev. Zategadei je začel nagovarjati ljudi, naj se udajo, čeS, da škof doveli tudi njemu brati mašo v starosloven-skem jeziku, le naučiti se mora Se poprej glagolice, o samostojni župniji pa je previdno molčal. Za tem se je zgodilo v Ricmanjib marsikaj, kar smo svoj čas tudi omenjali, ali vse to ni bilo namenjeno v pomiritev Rio manjcev, marveč v razdraženje. Seveda vsega ni bil kriv Krančič sam, ker je moral delati po višjem nalogu; njemu in orožnikom so bili dani natančni ukazi, kaj in kako se mora delati. Vsako najmanjio reč so morali ovaditi   sodniji   ali   glavarstvu   v  Kopru. Škof
Nagi je hotel opraviti vse s silo, Te ovadbe so bile take, da so jih končno začeli zavračati eelo na glavarstvu in m sodniji —zato pa jih je moral odslej kaplan Krančič sporočati v Trst na ordinarijat, in take ukaze je sprejemal od tam, da je nekoč, ko je prebral neki tak ukaz, vskliknil proti neki osebi; Kaj mislijo, da bom z revolverji streljal na Ricmanjee? — Ko je hotela sodnija v Kopru kaznovati par oseb na take ovadbe radi ma-lenkoslij, je zastopnik drž. pravdnistva sam odstopil od obtožbe — nd, kaznoval jih je pa potem c. kr. okr. glavar s tridnevnim zaporom!
Od cvetne nedelje do 16. junija, ko je odSel kaplan Krančič, je stal pred farovžera v Ricmanjih na straži orožnik po noči in po dnevu, čeprav seveda tega ni bilo treba. V tem času so hodili v Ricmanje večkrat razni odposlanci Škofa Nagla, kanoniki in druge osebe, tudi dolinski župnik, iskali so denar, stikali po ključih itd., ali nikdo ni praSal po neumrjočih duSah.
Povodom praznika Sv. R, Tel. je izdal škof na Ricmanjee pastirsko pismo, v katerem jim pravi, da ima skrb za nje ter jih vabi, da naj se udeležč procesije na Telovo, ker sicer jim mora končno vzeti .postavnega pastirja", kaplana Krančiča. Da odstrani krivične razmere, pod katerimi trpijo Ricmanjci, ter jim zlajša bremena, o tenr škof lepo molči.
Ono pastirsko pismo se glasi tako-le:
Vernikom Ricmanj in Loga!
Že od začetka svojega nadpastirskega delovanja ste v Kristusu preljubi verniki predmet moje posebne skrbi in od zadnjega postnega časa se Vas v vsaki sveti maši živo spominjam in Vas ljubemu Bogu toplo priporočam, „da bi vodil nestalna srca in vam milostno podelil odpuščonje in mir."
Danes, na prvi petek meseca Jezusovega Srca, Vas vnovič po očetovski opominjam, da se okoristite blagoslovova Jezusovega Srca in uporabite priliko, katero Vam nudi bližajoči se praznik Presvetega Reš-njega Telesa: da se namreč — kakor VaSi sosedje — združite okoli Zveličarja v Zakramentu in Mu daste čast, katera Mu pristoji. Dovoljujem  radi   tega,  da  se  drži pri Vas
Ubogi Fantec se je začel opravičevati. Njegova žena je bila bolna, in sedaj mu je zbolel še otrok v zibeli; zadušit; ga hoče. Prišel je prosit sosedo pomoči, sam pa poteče v Paimpol iskat zdravnika.
Kaj je njej na tem, njej? V lastni bolečini jej je zamrlo sočutje za tujo nesrečo. Zgrudila se je na klop ter gledala strmo predse, kakor mrtva; ni mu odgovorila, ni ga poslušala, ni ga pogledala. Kaj je njej do tega, kar jej pripoveduje ta človek?
Razumel je; uganil je, zakaj mu je tako hitro odprla vrata, in žal mu je bilo, da jej je povzročil | bolest.                                                                    .    .
Jecljal jo nekaj v izgovor:
—  Res, vas bi ne bil smel nadlegovati, vas....
—  Mene, mu je naglo prekinila besedo, — in zakaj ne mene, Fantec?
Hipoma se jej je vrnila zavest, kajti ni se še hotela kazati ljudem obupane, nikakor ni hotela tega. In potem, tudi njej se je zasmilil Fantec; oblekla se, je ter šla za njim. Zbrala je še toliko svoje moči, da je čuvala ob otrokovi zibeli.                                 .
Ko se je vrnila krog štirih zjutraj domov, je za trenutek zaspala na postelji, ker je bila zelo utrujena.
Toda oni trenutek brezmejne radosti je pustil v* I njenih možganih sledove; sledove, ki so vplivali na njeno spanje; komaj je nekaj trenutkov dremala, ko se je hipno stresla ter se prebudila, dvignila se je na pol po koncu, kakor bi se nečesa spominjala. 1., j kakor da je zopet začutila svojega Jana tu... Iskala je med zmedenimi mislimi, ki so jej prihajale v trudno glavo, iskala je, kaj bi to bilo...
Islandski ribič.
Picrre Loti.
Roman. \z francoščine. preveJ Fran Šturm.
O, ko bi ga niogift videti, k ik?o:i je bil v tem trenutku, nit pa vsaj ostanke njegovo 1... Da bi hotela Devica, h kateri jo toliko molila, ali pa kaka druga :.ebe*>ka moč storiti čude?, ter joj pokazati njenega •lana živega, na potu proti domu, - ali pa vsaj :.jegovo truplo, pokopano pod vaiovi... Samo da bi bilo že gotovo, samo da bi že vedela 1!...
Včasih se jej je hipoma zazd»lo,da vidi tam daleč r.a obzorju belo jadro: -Leopoldina- se vraea, naglo se približuje obali I Tedaj se ji> mehanično zgenila, kakor bi hotela vstati ter pohiteti na obalo, da vidi, f« je res...
Zgrudila se jo ter zopet obsedela. Ah! kje je bila v tem trenutku »Leopoldina«? Kje je pač mogla biti?.,. Ma morju, gotovo na morju, v onih strašnih daljavah ob Islandu, zapuščena, razbita, izgubljena...
Slednjič se ni mogla več iznebiti to misli, mučila jo je po noči in čez dan; ostanki razbite ladje plavajo po tihem, rožno-sivem morju; počasi, počasi, počasi, brezglasno, tiho kakor v posmeh se zibljejo sredi globokega miru mrtvih voda... X.
Ob dveh zjutraj.
Po noči je pazila na vsak korak, ki se je bližal. Pri najmanjšem šumu, pri najtišjem nenavadnem zvoku
jhta joj zatrepetala senci; začela so jo žo grozno boleti, ] ker so bila vedno tako napota na vsak Šum. ]          Ob dveh zjutraj.       Tudi nocoj je poslušala, ka-j
| kor druge noči, s sklenjenimi rokami in odprtimi očmi |v temo. Zunaj nad planjavo je bučai veter v zateglih | glasovih.
Naenkrat ho začujejo moški koraki, naglo se približujejo po poti. Kdo je neki prihajal ob tej uri? Planila je kvišku kakor elektrizirana, srce jej je nehalo biti...
Koraki so no ustavili pred kočo, in potem je bilo čuti stopinje po kamnitih stopnicah, ki so vodile do vrat.
On!... O, nebesa, on!... Potrkal je, kdo bi mogel biti, če ne on!... Skočila je s postelje, bosonoga. Čeprav je bila že toliko dnij kakor ubita, skočila je vendar hitro kakor mačka poti vratom ter razprostrla roke, da objame svojega Jana. Brez dvoma jo prišla »Leopoldina« po noči ter se ustavila v zalivu pred rors-Evenom — in on, on jo hitel k njej. Vse to je šinilo bliskoma skozi njeno možgane. In že je stala pri vratih ter si do krvi odrgnila prste na trdem zapahu, ki ga je hotela v naglici odmakniti..,
— Ah!... Kakor okamenela je obstala na pragu, glava se jej je sklonila globoko na prsi. Njene lepe blazne sanje so bile pri kraju. Bil je samo Fantec, njen sosed... Ne, o Jami ni bilo ne duha ne sluha. Razumela je to hipoma, in čutila je, kako so je po-greznila iznova v isti globoki prepad, isti črni obup, v katerem je bila še ravnokar.
ravno tako, kakor v sosednjih cerkvah, procesija sv. Refinjega Telesa, da morete nositi svojega Zveličarja mimo svojih his in po svojem polju, da prejmete od Njega prepe-vaje Mu slavospeve božji blagoslov. Vstopite potem kakor bratje z vihrajočimi zastavami v svojo cerkev, katere ste se že dolgo ogibali, in začnite vršiti zopet svoje krščanske dolžnosti in omogočite na krščanski način svojemu pastirju, da stanuje med Vami.
Ce si ne vzamete k srcu tega očetov* skega opomina, Vam bom moral odvzeti Vašega postavnega pastirja in mu nakazati drugi delokrog, kjer ga bodo sprejeli z odprtimi rokami. Ne dovolite, da pride do tega. Bodite niosje; oiresite se strahu pred nekaterimi osebami; tukaj se gre za VaSo vero, s kojose nekateri lahkomisljemr igrajo.
Pomislite, da te osebe ne ostanejo tu dolgo časa, tudi one so minljive, med tem ko je Vata duša neumrjoča; če izgubite svojo dušo, Vam nihče več ne more pomagati skozi vso večnost.
Krščanske žene t Pokažite, da gojite ljubezen do Svete Družine, in ne dopustite, da se v Valih družinah prezira varstvo Svete
Ce se Vasi otroci pri če sedaj na zaničevanje cerkvenih postav, bodo gotovo kmalu prezirali tudi oblast svojih staršev.
Vporabite čas, ki Vam je dan, pogovorite se še s svojim pastirjem o rečeh, koje so potrebne za procesijo Svetega ReSnjega Telesa in skrbite, da si pri tej priliki pridobite zopet mir srca, kojega ste — odkritosrčno rečeno, — zal mnogi izgubili. .0 Vi vsi dopolnite moje veselje, da ste ene misli, da imate vsi eno ljubezen; enoduSni in iste misli, ne trmasti, ne častihlepni, temveč spoštujte v ponižnosti eden drugega", (Sv. Pave) Fil. II.)
V  ta namen dajem Vam iz vsega srca svoj nadpastiiiki blagoslov v imenu Očeta in Sina in svetega Duha.
V   Trstu, na prvi petek meseca junija 1903.
Frančišek Ksaverij, s/t Škof. (Dalje pride.)
DOPISI.
