Leto XXIV« iL M LfaMlaita, sobote t aprila m4 s i>p«r Te) :Ttuitvo> cruoiMoa. Pwcnniiw ulica rfefoo k. 51-22. 51-23. 51-24 uueraiiii xktelek: Lniblpaa. Pnccujen gfr ca 5 - lelefoo k. $1-25, 51-26 Podružnici Nove mesto> Liabliaodoi ema 42 IzKiiuioo eutopKvo a sgtast to fcaüte te inozeautTpi UPI S. A.. MELANO Računi : sa Liabljanskfi pokrajino pa potato» čekovnem zavoda fa. 17.749, n ostale kraje Italije Servizio Conti. Co«. Po«. No 11-3118 dan razen ponedeljka. Uredništvo : Ljubljana — Puccini jeva ulica št. S. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi ae ne vračajo. In harten Kämpfen feindliche Kampf gì zerschlagen Erfolgreiche Gegenangriffe deutsc her und rumänischer Truppen — Weiterer Bodengewinn nördlich C zernowitsch — Stärkere sowjetische Angriffe nördlich Kowel ges cheitert Ans dem Führerhaoptquartier, 7. April. DNB. I>a* Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kaum nördlich Odessa sowie «wischen Dnjestr nnd Pruth griffen die Sowjets erfolglos an. Durch Gegenangriffe deutscher nnd rumänischer Truppen wur-•k-n iti harten Kämpfen feindliche Kampfgruppen zerschlagen und zahlreiche Panzer. Geschütze und schwere Waffen ver-niehtet. Xördlieh Tschernowitz gewann aueh gestern der Angriff unserer Divisionen weiter Boden. Im Abschnitt StanTslau-Tarnopol und südlich Brody brachen unsere Truppen im Angriff feindlichen Widerstand und warfen die Sowjets unter Abwehr heftiger Gegenangriffe weiter zurück. Hier hat sich der Leutnant Klippel, Kompanieführer in einem Grenadier-Regiment, durch besondere Tapferkeit ausgezeichnet. Xördlieh Kowel scheiterten stärkere Angriffe der Bolschewisten. An der Narwa-Front brachen unsere Truppen in stark ausgebaute feindliche Stellungen ein und wiesen Gegenangriffe der Sow jets ab In Italien zerstörten eigene Stosstrnpps feindliche Bunker nnd vernichteten einen Stützpunkt des Gegners mit seiner Besatzung. Der Feind hatte hohe blutige Verluste nnd verlor eine Amtahl Gefangener. Fenerüberfälle unserer Artillerie verursachten in Materiallagern Explosionen und anhaltende Brände. Fernkampfbatterien nahmen das Hafengebiet von Anzio und Net t uno bei Tag und Nacht wirksam unter Feuer. Das Flakartillerie-Regiment 133 (mot) hat seit Beginn der Kämpfe in Italien seinen 500. Flugzeugabschuss erzielt Sicherungsfahrzeuge der Kriegsmarine versenkten im Golf von Genua ein feindliches Artillerie-Schnellboot und beschädigten ein weiteres so schwer, dass mit seinem Untergang zu rechnen ist. Bei Tagesvorstössen feindlicher Fliegerverbände in das südostdeutsche Grenzgebiet wurden 9 feindliche Fingzeuge abgeschossen. Ausserdem verlor der Feind durch unsere Luftverteidigungskräf te über dem italienischen Raum 6 Flugzeuge. Störangriffe feindlicher Flugzeuge richteten sich in der vergangenen Nacht gegen Orte fn Nord- und Westdeutschland. V znamenju nemških protiukrepov Berlin, 6. apr. S posebnega mesta javljajo: Na j licu vzhodnega bojišča, kjer je še tudi nsdaije težišče bojev, je zadnjih 14 dni prineslo sovjetsk m četam ne nepomembne pridobitve ozemelj. Nasprotniku je uspelo po-gnati dva klina v južnozapadni smeri preko Dnjestra do srednjega Pruta in do skrajnih pobočij Karpatov Položaj je nekaj časa že zavzemal krizi podobno napetost, toda medtem so pričeli delovat; nemški protiukrep:, ir so z naraščajočo močjo odpora in uspešnimi protinapadi končali nadaljnje prod:ranje nasprotnika. Kct je tud: uspelo preprečit4 trdovratne •-ovraŽTvkove poizkuse razširjenja vd ornega področja ob bokih, je vedno bolj razvidna gotova konsolidacija položaja. K temu razvoju jc tudi zelo mnogo pripomogla izpraznitev N'kola jeva in z njo v zvezi unrkalni po-kreti med srpodnjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom. s čimer jc bila odstranjena za nemško južno krilo, ki je bilo daleč proti vzhodu izbočeno, bočna grožnja s severa. Od cbefi klinov, s katerima s«') sovjetske čete 4. in 5. marca na področju Šepetovke in Zvc-nigoroclke z mnogo nadmočnim5 silami in ve-"iko uporabo gradiva nastopile, je vzhodnemu dokaj naglo uspelo pridobiti si preko Umanja n Bjelcev ozemlje. Proti koncu marca je se-Ttmo in severnovzhodno od Jasija dosegel Prut, s slabotnejšimj silami pa mu je tudi že uspelo prekoračiti reko. ko so ga protinapadi rremškrh in rumunskih čet prestregli in zaustavil. S tem je bila nasprotniku zaprta pot v lasi, kj so bili njegov prihodnji cilj. Prav tako so se izjalovili vsi sovražnikovi napori da bi levi brk tega razmeroma ozkega napadalnega kF-na razširili prot; jugu. Njegovi napadi južno od Batte, m obeh straneh Dn j es tra in pri Kor-neštih so propadli ob močni nemici zapori, ki je istočasno tvorila bočno zaščito za umikajoče Se nemške čete med spodnjim Bugom in Dnjestrom. Tudi sovražnikov poizkusi, da bi zapadno od Berezovke vdrl v umikamo potrete. ki so potekali sporedno z obalo, so bili odbiti. Zapadni sovjetski klin je prodrl iz prostora Sopetovke preko Proskurova do Černovic. Uspele» mu je prodreti dalje severnozapadno do področja Stanislavom, kjer So pa močn' protinapadi nemških m madžarskih čet zaustavili nadaljnje prodiranje. Pri tem nasprotniku doslej ni uspelo združiti obeh napadalnih klinov \ enotno fronto, ker se južnozapadno od Proskurova ;n na področju Černovic severno od Dnjestra nemška obrambna fronta vriva v obliki podkve med obema sovjetskima napadalnima klinoma proti severu Vsi nasprotnikovi