1m OaeJJana. — Kakor je že znano, so se vršile volitve za župana že dvakrat pri nas, ali do volitve Se ni prišlo. Kaj je temu vzrok, tudi ve javnost. Volitev starešin iz tretje in druge skupine se je vršila mirno; tu se je pokazalo, komu volilci zaupajo. Prva volilna skupina pa je volila sama sebe 1
Pred letom je bil sprejet predlog sta-rašine 6., naj se razdeli poprava ceste med občinarje, ker dosedaj se je plačevalo na davkih za vzdrževanje ceste. Glasovali so starešine, razun par njih, za ta predlog, ali kaj je bilo potem z našo cesto, ve vsakdo, kdor po njej hodi, ker občinarji je niso ho •
teli sprejeti v popravo, ker večina njih je malo ali celo nič ne rabi. Oni, kateri jo največ rabijo, pa hočejo, da bi jim jo reveži delali. Tako je danes taka, kakor gorska drča. Prav bi bilo, da bi prišel g. nadkomi-sar Se enkrat v Ozeljan, da bi se prepričal, kako so uneti ti, ki hočejo po vsej sili zase županski stolec, za blagor naše občine. Obcinarji pa pravijo, da ti vsiljenci županskega stolca niso več za rabo, ker že po 20 do 30 let županijo, ali dosedaj niso Se nič napredovali, pač pa nazadovali.
x V ostalem pa hočemo za župana domačina, zavednega Slovenca, ne pa tujca!
U tej priliki moramo omenjati, da nam manjka osebe, ki bi poživila naše družabno življenje. Tega pogrešamo, ali upamo, da se obrne počasi tudi v tem- pogledu na bolje!
Z Otlice. — V dveh dopisih sem do sedaj — žalibog — moral govoriti o samih temnih straneh naše občine, a tudi tretji ne bo obsegal nič veselega. Govoril bi rad malo o cerkvenih orgijah, kojih pa seveda se ni.
Stvar je ta-Ie: Prišel je k nam nov župnik in koj vzdignil zastavo, češ, taka velika občina, a niti orgelj nimate. Ljudstvo naše je za take stvari jako dovzetno in vsi so bili za župnikov načrt. Popravili so kor, bilo je lepo Število ,ofrov\ pretekli so že lepi, dolgi meseci — a o orgijah ni duha ne sluha. No, to sicer Se ni najhuje, a sploh ni do sedaj znano, ali bodo kedaj, ali ne bodo, kje je denar in kako je ž njim ? Kakor sem slišal, dotična nabrana svota menda niti ni bila dovolj visoka za orgije, a ljudstvo sedaj tudi nima več onega navdušenja, in bati se je, da cela stvar zaspi t Sploh je zadnji čas g. župniku vsa stvar o orgijah jako neljuba, in če se le more, se izogne tozadevnim vprašanjem. Jaz sicer nisem že od začetka poseben prijatelj te ideje, no, vendar bi želel, da bi tudi Otiičani prišli kmalu do tako zaželenih orgelj, ker dosedanje petje Se nikakor ni doseglo posebne dovršenosti.
V cerkvi dobimo tudi novo spovednico. Stala bo lepe denarce, a ni nikakor potrebna, ker imamo dosedaj 2, kateri seveda anisti več za rabo", če tudi bi lahko Se služili svojemu namenu, in bi se tisti denar raje porabil za druge bolj potrebne stvari. Omeniti moram Se, da je cerkev jako vlažna intoraj taki predmeti toliko bolj trpijo radi vlage, kolikor finejse so izdelani.
Žalibog sem moral tudi danes očitati le temno stran — morda se pa za prihodnje ponudi kaj lepšega, kar bo tudi mene iz vse duše veselilo. Kritika pa mora biti, drugače ne gre, ker sicer si sami mečemo pesek v oči in si domisljujemo razne stvari, katerih nikoli ne dosežemo, ako se ne lotimo druge, praktične poti.
Iz Bregtnja. — Na svojem potovanju čez hribe in doline me je zanesla pot tudi v prijazni Breginj, kjer sem v družabnem življenju in običajih Breginjcev opazil mnogo dobrega, a tudi precej  slabega. Ker pa so
pojmi dobro in slabo zelo različni in so v tem ozira po naših rimško-katoliških deželah merodajna edino le mnenja gg. maSnikov — in sicer za vsak posamezni kraj le domači maSnik (ker če bi dva mašnika o tem sodila, bi se pojmi že križali), zato se bom v tem slučaju držal mnenja visoko prečastitega gospoda Vuka, župnika v Breginju.
Pričnimo torej! V Breginj sem doSel na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva. Tu imajo že od nekdaj navado, da ta ce-sarki praznik precej slovesno paznujejo. Že na predvečer streljajo s toptči, ne prilrka-vajo pa več z zvonovi, ker jim sedanji g. župnik tega ne dovoli, kajti cesarski praznik ni cerkven praznik, nadalje prižigajo rakete in umetne ognje, včasih tudi kres itd. Kar se tiče, pritrkavanja moram povdarjatr, da se sme s cerkvenimi zvonovi, ki jih je občina kupila, pritrkavati le o cerkvenih praznikih in pa kadar pride v vas Škof ali nov kaplan ter za kaplanov god, kar se menda vse Šteje k cerkvenim praznikom! Naslednji dan se Breginjci vdeleže mase, po maši pa se zbere vaška inteligenca, da se v veseli in lepi družbi razveseljuje pri kozarcu vina ali piva.
Izmed vsega navedenega je po mnenju avtoritete dobro menda le to, da se vdeleže mase, a posebno slabo pa to, da po maši pijejo in prepevajo, ker to ni spodobno za cesarski praznik. Zaradi tega se je g. župnik zelo razburil in je naslednjo nedeljo na priž-nici prav mirno, lepo in očetovsko dobrohotno povedal mnogo podučnega o pijančevanju in o pijancih. Pri tej priložnosti prosim g. župnika, naj blagovoli natačno in določno povedati, kateri so bili tisti pijanci, da jih bomo poznali.
In kedo ne da prav g. ?,upniku t Praznik« je vendar treba praznovati t molitvijo in ne s pijačo! Božič, Velikonoč, cerkvene shode itd. se vse premalo praznuje z molitvijo. Masa in popoldanski blagoslov je premalo — cel dan je treba vporabiti v pobožna premišljevanja. Brezverski naprednjaki pašo drugačega mnenja! Oni pravijo, da se v tem oziru drže zgledov gg. malnikov. Pravijo, da kadar je v kaki vasi cerkven shod (in tudi ob drugih priložnostih) se zbero maSniki iz vse okolice, opravijo skupno sv. mašo, po maši pa v župniSču »fajn' jedo, koražno pijejo, morda tudi prepevajo, kartajo in bogve kaj Se vse delajo. K popoldanskemu blagoslovu pride baje le domači maSnik, ostali pa ostanejo za bogato obloženo mizo —• saj jim blagoslova ne treba, ta je te za kmete l
Oj, vi brezverski slepci, ki vse to verjamete ! Kaj vi veste, kaj gospodje v župniSeu delajo; morda molijo posebne aiolitve, katerih drugi ne smejo slišati, ali pa Ce se tudi veselijo s pijačo in petjem, kaj to vam mari 1 Vi slušajte to, kar va3 učijo, ne glodajte pa, kako sami živijo. In pa Se to: oni se vesele skrivši v zaprtih prostorih — vi, Breginjski naprednjaki, pa ste se veselili zunaj na prostem, da so Se  mimoidoči  dobivali skomine
ter so se jim vzbujala grešna poželjenja po pijači. To je vse kaj drugega!
Oh, koliko lepSe in zaslužnejse za vaše grešne napredne duše bi bilo, da bi se namesto popivanja zbirali po popoldanskem blagoslovu v farovSki drvarnici. Tam bi lepo mežnar (maSnik je Se od maše in blagoslova utrujen, potreben počitka) razlagal marsikaj podučnega. Na primer, da se ne smete pohujševati nad tem, kadar vidite, da se maSnik in kuharica skupaj vozita na božja pota (saj Bog je rekel: .Ljubite se med seboj"), tudi se ne smete posmehovati temu, če v cerkvi napravijo nove stole, a pred vsemi stoli da postavijo poseben stolček le za jedno osebo in to za najiraeniU -jšo osebo v vasi, in ta je brez dvoma gospodova kuharica itd. Vidite, pri takih podučnih pogovorih bi vam pražnji popoldan prav lepo potekel. Če bi pri tem postali lačni, dobili bi opohane ali pa ocvrte kuharičine žoke ali pa na ražnju pečene nun-čeve Škornje; za žejo bi pa smel vsak skozi zamreženo okno povohati v farovško klet.... Oj, potem pa adijo oslarije, in v» krčraarji ste vsi fuč!                            Varuirovc.
Dante k razi* »niče.
Poštarjem v Butcu je imenovan I. Mursehctz, postni potu, uradtiik v Spod. Logatcu.
Eavnateljem državnega gimnazija v Kopru je imenovan Ivan Bi si a k, dosedanji tamkajšnji profesor. Bisiak je Gorica«.
Pevskemu In glasbenemu društva v Gorici je daroval g. Andrej Za v ad lav h št. Andreža 2 kroni. Hvala!
V zadnjem fikaen prispet kov družbe sv. Cirila in Metoda čitarno tu ii prispevek ženske podružnice v Gorici v tnesku 303 K 40 v, Akatl. drultvo »Prosveta* je dalo za prodani n »rodni kolek 600 K. '— Podpirajmo družbo!
Učiteljska konferenca za goriški okraj je prenesena, kakor se nam poroča, na dan S8. septembra t. 1.
9Kažipot po Kranjskem*. — Znani »Kažipot po Ljubjani" se razširi na vsa kranjska mesta in druge večje kraje. — To bo zopet lepa nova prikazen za praktično rabo. —- »Soča* in »Gorenjec* v Kranju bosta imela to obsežno delo kot brezplačno novoletno prilogo, Drugače bo stal t K.
Za sestavo »Kažipota* so se zavzeli fckoro že po vseh kr»;<h rodoljubni možje. Ko bo to število popolno, naznanimo imena.
Mizarska zadrug« v Solkana je izdelala po kvirnih načrtih rojaka g. profesorja dr. Maksa F a b t a n i-ja na Dunaju opravo za 80 sob v tržaškem »Narodnem Domu*. — izdelki so zares originalni in krasnu Na ogled so prihodnji teden v skladišču zadruge v Solkanu.
— Ah, ne! Nič! — Nič, samo Fantec.
In zopet se je pogreznila v isti brezmejni prepad. Ne, nič se ni izpremenilo v njenem temnem, brezupnem pričakovanju.
In vendar, ker ga je čutila tako blizu, jej je bilo, kakor da se je izlilo nekaj od njegovega bitja ter plava krog nje. Bilo je to, kar imenujejo Bretonci »znamenje«. In poslušala je šepaznejše na korake, ki so se culi zunaj, čutila je, da morda pride nekdo, ki bo govoril o njem.