poizkusi da bi podaljšal svoj desn; bok proti zapadu, torej v smeri Lvova :n Lublina, so se izjalovili ob junaškem vztrajanju in pogumu posadk obeh improviziranih trdnjav Tarnopola in Kovelja ter močne zaporne po sto Janke pri Brodih, medtem ko so bili severno in severnovzhodno od Kovelja nem-k'' protinapadi uspešni. V splošnem torej lahko rečemo, da je bil nasprotnik s svojo veliko marčno ofenzivo sicer zabeležil dokajšnje pridob'tve ozemlja, vendar pa mu je tudi tokrat izpodletel operativni cilj njegov:h uspehov. Ni mu uspelo obkoliti večjih nemških oddelkov ali razbiti nemške obrambne fronte in prav tako ni utegnil razširiti svoj'h globokih vdorov na strani in razmajati nemške fronte. Napeto lahko pričakujemo, kako se bodo izvedli medtem pod-vzeti nemški protiukrepi. V srednjem odseku vzhodnega bojišča ki v bistvenem že več mesecev miruje, so 25. marca na področju med Čavsi ;n Dnjeprom, torej južnovzhodno od Mogi leva, pričele močne sovjetske sile nove poizkuse prodora, kj pa so bili krvavo zavrnjeni. Na severu je bila uspešno zaključena nemška protiakcija južnozapadno od Narve. ki je dovedla do obkolitve in uničenja več sovjetski strelskih divizij. Boljševiki so izgubili nad 6000 padlih in mnogo vojnih potrebščin. Potem ko je nasprotnik južnovzhodno od Ost rova že dalje časa zaman napadal, je nadaljeval 31. marca južno od Pskova z močnimi s'lami, podprtimi s številnimi oklopniki :n bojnimi letali, znova svoje poizkuse prodora, toda v hudih bojih 60 nemške čete dosegle tudi tukaj popoln obrambni uspeh. V Italiji je druga velika b:tka za Cassino pokazala, da tudi prava toča bomb in granat ne more zlomiti morale in obrambne sa. Odkrita sovjetska vojna zvijača Berlin, 6. apr. Razgovor, k: ga je zmia-nji minister von Ribbenti-op dovolil zasltp-n ku rumunske porcčevalske agencije *Ra-dor«, je naletel v evropskem tisku na močan odmev. Povsod poudarjajo jasne obrazložitve ziB.-anjega ministra, ki je snel boljševizmu krinko z obraza. Prav posebno je to primer v Rumuniji, ki je bila v prvi vrsti zainteres:rana na vsebini razgovora. Rumunski listi zato na veliko priobčujejo razgovor. Posebno pod-črtavajo besede zunanjega ministra o že izkazanem bratstvu v orožju m o zglednem zadržanju Rumunije. Tudi izjavo zunanjega ministra, da tv -io Nemci Rumun.jo prav tako učinkovito branili kot Reich, listi močno poudarjajo. Izvajanja Ribbentropa so naletela v vsej rumunski javnosti na velik odmev. Veliko število sestrelitev sovražnikovih letal nad Bukarešto m Ploestijem ter iz dneva v dan naraščajoči odpor proti sovjetski vojski pozdravljajo sedaj kot znak, da sled'jo be-sedam nemškega zunanjega ministra tudi dejarja. (Jspešne akcije prsti tolovajem v Grčiji Berlin, 7. apr. S stev'L.ìmi uspeàn.aii akcijami so Nemci skupno z domačimi oddelki očistili več vasi v zapadni Grčiji. Pri tem so našli pod neko skalo dnevn.fc po-Deglega tolovajskega voditelja Mikai-iisa, ki si je pri vzel naslov »komisarja za civilne zaöeve«. Iz njegovih zapisov z dne 8. marca je razvidno, da so tolovaji odgnali preb:valce vasi J. po večini bose in slabo oblečene v zasnežene gore. »Vsi pravijo, da bodo zaradi mraza pomrli«, piše Mikaidis. Na nekem drugem mestu svojega dnevnika pravi: »Razpoloženje med ljudmi je slabo. Splošno pravijo, da so vsega krivi partizanski voditelji. številčno smo slabi in pomanjkljivo oboroženi. Nemčija pa je evropska velesila. Kaj naj storimo s svojim starim orožjem? Naš poraz je siguren.« Neka nadaljnja beležka pravi, da je zaradi č:st;lnih akcij nemških vojakov prenehalo delovanje »ljudskih sodišč«, ki 90 pomorila nešteto Grkov, ker niso hoteli stopiti v komunistično tolovajsko organizacijo. Kriza v grškem begunskem odberu Vigo, 6. apr. Kakor javlja Reuter, je bilo v Kairu uradno objavljeno, da je celotni grški begunski odbor kralja Jurija podal ostavko. Grška poročevalska služba objavlja glede na to: Sophokles Venizelos je mnenja, da odgovor kralja ne predstavlja nikake rešitve sedanje krize in bo zato sklenil, kar se mu bo zdelo primerno. Do odločitve ustavnega sodnika vlade (kralja) bodo ministri začasno še izvajali svoje posle. Reuterjev dopisnik v Kairu pripominja k odstopu grškega begunskega kabineta, da je grški politični položaj zelo zamotan. Odgovor kralja Jurija na Tznderosuvo brzojavko glede odstopa označuje grška vlada kot skrajno nezadovoljiv. Celotni odbor se je Tzuderosu priključil prj odpo-šiljatvi druge brzojavke, v kateri je bilo predloženo imenovanje Venizelosa za min. predsednika, in v kateri je bilo znova poudarjeno stališče, obrazloženo v prvi poslanici. V tem smislu se gissi tudi uradna izjava grškega begunskega odbora, v kateri se sporoča soglasni sklep, s katerim se kralju priporoča imenovanje Venizelosa za min. predsednika ter izjavlja, da se pač pričakuje, da bo kralj Jurij ubogal ta nasvet. Razbitje sovražnih bojmh skupin v hudih bojih Uspešni prati iMpadl nja pridobitev sovjetski napadi nemHali in rtsmtmgkih čet — Naifctfj-severno od černovic — Močnejši severna od Kovlja so se izjalovili Vsak, Iti mu fe mar usoda Slovencev, bo s podpisom na protikomunistični spomenici vohazat, da obsoja narodne odpadnike, komunistične zlo* čfnee» Führerjev glavni sta«, 7. apr. DNB. Vrhovno poveljntötvo oboroženih sil javija: Na področju severno od Odese ter med Dnjestrom in Prutom so sovjeiske čete brezuspešno napadle. Nemške in rumunske čete so s protinapadi v hudih bojih razbile sovražne bojne skupine ter uničile številne oklepnike, topove in težko orožje. Severno od černovic so naše divizije s svojimi napadi tudi včeraj zavzele nadaljnje ozemlje. V odseku Stanislavov-Tarnopol ter južno od Brodov so naše čete /. napadom zlomile sovražnikov odpor ter vrgle sovjetske čete ob istočasni obrambi silovitih protinapadov dalje nazaj. Tu se je s svojim junaštvom posebno odlikoval poročnik Klippel, čelni vodja v grenadlrskem polku. Severno od Kovlja so se izjalovili močnejši boljševiški napadi. Na bojišču ob Narvi so vdrle naše čefe v močno zgrajene sovražnikove postojanke ter so zavrnile sovjetske protinapade. V Italiji so naše naskakovalne čete porušile sovražnikove bunkerje ter uničile neko sovražnikovo oporišče z njegovo posadko vred. Sovražnik je imel velike krvne izgube in je izgubil nekaj ujetnikov. Ognjene salve našega topništva so povzročile v skladiščih materijala eksplozije in še trajajoče požare. Daljnostrelne baterije s« podnevi in ponoči uspešno obstreljevale pristaniški področji v Anzi ju in Nettunu. 135. (mot.) polk protiletalskega topništva je od pričetka bojev v Italiji sestrelil 500 letal. Zaščitne edinice vojne mornarice so v Genovskem zalivu potopile sovražnikov topniški brai čoln, drugega pa tako težko poškodovale, da lahko računamo 7. njegov«» potopitvijo. Pri dnevnih sunkih sovražnikovih letalskih oddelkov na južno nemško obmejno ozemlje »mo setifcreliK 9 sovražnikovih Id-al. Poleg tega so naše protiletalske obrambne sile zbile sovražniku nad italijanskim področjem 6 letal. Molilni napadi sovražnikovih letal so bili v pretekli noči usmerjeni na kraje v severni in zapadni Nemčiji. Rumunsko vojno poročilo Bukarešta. 7. apr. Rumunsko vrhovno po- \eijni=tvo objavlja: Dne 5. apriia ni biV> na Krimu, ob Črnem morju jn v srednji Besarabiji nikakih posebnih dogodkov. Protinapad rumunskih čet severno od Jasija kljub žilavemu sovražnikovemu odporu dobro' napreduje. Sovjetskim četam smo iztrgali močno branjene višine in več krajev. Imeli so velike izgube Severno od Černovic dobro napreduje nemški napad na zveze so-vražmka. ki je vdrl v severno Bukovmo n Moldavi j o. Dne 5. aprila opuldne so številni angir-ameriški bombniki v zaporednih valovih na-pp-dl: P'oesti. Povzročili so tvarno škodo in izgube med prebivalstvom. Nem:k: in rumunski lovci ter protiletalsko topništvo so zbili številna sovražmkova letala. Uspešni napadalni in obrambni ho\\ Osvoboditev junaške koveljske posadke — Sovjetski poizkusi proboja pri Ostrovu in Pskovu so se izjalovili Berlin, 7. apr. Najvažnejši dogodek, ki se je piipetil v sredo na vzhodnem bojišču, je biio l-azbitjc boljševiškega obroča okrčg Kovlja_ Sredi marca so bile namreč sovjetsKc čete. ki so južno od Pripjetskih močvjr j prodiraJe proti Lucku in ki so štele kakih osem divizij, obkolile mesto Kovelj, ki so ga. 17. marca odrezale od njegovih zvez z zaledjem. Zapaovražnike so prestregle v huiiii obrambnih bojih ob zapornih črtah. Novi sovražnikovi napadi na Krün i so imeli le kraj« vrni značaj. Sovjetske čete po napadale pri lierex. in ob Sivašu, veutiar se njihov capad: niso razvili, ker j.h je že takoj ob nr ^ etku razbil nemšk, topn: ški ogenj V srednjem odseku vzhodnega bojišča je vladal mir, na severu pa so boljševiki nadaljevali južno od Pskova poizkuse, da bi prebili nemške érte. Istočasno so pritiskali južnovzhodno od Ost rova. V zadnjih treh dneh je bilo sestreljenih v letalskih bojih od protiletalskega topništva m na tleh 117 sovjetskih letal. Izredno težke sovjetske Btfife T. apr. V MtemfcKvfiih obruqb-aUi boJOi jo»d Dnjeprom ln t&u« »o doa*- gle nemSite čete velik otoraarühnj uspeh- öoibe se lahko trenutno smatrajo že za zaključene, ker sovražnik zaradi svojih velikih in težkih izgub od 1. aprila dalje več ne napada, veixlar pa se mora računati 2 morebitno obnovo bitk. V tem odseku so boljševiki pričeli svoje p teb i ja.ine poizkuse 25. marca. Po izredno močni topniški pripravi so napadli najprej z devet:mi divizijami, ki sta jih podp'rali. dve oklopniški brigadi naskako-v ahn ih pionirjev. Boji so se razvili predvsem v odsekih. Vetranka—Krasnica. Suto-ki—reka ResLra ter Gok>venč"ci—Antonov-ka. Boljševiki so sedem dni ponavljali svoje napade, menjavali težišča svo.-ega pritiska ter dovažali vedno sveže sile. dokler ni končno izkrvavelo 17 diviz'j. Tudi podpora 111 baterij, ve! i ko število salvnih topov ter metal granat in zelo močna podpora bojnih letalcev niso mogli preprečiti neuspeha. Kako velika je obrambna zmaga in kako velike so sovjetske izgube nam kažejo naslednje številke. Sovjetske čete so od 25. marca do 2. aprila izgubile okrog 13.Ö&0 padlih, 279 ujetnikov, 66 topov, 74 oklopnikov. 