Id v resnici; ko se je zdanilo, je vstopil Janov oče. Snel je čepico, da so se videli njegovi lepi beli lasje, ki so bili kodrasti kakor sinovi, ter sedel poleg Marjettčne postelje.
Tudi njemu je stiskala bojazen srce; kajti Janje bil njegov prvorojenec, njegov ljubljenec, njegov ponos. Ali ni se obupaval, ne, on ni še obupaval. Tiho, ljubeznivo je začel tolažiti Marjetico: oni, ki so se poslednji vrnili z Islanda, so vsi govorili o gosti megli, ki je utegnila zadržati ladjo; in potem se je rodila še druga misel v njegovi glavi: morda se je ladja ustavila na daljnih otokih Feroe, ki leže ob morski poti Islandcev, toda zelo daleč, tako da rabijo pisma dolgo, dolgo, predno pridejo od tam na kopno. Tudi njemu da se je že to pripetilo, pred štiridesetimi leti, in njegova uboga pokojna mati je že dala za mašo, ki se je brala za njegovo dušo... Tako dobra ladja, kakor »Leo-! poldina«, skoro še nova, in pa taki krepki mornarji, kakoršni so bili na krovu!...
Stara babica Moan je šepala krog njiju ter zmajevala z glavo; obup mlade neveste jej je bil skoro vrnil moč in svežost mislij; vodila je gospodinjstvo ter se od časa do časa zagledala v malo sliko svojega Silvestra, ki je bila Že vsa porumenela sredi mrtvaškega venca iz črnih jagod. Ne, odkar jej je ugrabilo
morje zadnjega vnuka, ni nič več verjela na kako vrnitev mornarjev. Molila je k Devici samo Še iz strahu, samo s svojimi ubogimi, velimi ustnicami, v srcu pa je čutila samo Še srd do nje, nič zaupanja.
Marjetica pa je željno poslušala te tolažilne besede; njene velike, črno obrobljene oči so gledale globo in ljubeče na tega starčka, ki jo bil tako podoben njenemu Janu. Že to, da je bil on tu pri njej, se jej je zdelo kakor bi jo varovalo proti smrtni sili, in čutila se je mirnejšo in nekako bliže svojemu drugemu. Njene solze so začele padati tise, čutila se jo malo olajšano, in molila je goreče k Mariji, morski zvezdi.
Morda je bila ladja kaj poškodovana, pa so se ustavili na onih otokih, da jo popravijo; to je bilo res lahko mogoče. Vstala je, pogladila si lase ter se oblekla, kakor da bi utegnil Jan v kratkem vstopiti. Gotovo ni bilo še vse izgubljeno, če njegov oče ni še izgubil vsega upanja. In začela ga je iznova pričakovati.
Res je bila jesen, pozna jesen, noči temne in Žalostne. Zgodaj že je postajalo vse Črno v stari slamnati koči, črno tudi na okrog po stari bretonski zemlji. —
Dnevi sami so bili podobni le še polmraku. Brezkončne megle, ki so se leno vlačile nad zemljo, so potemnile včasih hipoma nebo, če tudi op !dne. Veter je šumel neprestano, bilo je, kakor da bufcv / daljavi velike orgije, ki igrajo zlobne, obupne metat'-te; včasih pa se je približalo to prav do vrta ter začelo tuliti kakor divje zveri.
Marjetica je bledela bolj in bolj; začela je hoditi upognjeno, kakor da se ta je že doteknila starost s svojimi ledenimi perutmi. Pogostokrat je jemala v roke Janove stvari, njegovo lepo poročno obleko ; odvijala jo je «n zopet zvijala, kakor bi bila umobolna, — zlasti si je dala mnogo opraviti z jopico iz modre volne, v katero so se bile vtisnile oblike njegovega telesa. Kadar jo je položila na lahko na mizo, se je sama od sebe vzbočila, kakor da so tam Ja.iove rame in prsi. In tako jo je slednjič položila čisto samo v predal
omare. Pustita jo je popolnoma pri miru, da bi čim dalje ohranila to oblike.
Vsak večer so se dvigale iz tal hladne megle. Tedaj je gledala skozi okno tja po žalostni planjavi, kjer so aaSeli vstajati tupatam nad slamnatimi strehami oblački belega dima: v vse te tihe koče so se bili vrnili možje, kakor ptice selivke, ki pribežo pred mrazom. In pri marsikaterem onih ognjišč so potekali sedaj srečni večeri; kajti po celi deželi Islandcev se začenja z zimo nova pomlad ljubezni...
Krčevito se je oklenila misli, da je morda ostal na onih daljnih otokih. Y srcu jej je ostal še slaboten žarek upanja, in čakala ga je, čakala, čakala...
XI.
Vrnil so ni nikdar več.
V avgustov! noči, sredi besnih valov, tam ob temnem Islandu, tam je praznoval svojo poroko z morjem.
Z morjem, ki ga je bilo nekoč tudi vzredilo. Morje ga je zibalo, tam je vzrastel v krepkega mla-denča, — in potem ^a je pogoltnilo, zahtevalo je zase moč njegovih najboljših let. Globoka skrivnost je zakrivala to grozovito poroko. Temni oblaki so hiteli v divjem begu nad glavami, kakor nemirna zagrinjala, ki so bi'.a razpeta, da zakrijejo skrivnost. In nevesta se je oglasila, odprla je vse vire svojega glušečega šumenja, da bi udušila ženinove krike. — On pa se je spomnil Marjetice, svoje žene od mesa in krvi, in bojeval se je kakor gigant proti tej mrtvaški nevesti. Branit se je, a slednjič se jej je moral udati; razprostrl je roke, da jo sprejme in zavpil jo kakor ranjena žival. In usta so se mu napolnila z vodo, razprostrl je roke, ki so  mu  otrpnile v tem trenutku za vselej.
In na tej svatbi so bili vsi, ki jih je bil nekoč povabil. Vsi razun Silvestra, ki je bil odšel v one Čarobne vrtove, kjer je že spal smrtno spanje, — daleč, na drugem koncu zemlje...
KONEC.
Priloga „SoCe" it. 69. i dne 27. avgusta HM.
Odpovedane vojaške Tuje.   —   C. in
kr. državno vojno ministerstvo je priobčilo c. kr. korespondenčnemu biro sledeče: Nj. Apost. Veličanstvo je odredilo, da izostanejo vece vojaške "vaje na Češkem, da naj se vaje v 1., 2n 3., 8., 9., 10., 11. in 14. zbornem okoliša z 31. avgustom 1904. zaključijo ter čete po odredbi zbornih poveljnikov pj najkrajšem potu odpošljejo naaaj -v svoje garnizije. Dopustoiki in reservisti naj se čim prej odpuste; vaje onih čet, ki se dopolnjujejo iz dežel ogrske krone, se imajo pa izvršiti po programu.
S tem se poroča z Dunaja, da so odpovedani tudi nrnevri v naši deželi od septembradalje, to je okoli Komna, potem okoli Zagraja, Krmina, Vrhovelj in Gorica,
Da se Mrelno prav spoin«, tu}U> to-le! — S tisto jezuitsko hudobijo, s katero se je spravljal poprej na g. fiabrtčeka, se spravlja Mrcina sedaj na gosp. Komola v dopisih iz Godce. V št. 68. pile Mrcina: .Mladi (g. Komet namreč) naj se le spomni, kako je pred pol letom izpodrinil od orgljanja v protestantski cerkvi učitelja glasbe g. H 6 n i g a, očeta mnogobrojne družine, ter mu od ust odtrga! potrebni zaslužek; stari pa tudi s e v c, kako je p r i Se ! d o orgljanja pri .usmiljenih bratih* po smrti sto in c ga o rg a nista Zei-a, kateri je bil za časa bolezni nekega drugega orgatiisla naprosil, da ga je brez p lač no »upi t r a 1,*
ilude obdoSlitvc se to, ali docela ne-osnovane, ker zlagane.
Cujte resnico: Stari g. Kome! je odstopil pred kakimi 8 leti v cvangeljski cerkvi orgljanje g. Huiigu, da si U opomore s to službo, in ga tudi priporoči! evangeljskemu župniku. HOnig pa ni opravljal te svoje službe, zlasti v zadnjem času, v zadovoljnost zupnikovo, in 15 dec. lani je priMo do lega, da so sklenili presbiteri odpusti ti ga tor ga ne sprejtti več v službo na nikak naču. (Podrobneje o tem nočemo pisati, ker nočemo Škodovati g. H<'»mgu; kdor pa soli morebitnih informacij, mu jih drage volje da častiti g. evangelisti župnik.) Kvang. župnik si je bi! pripravit poprej sam cerkveni zbor in naprosil je mladega g. Komola. naj bi bil dirigent. Ta je sprejel. To pa se ni likalo Cisto nič organisla. Pozneje, ko so odslovili H., je ponudil g. cv. župnik orgljanje Komelu. Ta se je braprl ter prosil celo župnika za Hitaiga, ali Župnik je rekel, da ga ne sprejme na nikak način več. Na to je čez čas sprejel mladi Komel orgljanje, ker drugače bi bil župnik oddal   isto pa komu drugemu.
Taka je resnica l Mrcina pa se drzne trditi, da je izpodrini! mladi g. Komel llOniga ter nm od ust utrgal potrebni zaslužek! Kako naj imenujemo to Mrcinovo početje?!
Pripominjamo se, da ko je večkrat manjkal II., ga je   nadomeščal  stari   Kome!
večkrat brezplačno. Pred dvema letoma i mu je prepustil stari g. Komel orgljanje pri | Sv. Antonu, pač le zato, da pomaga njemu in družini; radi tega se je stari Komel zameril č. katoliškemu župniku Kokošarju, kakor se je ta sam izrazil proti več osebam. — Torej tako sta gg. Komela odjemaia Hoiigu kruh i!
- V^&M^^Li|jLLtvar ta-lg: Zei je bil organist pri usmiljenih bratih, stari gosp. Komel pa je podučeval usmiljene brale slo-verisko in laško. Ko je Zei zbolel, so naprosili bratje Komela, naj prevzame orgljanje. Stan Komel je res orgljal za. Žela 3 mesece b fe z p 1 a C n o. Zei je umrl in po smrti je dobil orgljanje Konici. Kaj je torej storil hudega stari g.K., kaj mu ima očitati Mrcina?!
Ker govori Mrcina tudi o jezi, katero bi imela do njega obrlelj Komelova, bodi povedano, da o jezi do Mrcine ni nikakega govora, ker mu je stari g. K. prej in pozneje vedno stil na strani t cerkvah in Čitalnic«, kar lahko potrdi g. prof. Santel. Ako bi bila rodbina K. jezna na Mrcino, ne bila bi oba Komela nadoraestovala bolnega Mrcino pred tremi leti, eden na gimnazijo, drugi na pripravnici.
Ne pišemo nikakega komentara k temu, pripominjamo !e, da s-mo ti poiskati te podatke sami. I.', njih odseva prejasno prelepa Mrcinova duši, fototaka v dopisih is Gorico kakor v on h h »Goriške okolice*.
Divjak v *rnl suknji.         Vojsko je
na kranjsko-goriški meji nad Tribušo. Tam 'imajo mladega neugnanega župnika, ki s!i*i na ime Jjuez Gnjc-zda ter je doma \:\ Jelift-»jega vrha nad Idrijo. Ta pop j h je nagodel Že dosti, odkar je na Vojskem, pred par tedni pa je storil, kakor pišejo v .Slov. Nar." in v .Naprcju* nekaj nezaslišanega. Prišla je v cerkev neka dek!« na izpraševanje, da se poroči. Hila je pa v blagoslovljenem stanu. Ko je Gnjezda to vide', se ic zadri nad njo, rekoč, da tiče v hlev ne pa v cerkev! In res \o je na to peljal v hlev, kjer je morah prijeti kravo za rop, in tako ;o je potem iz« praseval! To je tako divjaško, da nimamo primernih besed, da bi to fer»ko počct;e prav označili. - ™ Ta mož je Študiral tu.li v Gorici na gimnaziju. Njegovi sošolci se So spominjajo, kako hudobno je bii nekoč ovadil neke dijake, da so bdi potem kaznovani \
Nagi In Flapp. — V zadnjem škofijskem listu i?. Tr*ta je govora tuji o znanem konviklu v Kopru. V tem konviktu se vzgajajo na«i najhesnc;$i sovražniki bodisi svetnega bodisi duhovskega stanu. Konvikt je pa tudi v Trstu. Po omenjenem škofovem listu pa ni več prostora za dijake v konviktu v Trstu — na4brže ker se tu vzgoji premalo slova-nožrcev, Konvikt v Trstu res ni na pravem mestu, ker po ustanovni listini škofa Dobriie bi moral biti ta konvikt v Pazinu, kjer je hrvatski gimnaz«;, kajti škof Ibbrila je bil določil, da takoj ko se ustanovi v »it želi hrvatski gimnazij, se ima prtMuesliti tudi konvikt v oni kraj. Ali   Nagi so za to ne briga,
marveč hoče siliti sedaj dijake v konvikt v Koper, da bo čim prej tudi v njegovi škofiji fako, kakor v Flappovi l — Zares, tako more delati le mož, ki je .ljubljenec Slovenec« in ki »ljubi Slovence"!
Še enkrat o racdružltvl .ljudske opekarne" v IMJah. - .Gorica" je ponatisnila cel naš sestavek, v katerem smo primerno zavrniii pisanje kurata TTojča p*b | .Prismojencu*. Mi smo .Gorici" prav hvaležni za priobčenja našega sestavka, ker iz , istega morejo njeni čitatelji vsaj razvide«, kaj smo pisali, namreč ne tistega, kar nam je hotela .Gorica« v prejšnjih svojih člankih podtakniti. — Mi smo sami povdarjali, da so se k sreči dobili pameinr možje, ki so odvrnili pretečo nevarnost, da ne bi bila šla opekarna isto pot, kakor vse klerikalne zadruge, ter se je izvršila razdružitev še pravočasno. Ker pa se je izvršila razdružitev pravočasno, umevno, da ni bilo pogube, katera bi bita drug »če gotovo prišla. Ali zakaj pa se je razdružila Rojčeva opekarna ? Cujte kurata Rojca: .Ker se je izkazovalo od leta do leta primeroma s potrebami in željami druitvenikov le malo Čistega dobička In se le ta nI mogel realizirati, izražala je večina druitvenikov željo, da bi izstopili iz društva proti primerni odškodnini. Potem zopet pišo Roječ: ,Ako se pomisli, da ima ,l,udska opekarna" primeroma le m a 1 o zemljišča za svojo obrt ter da so vsakoletni dobički pičli' ...
Kar govori .Gorica" o dobičku 51.000 K, je Ir zvitarija, kajli to ni dobiček,am-pak odškodnina. Določilo se je prodati vse premakljivo in nepremakljivo premoženje zadruge ter dati druStvenikom poleg deleža še tisoč kron.
Za vsakega razsodnega človeka to po-jasnenje zadostuje kako so hoteli pri .Gorici" icopot nafarbatt javnost!
Zadružna mesnica v Gradišča ob Soči? Kakor smo že povedali, se je bil župan v Gradišču obrnil do mesarjev, naj r.utenjo ceno mesu, ker je živina dober kup, ;iii mesarji se ni<o hoteli ozirati na ta županov poziv. Radi tega nameravajo otvoriti v Gradišču zadružno mesnico, in sicer začetkom prih. meseca; cene mesu bodo tam nifcjo hitro za H» vin. pri kili. Morda pa se prej poravnajo z mesarji.
Mesarji so se že udali ter znižajo ceno mesu za 8 vin. pri kila od nedelje naprej.
Trg: «v. Jerneja. — Trg. s*. Jerneja v sredo je bil precej živahen, posebno je bilo živo na Živinskem trgu. Pa tudi »tičji semenj" na Starem trgu in pn.< ya raznega blaga na Travniku sta se obnese dobro.
Ia So vodenj nam pišejo, da že leto dnij, odkar je bil obolel g. B,, ni jedne maše, pri kateri bi se spodobno pelo. To je kru-Ijrnje ne petje ; svete pesmi pojejo z narodno ,vižo", v gostilnah pa narobe. Samo Roga in ljudi žalijo s takiu petjem. Kaj pri-i zadeti   tako   malo   držijo   na   lepo petje v
cerkvi,   na  dostojnost in  veljavo   svetega kraja ? I
Veselica na Repentabru se bo vršila dne 4. sept. in ne kakor je bilo naznanjeno, 28. t. m. Na to veselico, koje se udeleži poleg dijaškega tamburaškega zbora iz Ljubljane še nekaj društev iz bližnje okolice, se še enkrat opozarja slov. dijaštvo. Isti zbor je znan že v širših krogih Ljubljane in je tudi že nastopal ob slavnostnih prilikah, tako n. pr. na P:ešernovi veselici minulo leto in pred neštetimi množicami ob priliki sokolskega izleta pri ljudski veselici.
Torej slov. dijaštvu kakor i si. občinstvu: do svidenja! — Odbor.
Dijaška veselica f Kojskom. —nrjpd-" zarjamo na jutrišnjo dijaško veselico v Koj-skem. Pričetek je ob 4'/,  pop.  Po  veselici bode plesna  zabava.  Dijaški odbor   vabi na mnogobrojno udeležbo.
V Miren prideta jutri dva filozofa iz Ljubljane, ki sta seveda tudi rimska doktorja. Pišeta se dr. Krek in dr. Lampe. V Mirnu mislita prodajati .krščanski socijalizem" na debelo in drobno. Pridigala bosta o delavskem vprašanju, in sicer tako, da ne bo razumel nihče, ker za nalašč zavijejo tako, da je nerazumljiva cela pridiga, malo pozabav-Ijala liberalcem in soc. demokratom, pa bo konec 1 Neumen je vsak delavec, kdor se obeša za črno suknjo, kajti ni ga večjega nasprotnika delavstvu od črnega politika, kajti ta stoji na tem stališču, da dobi delavec za svoje delo zasluženo plačilo onkraj groba — on pa je zadovoljen, da se mu tu dobro godil — Društvo, katero misli jutri razviti svojo .katoliško" zastavo, smo že zadosti označili ter povedali, da se nahajajo v tem" društvu preklinjevaici Boga in Matere božje. Dr. Krek in dr. Lampe naj torej gledata, da spreobrneta te velike grešnike v lastnem taboru — kajti ako bi tega ne atorila, marveč zašla na druga pota ter zabavljala, zaslužita, da se jima pokaže pot iz Mirna, da se ne vrneta nikdar več I
? zapore v Gorico so prepeljali iz Ajdovščine onega A. Čveka, ki je poskušal umoriti tovarn, ravnatelja K. Srauckija v Ajdovščini.
,11 Gazzettlno Popolaro« je napisal kratko poročilo o shodu na Katarinijevem vrtu. Spodtika se nad dvojim. Prvič trdi, da v Gorici ni 10.000 Slovencev, marveč le 5000, kakor je pokazala Štetev; drugič hoče vedeti prednosti, katere je dala vlada Lahom I v neprilog Slovencem. O tem zadnjem pač ne bomo zgubljali besed, ker je tako znano, da se le čudimo, da hoče še kdo to zanikati; o prvi trditvi pa povemo pred vsem, da znajo šteti na našem magistratu tako dobro, da vštejejo pri vsaki ljudski štetvi na tisoče Slovencev za Lahe, pri čemur jim pomagajo pridno tudi laški gospodarji, ki vpišejo svoje slov. uslužbence za Lahe, potem pa moramo poklicati v spomin ,Gazzett.',da je še pred kratkim pisal, da je mesto
Brez dogme.
!l»ii;aii
Spisal H. Sier»kiowic2. \z poljščine pc-slovenil P.idravski.
i. aw«i
It hs:, Um"- .">. prosinra.
Pred mesci sem srečal svojega tovariša in prijatelja Josipa Sniatinskega, ki se je pospel v poslednjem času do odličnega stališča med našimi pisatelji. V razgovorih o književnosti ]e omenjal Sniatinski velik pomen spominskih spise v na .sploh. Rekel je, da človek, ki zapusti spominski spis, bodisi že dober ali slab, samo da je le odkritosrčno pisan, izroča in dajo bodočim psihologom in romanopiscem ne le sliko svojega časa, marveč edino pravo, človeško listino, kateri je mogoče verjeti. Napovedoval je tudi, da bodoča oblika povesti bo izključno oblika spominskih listov; končno je trdil, da kdor piše spominske liste, ta Že s tem deluje za družbo ter si pridobiva pravico do zaslug.
Ker imam že petintrideset let na hrbtu ter se ne spominjam, da bi bil kedaj že storil kaj za svojo družbo, bodisi radi tega, ker mi je življenje po dokončanih študijah na vseučilišču minevalo, s kratkimi prest&nki, za mejo; ker na dalje navzlic vsemu humorju, s kakoršnim se na to spominjam, in vsemu 8kepticizmur s katerim sem nalik gobi prenasičen, ne tiči maU grenkost v tem priznanju, radi tega sem se odloČil, pisati spominski list. Ako ima biti to zares delo in zasluga, pa si naj vsaj na ta način kaj prislužim.