291 strojnic- m mnogo ostalega pehotnega, orožja. Zb'tih je bilo 31 sovjetskih letal. Nemški uspeh pri Koveiju Berlin, 6. api. V vojaških krogih opozarjajo na razbitje sovražnikovega obkolitve-nag-a obroča okoli Kovelja, čegar izid se sedaj po težkih in hudih bojih lahko javi. Od 17. marca je bila nemška posadka obkoljena in sta jo morali oskrbovati z letali. Junak Kovelja je bil višji skupinski vodja SS Gille. ki je že znan pc svojih junaštvih iz bitke pri čerkasih in čigar junaško poveljstvo se je tudi pri teh bojih ponovno najbolje izkazalo. Ta ofenziva je znak. da je že nekaj dni obstala na gotovih točkah južnega odseka sovjetska ofenziva, dasi so v nekaterih drugih odsekih še vedno izpre-memb polni boji. Vzlic temu so s?danje operacije v predznaku novega obdobja, ki se utegne v doglednem času zaradi nemških ukrepov razviti v nov položaj. Boljševiški teror Stockholm, 7. apr. »Felkes Dagblad-r pojoča iz Bukarešte, da prihaja v severno rumunske pokrajine vsak dan polno poljskih beguncev iz Volinije, ki so s pustolovskim begom in popolnoma izčrpani pobegnili z ozemelj, k; so jih zasedli boìj-ševiJti. Ti begunci poročajo o terorju boljševiške armade v zasedenih ukrajinskih pokrajinah, ter potrjujejo vesti angleških in poljskih listov v Londonu o množastv--nih pokoljih prebivalstva na vzhodnem ■ Poljskem. Boljševiki pozivajo ljudi z letaki, nai pome re svoje duhovnike. Obec.e n rekvirirajo zadrje zaloge žita in živ.ne. Zato je razumljivo, če vlada med kmeti paničen strah. Uspešne fzvidniške akcije na itafijanskesn bojišču Berlin, 7. apr. Na južnoitalij&nskem bojišču je bilo v sredo, razen sovražnikovega topniškega delovanja in obojestranskih živahnih izvidniskih akcij nikakih večjih borb. V severnem delu Cassina so Nemci privedli ujetnike, neki drugi izvidniški oddelek pa je pri Massi Albaneti uničil angioameriški oklopnik. Tretji oidelek je za sovražnikovimi črtami pognal v zrak z opremo in živili napolnjen tovorni avtomobil in zaàal sovražniku težke izgube. Pri Arielliju so Nemci pognali v zrak dva težka angioame-riška oklepnika in tri metalce min, južno od Ortone pa močno zastraženo sovražnikovo bivališče. Pri Orsogni je uničilo nemško topništvo sovražnikovo municijsko skladišče in njegovo opazovalnico. Na predmostju pri Nettunu so Nemci odbili angio-ameriške izvidniske in naska kovalne čete ter privedle ujetnike. Na skrajnem levem krilu se je ponesrečil z oklopniki podprt sovražnikov sunek. Nemško topništvo je zadelo več skladišč pogonskih goriv, tt ao se vnela. DaljnoetreJn« baterije so po-Snevl kt panofi crtjatreljenl« Izkntevališča in obalno pedrotje AnAja. Nad otoftom ISoo se Je zrušil sovražnSkuv tonta = »JUTRO« St 81 i Ljubljančani! Te dni vidite, kak« se večje trume kmečkih podeželanov v strnjenih vrstah pomikajo po ljubljanskih ulicah. Vprašujete, kam gredo. Vsi ti možje in fantje se prijavljajo k domobrancem. Mera je polna in narod se je sam odločil skupno z oboroženo silo napraviti konec grozotam, ki jih je navalila na slovensko zemljo in slovenski narod komunistična drhal. Pomlad je tu, a treh petin slovenske zemlje v Ljubljanski pokrajini še ni zoral plug in je v takem stanju tudi ne bo. Kaj pa vi, meščani? Boste še vedno stali ob strani, kakor je doslej delala o°Tomna večina? Naj torej zdaj naš ubogi kmet sam, uničen, izropan, pregnan, prelije poslednjo kapljo krvi za rešitev slovenske zemlje in slovenskega naroda? Kaj ste se vi izločili iz slovenskega narodnega občestva? Kaj ne čutite nobene vezi več z nami ? Kaj ne čutite, da lahko pridejo »rop, umor, požig... « nekoč tudi nad belo Ljubljano? . .„ „ Vedite, da v kmečki duši že tli ogenj upravičene jeze nad vaso brezcut-nostjo Poslednji trenutek je prišel, da se uvrstite s poštenim namenom v domobranske vrste tudi meščani, in to vsi brez razlike. Danes sredina ni več mogoča! Samo podpis na protikomunistični deklaraciji ne zadostuje, kajti strahotni zločini nad nedolžnim narodom kličejo po močnih in krepkih dejanjih! Kdor se sedaj noče dvigniti skupno z našimi kmečkimi množicami za odvr-nitev pogina od slovenskega naroda, ta že drsi na teren komunističnih rabljev! Muratila in miselna kriza v soioMem meščanstvu Sobota, 8. IV. -m4 Ljubljančani, obsodite komunizem! Vsenandno protikotministično spomenico lahko podpišete še danes, v soboto, ves dan Dolgo časa Je letel na Ljubljano sum, da ni povezana z ostalim narodom, da podpira morilce poštenih, zavednih Slovencev. Res je bila včasih Ljubljana močno zaledje komunistični organizaciji v hribih. V Ljubljani so sedeli poglavitni ofarji in obračali javno mnenje v svoj prid z lažnivo agitacijo in s terorjem. Po ljubljanskih ulicah so padali naši najboljši ljudje. Dali so življenje za svoje pošteno prepričanje in ca. to, da so spregledali drugi. žrtve niso padale zaman. Vse, kar je pri nas še zdravega, se je strnilo v močno, ne-porušno p roti k onnunistiftao fronto, kf bo komunizem uničila. Ob žrtvah najidealnej-ših Slovencev so začeli spregledovati oni, ki so od začetka verjeli blestečim komunističnim frazam o boju za svobodo in srečo naroda. Ob močnem odporu naših domobrancev, ob njihovih zmagah nad komunisti, katere so potolkli, kjer koli so naleteli nanje, pa so se rešili strahu pred komunizmom tudi oni, ki so ga na skrivaj mo- goče obsojali, pa si svoje obsodbe Iz bojazni niso upali na glas izreči. Ljuhljana se je počasi spremenila. V njej je zmagala slovenska, protikoiministič-na misel. Ljubljana ni več ploskala komunističnim zločinom, ni več dajala poìmde zločincem. 