Biti pa hočem popolnoma odkritosrčen. Poprimem so tega dela ne le iz teh višjih obzirov, marveč tudi
radi tega, kiir me to delo zabava. Sniatinski trdi, da kadar se človek privadi zapisovati svoje vtise in misli, da mu postane to eden najprijetnojsih opravkov v življenju. Ako ho pokaže, da je temu drugače, nfi, potem pa se naj Ho^ usmili mojega spominskega lista! Varal bi samega sebe, ko ne bi videl že naprej s popolno gotovostjo, da se pretrga kakor proveč napeta struna. Pripravljen sem prenesti marsikaj radi družbe, toda dolgočasiti m radi družbe, o ne! tega ne storim, ker ne morem.
Nasprotno pa sem sklenil, ne zbati ne prvih težav ; poskusim torej, privaditi se in dobiti zaljubljenost v to delo. .Sniatinski mi je med razgovorom ponavljal neprestano : »Samo ne poslužuj se nikakega sloga, ne piši v književnem jeziku.« Mala stvar! To mi je dobro znano, da Čim znamenite]si je pisatelj, tim manj piše v književnem jeziku; toda jaz sem di-letant, ki nimam v oblasti oblike. Znano mi je iz lastno skušnje, da človeku, ki mnogo misli in močno čuti, se zdi večkrat, da je treba samo zapisati preprosto to, kar človek misli in kar čuti, pa že nastane iz tega nekaj nevsakdanjega, — med tem pa, ko se tega lotim, zaidem takoj v stilistične oblike, in najsi bi pisal za samega sebe, v nekako lego, v splošno fraseologijo; misel mi noče splavati preko roke, prstov in peresa na papire in lahko rečem, da ne glava pero, marveč pero vodi glavo, vodi pa jo na plitev, prazen in umeten način. Tega se tudi bojim o sebi, zlasti še radi tega, kajti ako mi primanjkuje izurjenosti v peresu, slikovitosti in pisateljski preprostosti itd., mi gotovo ne primanjkuje vkusa — da se mi utegne lastni slog ogabiti do te stopinje, da mi bo delo naravnost nemogoče. Toda to se pokaže pozneje. Sedaj nameravam opremiti lastni spominski list s kratkim biogra-fičnim uvodom.
Imenujem se Leon Pl^ševski ter sem, kakor sem omenil višje, petintrideset let star. Sem potomec premožne rodbine, ki je do zadnjega časa ohranila izdatno večje nego srednje premoŽenje. Kar se mene tiče, vem, da rodbinskega imetja ne povečam, pa ga tudi ne zaprav5m. Nahajam se v takem položaju, da se mi ni treba povspenjati na nobeno višino pa tudi ne iskati službe. Kar se tiče dragocenih in razdirajo-Čih vedril, sem pravcati skeptik, ki vč, koliko je kaj vredno, ali z drugimi besedami, ki ve, da je vse jako malo vredno.
Mati mi je umrla teden dnij po mojem rojstvu. Očeta, ki jo je ljubil bolj nego svoje lastno življenje, je jela po njeni smrti napadati melanholija. Ko je pa ozdravel na Dunaju, se ni hotel več vrniti v svoj rojstni kraj; ondotni spomini so mu namreč grozno razdirali dušo. Zato je odstopil PloŠev svoji sestri in moji teti, sam pa se je preselil v 1848. 1. v Rim, iz katerega v teku tridesetih let ni nikdar odšel, ne hot6 se tako oddaljiti od groba moje matere. Pozabil sem bil namreč omeniti, da je prepeljal materino krsto iz domovine in jo dal pokopati na Campo Sahto.
Imamo na Babuini lastno hišo, imenovano po rodbinskem grbu Časa Osoria, Podobna je kakemu muzeju. Oče ima namreč nenavadne zbirke, zlasti iz prvih stoletij krščanstva. Sedaj so postale one vodilna ideja njegovega življenja. V mladosti se je ta človek odlikoval s sf jajnostjo, bodisi že v telesnem ali duševnem obziru. Ker mu je ime in veliko premoženje odpiralo vsa pota — zato so stavili v njegovo bodočnost velike nadeje. To vem od onih, ki so se učili ž njim na berlinskem vseučilišču.
(Dalje pride.)
po polovici slovensko. Potem bi bilo v Gorici po tej njegovi trditvi še več Slovencev nego 10.0001
Nova nrffltfnfttir/CHilift In Metod* se je ttatatiovJIa v Vrtojbi, in sicer na prizadevanje gospodične P o n i ž e v e, tajnice goriške ženske podružnice, pri Čemur je pokazala svoje uneto slovensko srce gospodična Zorka pl. L o k a te 1 i j ev a, ki se je poprijela dela * vso gorečnostjo ter nabrala med moškimi in ženskami Dol. in Gor. Vrtojbe okoli 60 udov. V nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor, pri katerem se je izvolilo načelstvo,* in sicer tako-le: predsednica g. Zorka p!. Lokateli, denarnicar g. Ed. štrekelj, vikarij, tajnik B a t i s t i C Anton in tri namestnice.
BrnStvena bolniSka blagajn« e. kr. neerarlčnega poštnega otobja na Kranjskem, Primorskem In Y Dalmaciji izvolil je dne 14^ avgusta v Cerknici izmed svojih članov za nadaljno dobo treh let g. Frančiška Fajdigo, c. kr, poštarja v Sodražici, načelnikom ; g. Ivana Danila, Stari (Dalmacija), namestnikom; g. Vtkoslava Ravnikarja, Ljubljana 3, tajnikom; g. Martina Novaka, Kamnik, knjigovodjom; gosp. Ivana Mianija, Oglej, blagajnikom.
Tajništvo vodstva družbe sv„ Cirila In Metoda r Ljubljani bode poslovalo odslej redno vsak dan, izvzemsi neddj in praznikov, od 3. do 6. ure popoldne v družbini sobi v .Narodnem domu". To se naznanja s pristavkom, da se prodaja tam tudi •narodni kolek".
Avstrijski vojaki la«nlt — Listi iz bližnje Italije poročajo, da so pri manevrih na laski meji pri Pleknu pustili nase vojake d v a d n i, v ponedeljek in torek, brez vsake jedi, le oficirji da so jedli. Potem da so prišle žene iz Italije v njihovo bližino ter jim prinesle vsakovrstnega živeža! — Čudno se čuje to 11                                                     9
Zopet Kronberg! —V seji mestnega sveta sinoči so govorili seveda tudi o vodovodnem vprašanju, pa tako *kun9tno", kakor vedno. Včasih jim prede po glavi Hubelj, včasih Mrzlek — sinoči pa se je izrekla celo nekaka nezaupnica Mrzleku, končno je naznanil župan, da se dela nov načrt glede kromberskih studencev! Sami načrti, iz katerih pa ne priteče niti kapljica vode I
O draginji so govorili sinoči v seji našega mestnega sveta, in sicer je sprožil govor starešina Cnlot ter zahteval, da naj magistrat kaj stori proti rastoči draginji pri živežu razne vrste. Zupan je rekel, da misli Gulot najbrže pred vsem draginjo pri mesu, da je poizvedoval o tem, da pa za sedaj ni mogoče doseči znižanja, ker da je tudi živina draga!
Otroški vrtec pri Barki, kateri je postavila ,Lega« v svrho poitalijančevanja tamkajšnjih slovenskih otrok, sprejme magistrat v lastno režijo, katero pokrijejo v proračunu za leto 1905. Za raznarodevalne namene imajo vedno denar, drugodi pa ga manjka povsodi!
Novo železniško progo prihajajo ogle-davat jako pogostoma inženirji iz raznih krajev Avstrije pa tudi iz Italije, Nemčije in Francije.
V voJaSko bolnišnico v Gorico so pripeljali iz Ronk nekega čelo odjo 47. peš-polka, ker ga je dne 18. ti m. na potu zadela somčarica.
Nesreča. — Pri Sv. Luciji so jemali j delavci les iz že prevrtanega predora ter ga postavljali pred uhod v predor, kjer je velika strmina. Pod to strmino se nahaja ba- , raka in kuhinja. Lahioja Josipina Mauvardi je pripravljala kosilo. Kar naenkrat se je velik tram prevalil čez strmino ter po nesreči zadel kuharico v zatilnik; to jo je vrglo v stran ter stisnilo. Prihiteli so hitro na pome*, ali žena je bila že mrtva.
Zaprli so nekega Ivana Gorjupa, ker je bil napadel v Čepovanuneko žensko z namenom, da jej pobere denar, ki ga je imela s seboj. Orožnik iz Cepovana ga je pripeljal v Gorico v zapor.
Mladih tatlčev po vinogradih in poljih ne manjka sedaj. Seveda delajo veliko Škodo. Dva redarja sta vjela tri take tičke, nekega Iv. Stekarja, Iv. Guliata in njegovega mlajšega brata, ko so trgali grozdje na Blanči. Prvega so izgnali iz Gorice.
liavorjeva peresa sta kradli na vrtu grofa Coroninija na Cingrafu Iv. Markočič in Marija Suligoj. Prva je znana tatica kokoši j, drugo pa je zapeljala Markočičeva do tatvine, rekoč, da ima pravico trgati lavorjeva
peresa, ker da jih je kupila. Krast sta hodili zjutraj zgodaj. Vttnar ju je končno opazil, ker je tudi pes iz gostilne spodaj hodil lajat v vrt nad kiju, ali sta mu ušli. Policija je prijela Šuligojevo, Markočičeva pa se je skrila. Škode je kakih 16 kron. Markočičeva je stara 17 let, doma iz St. Ferjana, Suligojeva pa 18, doma iz Cepovana.
Iipred sodnlje, — Dnč 10. dec. lani so bili obsojeni Štirje mladeniči radi javnega nasilstva, ker so po pretepli v Valasovi gostilni na Predelu metali kamenje v hišo ter grozili s smrtjo notri navzočim. Potem se je izvedelo Se za enega krivca, in ta je Iv. Vencel, katerega je obsodila sedaj sodnija v Gorici na 3 mesece ječe, poostrene s postom •n trdim ležiščem na mesec----------------------
Kanalizacijo za odpeljavo cestne vode v zgornjem delu vipavskega trga bode gradilo županstvo v Vipavi prihodnjo jesen. Delo je cenjeno na K 5000 in se odda potom dražbe dne 4. sept. t, 1. Več glej oglas.
Službo blagajntearlee v kaki trgovini sprejme gospodična, mlada, prijetne zunanjosti. Honorar zmeren. — Ponudbe na upravnistvo »Soče*.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Criatofoletti-Kurner.