2e velikokrat je javno pokazala svojo miselnost: ob pohodu domobrancev skozi mesto, ob pogrebu kočevskih junakov, na javnih proti komunističnih zbo^ rovanjih dijaštva m delavstva. Številni Ljubljančani — nad 36000 — so obsodili komunizem tudi s tem, da so podpisali vsenarotino protikomunislično spomenico. Spomenica se podpisuje še sedaj. Podpisovanje je bilo na splošno željo podaljšano do velike sobote zvečer. Spon*v nico Je mogoče podpisati na magistrata, v vratarjev! loži, od 8. zjutraj do 8. zveéér. Zavedni Ljubljančani! Podpišite spomenico, pokažite s tem, da ste se v usodni uri slovenske zgodovine znali prav orientirati, da ste spoznali najhujšega narodnega sovražnika in ga odločno obsodili! Novi porazi tolovajev na Dolenjskem Pri iskanju vzrokov za moralni razkroj družbe smo tud; mi že pisali o vlogi, ki io ima v tem procesu meščanstvo. Padanje iz ekstrema v ekstrem, izguba sleherne naravne orientacije, izguba hrbtenice in načelna breznačeinost — to so glavne poteze globokega duhovnega razkroja meščanstva pri nas in tudi marsikje drugod. 2e pred leti so se nekateri evropski sociologi dotaknili tega značilnega pojava in o njem napisali tehtne misli. Naj v tej zvezi navedemo samo knjigo Švicarja Wilhelma Röpke j a »Sodobna družbena kriza«, ki je izšla leta 1941 in ki je zaradi svojih globokih izsledkov na tem področju vzbudila veliko pozornost. Röpke pravj med drugim: »Vzporedno z omrtvičenjem moči vere in prepričanja, pa naj izhajata od koder koli, je sodobni človek izgubil tudi neko naravno nagonsko varnost ln kc-mpas za presojanje človeških bistev, in sicer v tolikšni meri, da se je prav resno izprevrgel tudi njegov odnos do najelementarnejših stvari, kakor dela. obveznosti, narave, časa in smrti, drugega spola, otrok ln zaroda, mladine in starine, naravnega uživanja življenja, ožjega kroga in skupnosti. Človek je, skratka, dodobra pozabil na mero in vago, ki mora biti v njem ln pada iz skrajnosti v skrajnosti, loti se zdaj tega, zdaj drugega, lovi se zdaj za tem, zdaj za drugim modnim mnenjem, odziva se zdaj temu, zdaj drugemu zunanjemu dražljaju, najmanj pa se ozira na samega sebe in svoj notranji gias.« Vse to hlastenje po novem, brez kakršnega koli merila ln tehtanja, označuje pisec posrečeno za »izgubo naravne smeri«, ki jo nekje na drugem mestu takole obeležuje: »Ž isto gotovostjo, s katero vsakdo v družbi ve, pred čim lahko sname klobuk, mora tudi vedeti, kdaj si ga mora z zgražanjem spet natakniti, ne da bi bilo treba o tem sploh izgubljati kaj besed. Cim nima več sigurnega čuta niti za prvo niti za drugo, potem moramo dati znak za alarm.« Najhujša okvara današnje družbe v krizi pa je po piščevem mnenju njena načelna breznačelnost. ki je najbolj hudo prizadela vprav meščanstvo. V ves ta raŽkroj se vpleta še vpliv tako zvane »množične psihologije«, pritisk »mase«, ki je »pomno-žičil« slehernega posameznika do tolikšne mere, da že ne moremo več govoriti o človeku kot pametnem ali razsodnem bitju (homo sapiens), temveč samo še o »privesku mase«, ki ga avtor označuje z ironičnim izrazom »homo insip'iens grega-rius«. Navedli smo le nekaj nmmogrede izbranih Tirali švicarskega sociologa, da opozorimo. kako je duhovni razkroj sedanje družbe, zlasti meščanstva, vzbudil že marsikje tehtna razmišljanja, ki jih nihče ne sme prezreti, kdor resno misli na moralno obnovo sodobnega človeka, ki je nedvomno ena največjih nujnosti tudi za nas. Tudi razvoj pri nas v zadnjih letih nami namreč zgovorno dokazuje, da je moralne regeneracije v prvi vrsti potrebno meščanstvo, k'i je v duhovnem razkroju nedvomno najbolj zapadlo. Pojav seveda ni specifično slovenski in v tem pogledu ne smemo pretiravati. Prav pa je, če ga imamo tudi kot svojega pred očmi in ga skušamo po svoje spoznati, da najdemo lek bolezni tudi sami. Nemški vseučiliški profesor dr. Josef März, ki je znan tudi naši javnosti po raznih svojih spisih, se je tega splošnega vprašanja lotil v članku »Levičarsko meščanstvo«, ki ga je objavil »Neues Wiener Tagblatt« dne 31. marca t. 1. Piščeva izvajanja so tako pereča, da je prav, če z njimi seznanimo tudi naše čitatelje. Dr. März piše med drugim: »K boljševiškemu vojnemu načrtu spada tudi to, da se sedaj spet povsod, kjer so za to pogoji, razširjajo gesla o ljudskih frontah, za katerih razširjevanje skrbi tisti del meščanstva, ki se tako rad nagibi je na levo. Pri tem ne gre morda za idealizem aii navdušenje za gesla o svobodi, požrtvovalnosti in borbenosti, temveč je nasprotno to levičarsko meščanstvo prav dodobra sito in se krčevito drži sv<>je lastnine. Prav rado pušča druge naprej, kjer gre za nevarnost, samo pa daje denar, posreduje in se meša v politične kupčije, ker bi namreč hotelo kdaj kasneje dokazati, da je tudi ono »bilo zraven«. Ne smemo izgubiti prilike, pravočasno moramo biti na pravi poti! _ to je njegovo geslo. NiMar_ne_veš^ kako se izteče! — to je edino načelo teh breznačehiezev. Pri tem seveda ne čakajo prekrižanih rok, kaj bodo drugi storili. Nasprotno, prav krepko pomagajo po svoje, seveda le v svojem ozkem interesu, nimajo pa smisla za pojem »stališče«. Prav zaradi tega je kaj lahko mogoče vplivati nanje, vendar naj-češče le z negativnimi parolami, a radi verjamejo vse, kar se jim pri šepetava. Pri tem seveda tisti v tem meščanstvu, ki niso zlonamerni, temveč samo zapeljani in brez kriterija, ker se v svojem individualizira ne puste voditi po drugih, niti ne opazijo, zakaj jim najraje servirajo prav takšne govorice ln takšna gesla: samo zato, ker so tisti, ki »o si Jih izmislili, spoznali v njih najboljše nosilce razkroja. Dragi del meščanstva je kajpa brez ugo- vora zlonameren. Tu ne gre le za popuščanje ali pripravljenost za kompromise, temveč za pravo voljo, da se zavarujejo za vsak primer. Takšne pojave opažamo danes v vseh deželah, katerih socialni ustroj še vedno pozna posedujoče in politično soigrajoče