Listnica. — G. dop. v G. — To, kar ste nam že drugič poslali, je bilo pa že vse povedano \ poprejšnjih dopisih. Začetek dopisa, kjer so govori o .izdajstvu", pa je nerazumljiv. Drugo prestaro. Sporočajte nam take reči takoj. Zdravil — G. dop. iz B. — Dopis je sicer deber ali preveč osoben. Kakor pa sedaj stojijo reči v k. ž., ne kaže ga priobčiti.
G. dop. v S. Dopis priobčimo prihodnjič.
Vojna med Rusi in Japonci.
Porodilo generala SteselJa.
Brzojavka admirala Aleksejeva na carja Nikolaja 25. t. m. se glasi: General Steselj poroča iz Port Arturja od 19. t. m., da se tega dne Japonci pričeli zjutraj ob 4. uri in pol naskakovati hrib Uglovaj ter da so ob ednem pričeli z Volčje gore obstreljevati utrdbe na severni in deloma tudi na vztočni fronti. — Japonci gradijo utrdbe proti Luj-sinu ob dolini Lunkho.
Angležka prepoved.
»Daly Telegraph" je [prejel dne 24. t. m.iz Kapstadta poročilo: Vsem lukam kap-ske kolonije je prepovedano, dati ruskim vojnim ladjam premog, ne da bi se vprašalo prej vlado za dovoljenje.
Razorožen! ladji.
Kontreadmiral Reitzenstein je prejel od carja ukaz, naj razoroži krizarko ,Askold" in uničevalko torpedov , Grozovoj". Radi tega sta ladiji snele zastavo.
Ruska krlžarka v Južno afriškem morju.
aDaly Mail* javlja, da vlada v londonskih parobrodnih društvih velika razburjenost radi neke ruske križarke, ki se je pojavila v južno-afriških vodah. Mnogo an-gležkih ladij je tam na morju s takimi tovori, namenjenimi za Japonsko in Kitajsko, ki so po ruskih nazorih vojna kontrebanda. Lastniki ladij so dali podpisati prejemnikom, da niso tovori namenjeni v vojne svrhe, vendar ne smatrajo tega za dovoljno varstvo.
Ladja »fflpsang*.
Mornariško sodišče v Sangaju je o zadevi ladje .Hipsang" izdalo sledečo razsodno: Ruski rušilec torpedovk .Rostošni" se je približal angleškemu parniku ,Hip« sangu", kateri je bil razsvetljen in ki je imel po dnevi razvito angleško zastavo. »Rostošni* je na »Hipsanga* streljal z granatami, katere so nekaj potnikov usmrtile, a nekaj ranile, nakar je .Hipsang* prenehal z vožnjo. A ruska ladja je s torpedom vtopiia angleško ladjo, na kateri ni bilo niti vojnega kontra-banta in ne Japoncev. Sodišče opozarja »Board of trade" in ministerstvo unsnjih zadev, da je bil parnik, vkljub previdni in pravilni vožnji, obstreljevan in utopljen brez povodni brez pravnega vzroka.
O krlž»rkl .Novlk* so poročali Japoaci, da so jo potopili, sedaj pa poročajo, da so jo le močno poškodovali ter da je priplul v pristanišče Korsakovsk. Ali tudi japonska križarka .Cuiiiaa" je bila močno poškodovana. Morda pa slednjič spo-rofie, da tudi ni res, da bi bil .Novik« tako
močno poškodovan, marveč da sploh ni bil poškodovan 1
Ltaojang.
V Mandžuriji je mir. Kuroki ima sedaj le le kakih 140.000 mož, ker jih je poslal pred Port Artur kakih 60.000. Rusov pri Liaojangu si ne upa napasti, ker se je Ku-ropatkinova armada v zadnjem času znatno pokrepila. Kuropatkin ostane namreč bržčas v Liaojangu ter so najbrže neosnovane vesti, da se hoče umakniti do Mukdena. Bazno. Rusi so nabrali ob transsibirski železnici velike množice živil, ki zadostujejo za največjo armado. — Prava vojna po mnenju Rusov začne šele sedaj. Kuropatkin bo mogel morda že sredi septembra- priskočiti m pomoč posadki v Port Arturju. — Japonci so prisilili 50.000 Korejcev, da služijo v japonski vojski. Ali med temi je na tisoče mladičev, ki so še pravzaprav otroci. — Angleški listi zatrjujejo, da ko pade Port Artur, zasedejo Japonci otok Sahaiin, odkoder bodo operirati proti Vladivostoku.
Domoljubje Japonk. Neki Japonec opisuje čudno navado Japonk v bojnem času. V svetiščih je vsak dan polno žensk, ki padajo pred malike ter pojoč molijo svoje molitve. Nato st odstrižejo svoje lase, kakor bi bile vdove, ki se nočejo več poročiti. Odstrižene lase ovijejo z belim papirjem ter obesijo ob vhodu k notranjemu svetišču. Tu vise toliko časa, dokler ni obešenih tam toliko las, da se da iz njih splesti vrv. Taka vrv je izvanredno močna. V bližini Tokia v svetišču Ikegamivtsi zelo debela vrv iz ženskih las. Vse te lase so žrtvovale vdove v japonsko - kitajski vojni padlih Japoncev. Ruske ladje v Sangaju. Reuterjev urad poroča: Ruski ladji .Askold" in »Grozovoj* se niste uklonili ukazu kitajskega podkralja, da bi odpluli ali se razorožili. Rusi zahtevajo, d» se jih pusti v pristanu do 1. septembra, do katerega čast bosta toliko popravljeni, da bodeta mogli odpluti. Kitajski taotaj (namestnik) pa deluje na to, da bi se popravila na ladjah ustavita in bi ladji morali takoj odpluli. Ker se popravila vrše v angleški ladjedelnici, se je obrnil na angleškega konzula, da naj delo v ladjedelnici prepove, kar pa je ta odklonit. Vse kaže nato, da bosta .Askold' in »Grozovoj* ostala v Sangaju, dokler ne bosta popolnoma sposobna za boj, zlasti ker so vsi konzuli neprizadetih držak sklenili, da se ne bodo mešali v to zadevo.
Zadnje vesti. Japonci so se začeli v Madžuriji zopet gibati, in sicer je bilo te dni več spopadov z Rusi pri Laodintanu in okoli. Rusi so odbili Japonce južno od Liaojanga. — Kurokiju pošljejo novih močij, 80 transportnih ladij imajo pripravljenih Japonci, in sicer z moštvom in municijo. — Port-Artur še vedno stoji. Bijejo se zanj najljutejši boji. Proti 60.000 Japoncev sta se bojevala v enem teh bojev le dva ruska polka. Padlo je Japoncev 10.000. — Japonci so izgubili skupno le 65.000 mož.
Japonci pravijo, da le utrdbe na zlati gori, Beli mramorni gori in Liadodašanu so v varnih ruskih rokah, drugo da je izpostavljeno ognju Japoncev. Baje imajo Japonci zaseden tudi važen fort Št. S. -- Steselj je imenovan generalnim adjutantotn ruskega carja.
Razgled po svetu,
Btsknp Strossmajer je imel povodom rojstva ruskega prestolonaslednika svečano mašo, pri kateri se je prosilo za zmago ruskemu orožju na Daljnem Vstopu.
Slovenee podkouasl. — Slovenec dr. Josip Ooričar je imenovan za podkonzula v Jasi na Rumunskem.
TriaSkl naraesžnlk grof Goe*ss je bil na Dunaju v avdijenci pri ministerskem predsednika; od tam je šq) na svoje posestvo na Koroškem na dopust,
Zaprli so sodnlj&kega tajnika v Bo-vlnju. — Pred nekaj dnevi so zaprli v Ro-vinju sodn. tajnika pri tamkajšnji sodniji po imenu Clemente Orzetti, Zaprli so ga radi posilstva nekaterih malih deklic, ki hodijo še v šolo. To je vzbudilo v Rovinju seveda veliko senzacijo, zlasti še, ker se je Orzetti pred kratkim oženil z neko lepo gospodično*. Ovadile so ga matere nesrečnih deklic. Zločin je storil Orzetti vedno v aodnem poslopju.
Poboji v Trstu. — Težaka Fr. Tra-gerja je v neki gostilni zabodel mizar Scar-bonzin; 351etni delavec M. Ferro je na ulici napadel in dvakrat z nožem ranil ivojo svakinjo. V neki ulici so našli v krvi letati smrtno ranjenega 29 letnega Jos. Trampuša. Pobil ga je iz Trsta izgnani^M. Bettis, ki je imel grešno razmerje s Trampuševo ženo. Neki Godina pa je s sekiro pobil svojega mutastega brata.
Cteoien umor. — .Te dni to našli v grmovju na Črnučah pri Ljubljani mrtvo, taščo mestnega policijskega stražnika Jožefa Kocijančiča. Kakor je dognala obdukcija, je morilec ženo najprvo onečastil, potem jo pa umoril. V ranah na vratu je imela polno las, kar je dokaz, kako se je borila z morilcem. Grozodojec je dosedaj še neznan.
Katollfikl shod v fieanu je sprejel resolucijo za obnovitev papeževega kraljestva in glede podpiranja* katoliškega vseučilišča v Solnogradu.
Polkovnik Malin, vodja srbskih zarotnikov, ki so umorili kraljevo dvojico, in svak umorjene kraljice Drage, je odpotoval iz dežele baje iz zdravstvenih ozirov, a takoj po kronanju kralja Petra gre v stalni pokoj.
Prestol, ki se bo rabil povodom kronanja srbskega kralja Petra, izdela domača srbska tvrdka. Krono pa izdela neki parižki zlatar.
2<M norih eastntkev. — Ruski car je ravnokar imenoval 1039 gojencev za častnike.
Morile« tvoje lene. —- V nedeljo zjutraj so našli na železniški progi blizu Ptuja povoženo žentko truplo. Zdravniki »o takoj spoznali, da je bila ženska že umorjena položen« na tir. V umorjeni so spoznali 23 letno kmečko ženo Segula iz Domove, ki je živela z možem v vednem prepiru. Mola so zaprli.
Veliki ntaaevrl v Galiciji m odpovedani z ozirom ni ljudski blagor, ker je ondotno prebivalstvo mnogo trpelo valed suše. Vršile se bodo le navadne garnitijske vaje do 1, septembra.