meščanstvo. Italija jih je poznala pod sa-vojci, kjer so se našli industrijci, ki so darovali sto milijonov lir za izdajstvo ln boljševizacijo, na Nizozemskem in v Fran-ciij tvorijo jedro tako zvanih »attentistov« (preVidnežev tipa OR, ki samo... čakajo), čiste cvetke teh vrst pa najdemo zlasti v nekaterih nevtralnih državah. Vsi ti levičarski meščani v inozemstvu bi nam zelo zamerili, če bi jim rekli, da si koplje,jo svoj lastni grob. Oni se namreč nasprotno smatrajo za premetene, izvrstno poučene, svetovno razgledane in mednarodno vzgojene; če bi se pa le toliko ponižali, da bi se z nami siromaki, ki vedno opozarjamo samo na nevarnost boljševizma (3eveda zato, ker smo ga leta 1918 deloma doživeli, deloma videli prihajati, medtem ko so bili oni vselej daleč stran od strela!), vendarle spustili v debato, potem bi nas verjetno kar potisnili ob zid z bleščečimi imeni svojih prijateljev iz Cityja in Wall Streeta, od katerih da so kar najbolje poučeni in ki da so jim tudi svetovali, naj še pravočasno stegnejo svojo reko na levo. Oni so že dgkrajžouče-ni, da je boljševizem postal povsem me-šča5ska_zadexafci)da se je že mogoče spustiti z njim v običajne kupčije in da je politično že povsem obledel. Svojih privržencev prav gotovo ne bo ostro prijel samo zato, ker hočejo še nadalje ostati meščanski, se še nadalje držati nekoliko proč od njega in gojiti komun zem samo v salonih. Saj vendar ne bo zahteval, da morajo izginiti vsi, ki nočejo postati povsem »tovariši«! Tega vendar vsaj tistim ne bo storil, ki so se tako pravočasno preokre-nili nanj! če bi pa le do tega prišlo, potem bosta London in Newyork že namignila, da se lahko še pravočasno spravijo na varno. Sebičnost je edina temeljna poteza tega levičarskega meščanstva, čigar koketiranje s skrajnim marksizmom se prav lepo sklada s povsem kapitalistično miselnostjo. Gre za sebičnost, ki misli le na zavarovanje lastnega življenja in posesti, M skupnosti vse odklanja, državi ničesar ne daje, predvsem pa ji ne priznava nikakih pravic nad posameznikom, vendar pa od nje zahteva, da varuje njih življenje in posest. Drugi temelj je bojazen, noH strah za posest, za možnosti zaslužka jn pravočasno politično priključitev. Vse so pripravljeni pustiti na cedilu, da se le sami rešijo. Mislim, da bo vsakdo pritrdil, da posebno vzpodbudna ta slika ni. Toda naslikali smo jo po življenju.« Menda bo sedaj vsakdo razumel, zakaj smo navedli ta izvajanja uglednega nemškega pisc^. Slika, ki jo dr. März podaja o meščanstvu, je tako verna, da se zdi, kakor da bi jo bil napisal sred' Ljubljane. Zato smo prepričani, da bodo njegove označbe »levičarskega meščanstva« prav živo zanimale tudi naše meščanske kroge in da se bo marsikdo zamislil nad resnico, ki mu jo dr. März meče v obraz . .. Mär-zova izvajanja so najsodobnejša dopolnitev načelnih ugotovitev Švicarja Röpkeja, ki smo jih zgoraj navedli. Naj bo to našim »levičarskim meščanom« dokaz, da ni iz trte izvito in zgolj le »propaganda«, kar smo tudi mi že napisali o moralnem razkroju dela naše inteligence in dela meščanstva sploh, ko smo še posebej pribili. da ne more biti za nikogar izmed njih sklicevanje na »prejšnje gnile razmere« razlog in opravičilo za njih vetrnjaštvo, temveč da je nasprotno pr»v to njih vetrnjaštvo značilen simptom globoke moralne in duhovne krize, v katero so zašli. Za nje ni leka in rešitve v približevanju skrajnostim, temveč samo v popolni moralni in duhovni regeneraciji. To pa je tisto, kar postavljamo tudi mi za temelj naše moralne obnove. A. S. Socialna pomoč Iz pisarne odbora za Socialno pomoč smo prejeli: Gospod Ivan Petrič ie namesto cvetja na grob učiteljice Pavle Suhadolnkove daroval 500 lir za Socialno pomoč. # Za informacije glede Socialne pomoči kličite: 47-57! Prostori Socialne pomoči so na Go&posvetskj cesti 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580«! Tombola Zimske pomoči preložena Ker se je število dobitkov moralo zvečati in ker je bilo treba dat v tisk še novo knjigo (dr. Stanko Bevk: Po živalskem svetu), je bilo treba čas žrebanja preložiti, tako da se bo sedaj začelo žrebanje nspreklieno v nedeljo 7. maja 1944 in končalo 28. maja. Zatemnitev od 20.30 do 6. ===== 2 . Kundmachung Es häufen sich Fälle, dass durch Unbefugte den Passanten und Einwohnern Lebensmittel abgenommen werden. Deshalb wird die Bevölkerung aufmerksam gemacht, dass dazu nur Kontrollorgane des »Prevod« und die Beamten der Wirtschaft* Polizei und die Blockkommandanten berechtigt «nd. Bei jeder Beschlagnahme müssen den Betroffenen für jede Menge abgenommener Lebensmitteln Bestätigungen auf besonderen Druckschriften eingehändigt werden. Kontrollorgane haben s ch auf Verlangen auszuweisen. Jedes unbefugte Einmischen Dritter ist mit Angabe von Ort, Zeit und Personaldaten des Täters sofort an den »PrevoU« zu melden. Gle'chzeitig wird die Bevölkerung aufmerksam gemacht, dass die überfuhr von Lebensmitteln ohne Bewilligung des »Pre-vod« verboten sei und dass die ohne diese Bewül'gung eingeführte Ware in jedem Falle beschlagnahmt wirü. Überfuhrbewilligungen erteilt der »Prevod«- Laibach, den 6. April 1944. Der Chef der Provinzialverwaltung Präsident Div. Gen. Leon Rupnik. Razglas Ponavljajo se primeri, da nepoklicano! zaplenjujejo živila potnikom in prebivalstvu. Zato opozarjamo prebivalce, da so za to upravičeni samo kontrolni organi »Prevoda«, uradniki gospodarske policije ter komandanti blokov. Pri vsaki zaplembi je treba izdati prizadetim za vsako množino zaplenjenih živi! potrdila na posebnih tiskovinah. Kontrolni organi se morajo na željo izkazati. W>ko nep°klicam> vmešava»»^ tretjih javite t:'koj »Prevodu« z navedbo kraja, časa in osebnih podatkov krivca. Obenem opozarjamo prebivalstvo, da je prevoz živil brez »Pre-vodovega« dovoljenja prej^-vedan in bo brez takega dovoljenja uvoženo blago v vsakem primeru zaplenjeno. Dovolilnice za prevoz izdaja »Prevod«, Novi trg št. 4. Sef pokrajinske uprave, prezident: div. gen. Leon Rupnik. Kundmachungen der Er&EtìOTigsanstalt Verteilung von Futtermitteln für Klemt?ere Im Sinne der Eierversorgung Art. 3 v. 28. m. 1944 wird für die Stadt Laibach folgendes bestimmt: »Prevod« wird Futtermttol für Kleintiere über die Firma »žegoza« 1n Laibach, Gallusovo nab. 33 verteil r>n und rvar nur an jene Züchter, welche für 1 kg Futtermittel 3 Eier abgeben werden. Alle anderen Verteilungen von Futtermitteln für Kieintiere sind verboten. Obvestila »Prevoda« Delitev krmil za male živali V smislu člena 3 uredbe o jajcih od 23. m. 1944 se določa za mesto Ljubljano sledeče: »Prevod« bo delil krmila za male živali preko žegoze, Gallusovo nabrežje št. 33. samo onim rejcem, ki oddajo 3 jajca za 1 kg krmil. Vsaka druga delitev krmil za male živali je prepovedana. Pokažite s podpisom na protltoornunisticni spomenici, da obsojate komunizem! Kazni zaradi prestopkov zatemnitvenih predpisov Od 28. marca dc 6 aprila so bil' kaznovani zarad: prekršitve zatemn tvenih predpisov Smerdu Franc, žel. svetnik. Medvedova 5b; Hudobirnik Peter, krojač Belja-ka 22; F'üpo-vič Pavla, gostilničarka. Cankarjevo nabrežje št. 5; Petrič Franc, trgovec. Javornikova 13/11; Kune Ana. soproga zebotehnika. Ulica 3 maja 5/II; Hamarla Leopoldina, poßestnica Cesta v Rožno dolino 30/1; Nered Marija gospodinja, Rožna dolina. Cesta IX št. 3; dr. Sket Ivan, Erjavčeva 26; Narbeshuber Kari, elektro-mehanik Zaloška 71; Samec Ivan. trgovec. Mestni trg 21; dr Kini Marte ravnatelj DHB Frančiškanska 10/11; dr Skaberne Franc, od vetnk. Igriška 4; Breznik Ivana posestmea. Ulica 3. maja 3/1; Knez Terezija zasebnica Igriška 4/1; Rupnik Evgen. Nunska 4/11; Šte-fančič Jakob, uradnik Liud^ke tiskarne. Sv Petra cesta 79; Dernovšek Pavla, zastbnica. Sv Petra cesta 79; Jagodic Franc, mesar. Koru-nova 5; Bahun Ana zasebnica Sv Petra c 53: Jelašič Franc posta ienačelnik v p.. Pleteršn1-kova 28; Mezek Marija, posestnica. Cankarjevo nabrežje 15; Smrkolj Alojzij, klepar, moj-ter. Flor janska 7; Kenda Ivan pose^tn.k Can karjevo nabrežje; inž. Urbane Franc žel urad nik, Resljeva 31; Tomšič Franc gostilničar. Rimska 4: Maček Ivana, zasebnica. KongTesni trg 2-1.; Sežun Frante soproga pri v. uradnika Gradišče 4/II; Lukman Fritz, odvetnik Gradišče 4/11; Zupančič Franc, čevljarski mojster Smart'niska 6; Vidovič Ivan. trgovec. Napoleonov trg 6; Machiedo Ivo, trgovec. U'ica 3. maja 4/III; Čem i vec Josip, arhitekt Dunajska 5. Moskvi se mudi Milan, 4. apr. Dotok boljševiških »svetovalcev« in »strokovnjakov« v južno Italijo bi Moskva rada še ojačila. Zato so v Moskvi, kakor poroča degaullistična poročevalska služba iz Alžira, sklenili, da bodo podaljšali svojo letalsko zvezo Mcskva— Kairo do Neaplja in Barija. Po teh po o-čilih naj bi od 10. aprila dalje vsak dan letelo po eno sovjetsko potniško letalo iz Kaira v Neapelj in Bari ter nazaj. Vežna vrata stanovanjskih hiš morajo biti prvih 10 minut po alarmu. bodisi podnevi, bodisi ponoči, odprta. Nato se lahko zapro in zaklenejo. Dne 15 novembra lanskega leta zvečer so komunistični tolovaji s slo odpeljali župnika Jožeta Pokorna iz Preloke v Beli Krajini. Ni se več vrnil in tudi ni bilo nobenega glasu o njem. zato so se ljudje začeli bati, da so ga komunisti umorih. Sedaj je ta sum potrjen. Pred nekaj dnevi so namreč tr:je posestniki iz Hrasta pri Vinici na poti iz Vinice proti Adlešičem v tako zvani Bartuljki našli le slabo zakopan grob. Ko so odgrebli prst, so naleteli na mrtvo truplo, in v njem so spoznali župnika Pokorna. Vsi trije so ga dobro poznali osebno tnko, da je vsaka pomota izključena. Komunisti so ga morali umoriti že v začetku zime. Konec februarja je bila v Cermošnjieah poroka nekega nižjega komunističnega funkcionarja. Po poročnem obredu, je eden izmed ženinovih »tovarišev, ki sta bila za priči, hotel počastiti poročni par s streli v strop. Ravnal pa je z revolverjem tako nerodno, da je pognal kroglo pred seboj stoječemu ženinu v glavo in ga takoj ustrelil. Nesreča je naredila na vse prebivalstvo silen vtis. ker je videlo v njej prst božji. Ime ustreljenega ženina ni znano n everta pa je bila Marta 2urga iz Gradišč pri Dolenjskih toplicah, ki je €!a>3pmg£s&sivo Pomen selekcioniranja kulturah rastlin V zadnjih 60 letih se je povprečni hektarski don:s najvažnejš h pridelkov v Nem čiji v izrednem obsegu povečal. Okrog leta 1880 je Nemčija pridelala povprečno 13 metrskih stotov pšenice na hektar, ob izbruhu sedanje vojne pa je znašal donos na hektar 22 in pol metrskega stota, to je za 73«/» več kakor pred 60 leti. V isti dobi se je povečal pridelek krcmp'rja na hektar od 76 na 176 metrskih stotov. kar pomeni povečanje za 122°/0. Pridelek sladkorne pese na hektar se je sicer dvig\i! le od 258 na 313 metrskih stotov, vendar vsebuje danes sladkorna pesa povprečno 16.25% sladkorja