Prodajanje kmetij na Kerelkem. ~~ Na Koroškem po nekaterih krajih prehajajo najlepše kmetije vedno pogosteje v roke veleposestnikov in grofov, vsled česar se množi proletarijtt. Grof Thurn je pokupi! na Spodnjem Koroškem že toliko kmetij, da lahko hodiš od Črne na Koroškem do Slovenje* gradca na Štajerskem po njegovem posestvu, ne da bi ti bilo trebi stopiti na tuja tla. Cela gora sv. Uršule je ž® skoraj njegova 1
Sekveitrlranje ikonskega potettva« — Nekaj nenavadnega se je zgodilo. Ogrski uradni list naznanja, da je cesar z*ukaiai sekveatriranje škofijskega posestva Rožno. Ta izredna odredba, ki je naperjena proti škofa Jankowictii, vzbuja veliko senzacijo. Škof in njegovi ljudje so na nezaslišan način (gospodarili* s Škofijskim imetjem. Ministrstvo je storilo kar mogoče, da bi se škofu prizaneslo, & vse je bilo brez uspeha. Uradno mglasilo pravi, da so t« »kazale tako obžalovanja vredne stvari, da se je moral be-uefieij sekvestrirati t
Ur« a na aeare8a m je igodik v nedeljo 11. avgusta v Grabteh pri Pliberku« Stropnikov hlapec je prišel t lava z nabasano puško in je naslonil Salo ob zid Bo-krovtove hite. S-letni sin posestnika Ocinika, zazrli puško, se je hotel igrati f njo. To je videla t4-letna hči posestnika Rokrovta; zato je hitela k fantu ter mu je hote!« puško od-v«*.. Ko sta se trgala za puško, je počil strel, in ostala sta mrtva na licu mesta oba,
Najbltrejl vlak na svetu prične voziti bodoCe zime med Parizom in Nico. Ta vlak bo v 13 urah 50 minut prevažal 1087 kilometrov. Najhitreji tlak, kolikor je dosedaj znano imenovan %XX. stoletje6, spaja mesti New York in Ghic*go ter prevozi 1000 kilometrov v 12 urah in 41 minutah. Za isto daljavo bo potreboval francoski vlak 3 minut raanje.
IiaeUenJe v Ameriko. — Prvo polovico tega leta se je izselilo v Ameriko preko Hamburga in Bremena L33.051 oseb, za več nego 50.000 maoje, nego !am,ko leto v istem času.
Combea In 2&ttdl& — Neki visoko-učeni kardinal, ki je bil lani tudi med kandidati za papeža, je izjavil, da je popolnoma prepričan, da je bili mladi Combes (sedanji francoski ministeraki predsednik) že v zibeli zapisan hudiču; pravi tudi, da oba Gombesa, oče in sin, se udeležujeta (.hudičevih maš"!
Pr?l letošnji sneg. — Iz Celovca jav-Ijajajo, da je zapadel v torek na Karavankah sneg, ki je segal do 1800 metrov višine.
Ofce Japonske mornarice. — Umrl je grof Kakamura, katerega se je vedno smatralo za oCeta japonske mornarice. Mikado je poslal družini brzojavko, polno hvale o pokojniku.
Obrtni dom v Metliki. — V nedeljo dne 21. t. m. so slovesno jjttorili .v^ftfeUiki.. BObrtni dom", ki so si ga zgraditi tamkajšnji napredni obrtniki. To je prva zgradba svoje vrste na Kranjskem. Slovesnost se je začela z blagoslovom in dokončala z banketom, kjer je bila izgovorjena mnoga tehtna beseda. Temu lepemu slavljtt je prisostvoval iudi okrajni glavar g. Parma.
Traplsti — mlekarji. — Tudi v Rimu imajo redove in kongregacije, ki se l#eajo z industrijelnimi reCmt, Čeprav je pa-pet proti temu. Tam imajo trapisti tvornice 2i žganje in čokolado, pred kratkim pa m napravili tudi veliko mlekarnico ter prodajajo zlasti sveže nsleko. Mestna uprava v Rimu pa strogo gleda na vse tiste, ki grešijo j-roti 2*konu o hranilnih sredstvih. In glej: v zadnjem seznamu stojijo na čelu zapisani p< boini trapisti, ki so morali p?aCati globo 200 lir, ker so prodajali mleko, v katero so nalili preveC vode!
V Italiji prlftiknjejo prentulonaslcd-nlks. ¦- Italijanska, kraljic i ioa v kratkem juiviti. Doslej ima dve hčerki. Ker je ruska carica povila prestolonaslednika, upajo, da r-a dobi tudi Italija. Listi se obširno bavijo s to zadevo, in nt kateri pišejo tako, kakor da bi bilo gotovo, da se porodi v kratkem kaUjt prestolonaslednik. Na dvoru samem pa so baij tega mnenja, da bo zopet hčerka, ker je neka vedezevalka v črnigori tako pro-rjkovala in ker verujejo na atuvizem. Tudi r;mti kraljice Helene je povita najprvo tri i.Cerke, potem šele prestolonaslednika Crni-^'ori, Ako povijc kratica hčerko, ne bo tega nik.io tako vesel, kakor soproga vojvode ifAoitat ki je sedaj postavni preftoionasted-utk; ima dva sina ter sanja, da bo se keda* kratica Italije a:i pa vsaj krai;ica-mati, in radi tegs ne go-i nikakih simpatij do kratice Jelene, marrcC dela spletke in intrige. Papež na avtomobila ? — Kakor porota iist »Giomale d'ItaJia*, hoče papež, postati avtomobilist, IVed kratkim je sprejel zastopnika neke tvrdke iz Heuelck ter se t njim dolgo razgovarjal o tuuturih, hitrosti vožnje itd. Ko je agent odhajal, je pustil pape2u fotografijo krasnega avtomobila, katerega kupiti te je papci obvezal.
Amnestija na Ruskem. — Povodom rojstva prestolonaslednika je bil izdan manifest, t katerim je odpravljena z* civilno pre-t;i?alslV0t za armado in mornarico telesna kazen, ki se je Se izvrševala za ponovne prekrške dolJnosti.
Vsi zaostanki kmečkih davkov in po-so.iii, ki jih je dala viada povodom slabih '.slin, so odpuščene. Vsi pregeelki, kazn:ivi z d uaminsi globami, z zaporom in trdnjavakim ti\-arom, brez zgube državljanskih pravic, ki n:io b:!e do rojstva prestolonaslednika se na-tsianjeni oziroma obsojeni, Oitauejo brez kitni. Zločinci in knzujenci dobe polajsanja. Politična hudodelstva, ki so ostala 15 :¦:! nazaj neznana, smatrajo se zastaranimi. :'ulitiCni zločinci, ki so biiUh v inozemstvo, se zamorejo z dovoljenjem nauistra za notranje stvari povrniti.
Domačim državljanom se odpuste vsi dne t, jatmvarja 1904. dospeli davki in za-i'.at:ki davkov ter četrtina danih posojU,
Finci, ki so zapustili Finsko brez dojenja, se bodo smeli tekom enega leta povrniti v svojo domovino. Finci, ki so se odtegnili vojaški službi, ne bodo kaznovani, aio pridejo tekom trt h mesecev na vojaški RiLor. Fregreski, izvzeiiisi rop, tatvino in poneverjeuje, ostanejo brez kjzni.
Židovskim rodb nam, katerih sinovi so se odtegnili vojaški službi, se denarne kazni cdpuste. Skrbelo se bo za otroke in vdove vojakov padlih v sedanji vojni.
Srbi litijo najdalje. — Po statistiki a'vi v Srbiji med 2 250.000 prebivalci 576 ljudij» ki so stari nad 100 tet. Ilazmemo živijo Srbi najdalje. Španska Šteje med 18 milijoni prebivalcev samo 401 človeka, starrga ^00 let, na Irskem je med 4 milijoni prebivalcev 578 ljudi starih 100 let, na Francoskem 236, na Angleškem 146, Nemškem aied 55 milijoni le. 78, na Škotskem med 4 milijoni 46, Norveškem 23, Švedskem 10, v Švici 9, v Belgiji 5, na Danskem 2.
DovrSena sibirska želeinlea. — Div-28/1, m. otvorijo svečano fcajkalsko železnico (okoli jezera Bajka!), ki je Se nedosta-jala, da je orjaška sibirska železnica popolnoma dovršena. Transport Cez zledenelo baj-kalsko jezero je bil začetkom rusko-japonske vojne, kakor se vsi spominjamo, jako težak. V par mesecih pa so zgradili Rusi to progo, Čeprav se je sodilo, da bo treba za to par let. Podjetnikom so bile obljubljene velike nagrade,Hffff*MHmcaftfr-pi ogu • čimprej.—jgde-lana je v 7 mesecih. Proga je dolga 244 vrst, ima 19 .tunelov. 189 mostov, 10 viaduktov, 10 postaj. Vsa zgradnja je stala 53.600.000 rabljev ali 219.777 rabljev vsak km, .to pa -radi veUkfh zaprek v gorah. Na tej progi bo hodilo na dan 14 parov vojaških vlakov, 2 para osobnih, 4 pari tovornih in 1 par delavskih vlakov. Železniški minister knez Kilhov odide k otvoritvi te proge. Tako bo mogel sedaj dobivati Kuropatkin vse hitro, kar mu bo treba.
Slapi Nlagare v nevarnosti. — Ame-rikanci so se zaceli bati, kaj bo s slovečinii slapi Niagare, ako jih bodo razno tvrdke tako izkoriščale, kakor v zadnjem Času. Bati se je, jI da slapi ponehajo v taki meri, da izgine ves njihov car. Kadi tega pa je amerikanski senat sklenil pozvati vlado Zjedinjenih držav in Anglije, da napravi zakon, ki bo varoval te največje slape na svetu, da ne izginejo.
Plocno cuiIp lul G0 kr- raeler  in vlS-i°'
IICOIIC dfllC zadn|e novosti, franko in eotniite prosto doposlane v hiio. Bogata »zbirka uzorcev na zahtevo, ToT*rna stII© Heniieberg v Curlhu.                           4
Zahtevajte
II
j:                         f i-oj prid T«leJ
¦   pristno Kathreinerjevo
'?   ——
Kneippovo sladno kavo
<••-. ¦¦ v 7ay.-:ih t va:«!vrt:o inirr.ko t p ,',,k Lvt.n; ;.» m t imrtom K.-':.5r.-.  ; «n    - ,1 .¦».! n^.jjil.ajU
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20,30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stani, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Ste ril U, na Franc-Josipovi cesti št. 9.
illHIlMIHUaHMIH ¦••¦—<
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Carici Ctrsi Franc. Gius. it. 2. filijalka v isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Z« veliko   no«   priporoča   goriške plnee, potico Itd.
Išče se prodajalko
za e. fcp. glavno zalogo tooaka A. Casagrande v Ajdovščini.
Gorica  -sns-   Gorica
Klimafično zriravišča.
Hfitel Sudbabii
na Telovadnem fcjgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. ~- V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava, — Električni avtomobil-omnibus k vsem, brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiSkim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalaSč za one, ki hočejo prijetno „„ mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Anton Potatzky v Corici.
Oosnode ali MM\m
Na h rod I Kaitcljit 7.
Najceneje kupovalsčs nlrnberikega In drobnega blag* ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pjsarnice, kadilce in popotnik
Najboljše Šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Hvetlnjtcc. — Kožni venci. — Mašuc knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, Irave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroKnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    ž    35   8
sfiivjino
i)ii shii>oVai)jc ii> bfaoo.
Naslov \)o\f upnivnistvo.
Na stanovanje in hrano
j                           se sprejrafijo
i učenci iz nižjih razredov ^= j rr-^r:- ali kandidatiiije.
«                 Nailov po\i' upravnišlvo.
,Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Na&alstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga «e obrestujejo po 41/, $.   Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5%%. na varSSino ali zastavo %%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5V»%,
Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.(44. — Hranilne vloge 1,416.573 66. — Po soj il a 1,471.6B0'43 — Vrednost hi§ 162.162-93 (v resnioi bo vredne več). — Res er v ni zalog 70.12585.
Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar. Telefon st 79.
Prfn koBrrxIJonir»n* delavnica z motornim oliratum zn !;n> mehaniko, tlziko, mn-'• iiiaM«.. 'i>!:k'». !";!". l-ra-.^n;*- in j,.4iranje it«I.
j   Vj.J-.^.i  ?t:.-3.:m:«i;<v.    l.lZ-;;a\0V.    Minili    tele*
j   f.,.:,:v.,!..ui„*.,de.
i       roprme *e Iz^rSnjeja liltro in pO wii.
I Ivan Potočnik & A. Mgel I
4             Gorica, za vojašnico.
3  Precizijska delavnica pnimetiv za nierjenjt.
+                     Bogata zaloga
¦*  raznih predmetof za razsvetljavo za pil novo
In električno luč. Posamezni deli za električno, plinovo
oilno
^   in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske
2   cevi.   Zaloga   mesarskega   orodja,   kuhinjskih
2   nožev, brivskih britev, škarij itd.
2  Razp Slljatev na deželo se  IzvrSl hitro in 2                      — po ceni. —
Franc Palik
v Gorici, Nunska ulica 17 *|S
izdeluje po najnovejšem 8i8temu     x                       'ID j
stiskairie stroje za grozdje in sadje,
vijaki so iz najboljiaga Jekla, podnožja ali
stojala Sz vlitega železa.
Jamči najboljšo in točno postrežbo
Edina slovenska kleparska delavnica,
= v Gorici :-------—: j
Karal Čuffer
ulica Sv. Antona št. L i
Se toplo priporoča slav. I občinstvu v mestu in na do- L želi za izdelovanje vseh kle- ' parskih Izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave Itd. Prevzame tudi I vsako popravo po zmernih I cenah.  Zagotavlja točno po- \
strežbo in pošteno delo.
Izdeluje tudi zlate napise
za trgovine.
l^arol PraščiK,
pekovski mojster in   sladcičar v Gorici na Komu št. S.        . Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za |
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu občinstvu   za
mnogobrojna naročila  ter obljublja solidn.
postrežbo po Jako zmernih cenah.
Božjast*
Kdor trpi na bo^jaati, krfiih ia drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o o t6h boleznih. Dobiva se zastonj in franko v pri?. 8ehwaa»en-Apot«ko, Frankfnrt a. H
Pfaff-ovi šivalni stroji
fg&    so najboljl. ""^Nl
To sliši kupec sicer o vsakem  izdelku ia od vsakega agenta, ki
navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje
_.-i .. x:.._i-; „imj   jem manj tako isti šiva,  toda mi smo po naši
iskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali,
I Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku ia od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva. toda mi smo (.o naši -reč kot 20-letnr poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfallevlm.
Hafirni šivalni stroji S™1«.1'0 "~ "obi * "dnc ffalfovi si»alai stroji aLff " *'~ """in
'SinUtu.l ftiiMlm »ImiSi so posebno pripravni za umetno vezenj* flailRll SIY«lNl Sirujl   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
_______ fiaffovi iivalai stroji tisSfifT ~ "m"">-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pf-flo*« šivalne stroje.
faloga Ifaffovih šiialBih in dragih sIiojby y Gorici m luniGipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalnih Šivalnih strojev, dvokoles Nuiiaka uliea U
»»•rt Mizarska zadruga ^
v Gorici — Solkanu
1 "       vpisana zadruga z omejenim jamstvom                             -
tovarna s strojevnlm obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecrrtla 1. Zastopstva v SpBJetu ter Orijentu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
želo znižane vozne cene v
Prej gli 105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej
Iz Ljubljane v Novi-York samo gli 60
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Montana, Califurnija itd. toliko višjo kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
j\riton Ivanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in irnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške   družbe  združenih pivo-varen Zaleo-Zaški Jrg in pUenjskega piva »prazdroj* iz sloveč« češko time-, SSanske pivovarne«.
Zaloga ledu,  karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej.
Cona zmerno. Postrozba poitona In točna.
Hočete dolgo živeti
in s«? radoviitl svojega zdravja! I)u pa to dosečete, morate skrbeti /a zdrav želodce In za urbano prebavo.
VsaLornu, kdor si je j>r.kwtril ali pa jirrhhdil ž«lddec z neprebuvljiviusi, j.revroi- mi ali jin-jsazlinn   nii, pomaga (."iloin
Germanova življenska esenca.
katera s»> da v>jifaii.> upor blja'i pri: pomanjkanju teka, ofllaliHcin želodcu, uapenja-ju kol?an'u, ziraicK slabostih, slavob^lu. omotici, krčih, /sprtosti in ttiiirfrnottl, bcmorojldab tz'.a'a ži':i.) {'.» pn-jtr.!.:' obedih, [>o<-,ehiio po ma^tiith in Icžko |-n-l>avl,iwh jcdilili. < (Mi-am ort.pnji-Mi »--ema j-ri'tsk \a \h lt\«i t, yt, Hpfsuje tfk, v-li»d «>f.::r pipoinorc v vf-Iiki »nori k v^lrži-vanju tu iiraii;'.vt >l<"ta. S U-u\ da izfo>"a *»«' jir; Unij no sokove iz tolesa, i isti tudi naSo lii in ima innj vti-mi muk mi »rcd-itvt p red,t *• t radi v,n> ,iU--„-lutne neškodljivo«!i ludi po dol^oMn' uporabi, ker j«* i ripivtlje-.a i« najfi<.t>*j'id: in n-jbulj^h ia«'.lm*'. sokov, ker ima prijeten ;vrriko;tromatiren ouis tako, da jo rade zaaživajo r«do oh<' tdjivv u-e!>«>   ?.«'n Ae .u n\:i,-.
Uenuunora žlvljonskn esenca naj bi ne manjkala kot i uvo I;iidsko in il-.inare *:<-dn'.w< v u ,[<,:. Iiisi, ker nas obva nje veikr.-st re»i,ih lnd>-znij tam, k/-r nimamo Loj p i rokah zdrivni,.- pum» i. ?n ku . vanju zahtevaj vedno „(iennttnovo življeimko eseneo" Iz lekarn« „T'rl vrtina orlu', v Italoraru, L . je Se polno Meilttev z en kini im-no'n foda u kakor i;e z iito -rediosijo. Kot zi:aiii.".*.i- piivn..*1. u>. vsaka steklenica zavila v zelenem Larton.i poln > im<- firme: lekarna „Prl cruoni orlu" K. iicrmau Ik«!o»aru (HrvaŠko), kamor naj m- j oiiljajo ludi v-.i po"!na ninotTila. Cena »leklen;. i -•• K vi', po j--e p( Siljajo najmanj tri .-leklenire. Za iu>k -.lani l'> iinarjev pri poifieu« juivz«-!/!. 5.1 vflt i'e «i> 1 aj.i., puSje doli'no <.vito. Nalovi hodijo b.C o pihani. !\>ja uda na vpraJanja, p -i:s;i<lti iti nauidda k apnubi zai*. .-./
Uermanovo življen-ko  e-,ein o   pr poroi\uu kar 11 jtopleje trpečemu   t'li,ni'.i.i   k"r   *..-:» w prej,!,',,i i' hehi in tudi na mnogih mojih faranotr,   ka e;im   »eni   h!«'   priporočil,   o   n^boljicin njene 11 u-pebu
Kdnmud Medeottl, i^mu v T»-..; t,u iMr^aiko,.
Steklenici, katere sem naroii1, so dobrodejno uplisale name in j.fioim S-- za 'e-.t ^ekh^ir.
Feter (iradlnuc, Jupmk v p.:k   (Jrader. 7.:r,z-n.l>:i.-^ ...
fororam Vam,   da -"tu pukuiaval z la/lu^mmi   iivd^rii, toda   uobe!i-< if.   '.u:* l> i-.'.'V.«*l-h :< n im-- k' Hermanov    življenska esenca                                                                                     Andrean /Ižek, >v.    tn.
1'rosim zopet za osem steklenic zMjen-ke e enre,   ka'eio ho-'"!u priporo-" i'> •,<-,<'<„ on.m    ki l oieh t^i t.. želodcu, kutini, kako -e mi vrača vidno bolj zdravje                i'oloiifca H«b?r  »  Seniriach-i pr; iViy.uu
Christofle & GS
Zaimki *snrii                        C. ID kr. dvorni založniki
Heinriehhof Dunaj I. Opern ltlngr 5.
Težko poarobrnjeno
namizno orodja In posodja vsah vrst
(žlice, vilice, noži itd.)
Pri poznan i najboljši izdelki izredne trpežnosii.
Največja izbira najlepših modelov.
BUr   Iluatrovan cenik na zah te va nje. -^•SI
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in imo Christofle.
Kanalizacija v Vipavi.
Dajo se na znanje, da so bode gradil v zgornjem dolu vipavskega trga ob eosti še to jesen nov kanal za odpeljavo cestne vode. -~ Delo, katero se odda duc L septembra t. 1. popoldne ob 3. tiri v Vipavi v občinski pisarni potom zmanjSevalne dražbe, je cenjeno na 5000 K (pettisoC). Tozadevni naCrt in podrobni proračun ležita pri podpisanem županstvu na vpogled.
Županstvo Vipava, dne 24. avgusta VM)\l Župan:
A. Hrovatin.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
Ono ja j
zajamčeno čisto •
z znamko „JELE
___I In brez vsaka ikodljivo primesi. Para Izvrstno. Kdor hode dobiti zaras jamceno pristno, perilu         a*
neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imal vsak komad ime „SCHICHT" In varstvano znamko „JLLEN'.                                                            *Z
Gaorg Schlcht AuSSlg a. E. — Največja tovarna te vrste na avropejskem ozemlju I                RaKiUJI   CP   HAncnH f         •
===== Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9.
Dobiua se pousod!