nasproti 8.5« o pred 60 leti, tako da se debi cd 1 hektarja povprečno 50.9 metrskega stota sladkorja nasproti 22.3 metrskega stota pred 60 leti. Po ugotovitvah nemšk h strokovnjakov je to povečanje donosa ie do višine 50"/» pripisati iz_alnejšemu in boljšemu gnojenju, zlasti uporab, umetnih g rojil, 20-gomij. Zdaj je že živahna kupčija z zele-njadnimi sadikami, predvsem s kolerabe.ami in solato. Danes je bil trg najbolj založen s cvetačo, ki so jo prodajali skoraj vsi branjevci. Med velikonočnimi posebnostmi na trgu je treba omeniti »alelujo«, okisnne repne olupke, ki jih prodajajo pri nas vsako leto na veliki petek že od starih časov. Danes je bilo na trgu tudi precej kisle repe. Gospodinje je treba še enkrat opozoriti na posebno solato, ki je iznajdba zadnjega časa: neki branjevec je ugotovil, da so čebulne klice (cime) zelo dobre za solato. Morajo pa biti dobro razvite. OBIŠČITE VELIKO VELIKONOČNO RAZSTAVO V OBEBSNELOVI GALERIJI u— popravek. Naprošeni smo za popravek neprijetne pomote v včerajšnji osmrtnici: priimek pokojnika se glasi pravilna Pfundner in ne Fundner. u— Namesto cvetja na grob g. Ciuha Viktorja daruje za slepe 150 lir (enstopet-deset) g. Anton Knanjc. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji pričenjajo po velikonočnih praznikih 11., 12. in 13. aprila. Vpisovanje in informacije dnevno: Trgovsko učilišče »Cristofov učni zavod«, Domobranska 15. u— »Sončece sij« je osmi zvezek »Police za male«, ki je danes izšel v knjigarni Tiskovne zadruge. Lepo mladinsko slikanico je spesnila Vida Rudolfova in begato ilustriral Saša Dobrila. S štajerskega Gauleiter je obiskal premeščene šole. Gauleiter iz Gradca si je v nedeljo ogledal premeščene dekliške šole v Applenzu, Eggenbergu in Brucku ob Muri. V razgovoru z vzgojitelji je dobil natančno sliko o mladini, ki je zapustila rodne domove, da lahko brez nevarnosti sledi pouku na deželi. Na licu mesta se je prepričal, da je za mladino v pogledu oskrbe kar najboljše poskrbljeno. Zborovanje propagandlstov v Brežicah. V Brežicah so se zbrali k zborovanju voditelji propagandnih oddelkov tega obmejnega kraja. Okrožni vodja Swoboda je skupno z govornikom Tremmlom pedal pregled o političnem in vojaškem položaju s posebnim ozirom na spodnještajerske razmere. Na koncu so se udeleženci zbora pogovarjali o krajevnih vprašanjih. Izpiti rokodelskih pomočnikov. Meseca februarja in marca je delalo pomočniške izpite v celjskem, trboveljskem in brežiškem okrožju 137 vajencev. Dvajset vajencev je napravilo skušnjo z odliko, vsi ostali pa z zadovoljivim uspehom. Izpraševanju je v imenu oblasti prisostvoval okrožni vodja za obrtnike arhitekt Ledi. Zaprisega mladih delovnih moči v Ptuju. Na trgu Adolfa Hitlerja v Ptuju so v nedeljo zaprisegli večjo skupino delovnih mož štajerskega Heimatbunda. Svečano- jah. se udeležujeta njihovih iger. jn tekem, pa selitve in lova na bivole. Gašper dobi ime Brzonožec. Lenka pa Puščica. Pisatelju se nudi prilika da pokaže bralcu Indijance z njihovimi plemenskimi '.n socialnimi odnosi. pril;ko. ki jo tudi izkoristi, vendar se zdi da takisto Steuben gleda bolj z romantične kakor pa z realne strani. Ob tistem času or'hajajo vesti o napadu, ki ga pripravljajo na Indijance bledokožci. Nekega dne se poglavarju vplivnega in močnega plemena primeri na vožnji po reki huda nesreča: Angleži streljajo v njegov čoln in več njegovih svojcev pobijejo, njega pa tako hudo ranijo, da postane hrom. Tedaj sklene maščevanje nad bledokožc- in zahteva od rodu Ša-vancev, pri katerem živita Brzonožec in Puščica, da se smrtno maščevanje izvrši na obeh belopoltih otrocih. Lenka in Gašper sta v veliki nevarnosti, pret; jima grozovita smrt. Toda medtem sta sn pridobila med ndijanskimi mladostniki toliko prijateljev, da ju rod mladih gorskih levov sprejme za svoja člana in skuša preprečiti hudobne nakane poglavarja z imenom Usnjena ustnica Najboljši mladci tega rodu pomešajo po prastarem običaju v škode-j "ci njuno kr s svojo in vsi pijó iz skodelice in si zaobljubijo vzajemno pomoč tudi za ceno življenja. Na odločlinem zboru ae zavzema Usnjena ustnica za muno izroč'tev in smrt, a čeprav je vrli poglavar Kornstalk na njuni strani, bi zahteva maščevalnega hromca zmagala če bi vrli n prikupni Tekumze ne povedal možem, kaj so- sklenil najboljši mladci njegovega rodu. Smrt bele dvojice bi bila tudi njihova smrt! Take se položaj zasuče. krvna bratovščina ie pomagala bela ujetnika sta bila rešena Poglavar Kornstalk na odloči da mo rata velarle zapustit md'janski rod in se vrniti k staršem, zakaj »rdeča polt je rdeča oolt a bledo lice n*j ostane bledo lice«.Sm Bolin»-čega ptiča, ki je otroka dobro poznal, saj biva blizu njunega doma ju vzame s seboj in se zaveže, da ju privede domov. Tako se morata Gašper ia Leska, ki sta auoa občutila, da sti sta prisostvovala tudi zvezni vodja Steindl in delavski vodja Lukesch. Slednji je naraščajnikom predočil naloge, ki jih čakajo s posebnim ozirom na domačo deželo. Na koncu so mladi delavci defili-rali pred predstavniki oblasti, nato pa so se razšli. Deseti in enajsti otrok. Vinlčarski dvojici Štefanu in Mariji Hojnikovi iz Zgornje Polskave sta se narodila dvojčka, deček in deklica. Otroka sta deseti in enajsti otrok v tej družini. Nesreča zaradi neprevidnosti. 20 letni avtomobilski voznik Krešimir Stanič iz Zavrča pri Ptuju je skušal odpreti granato jajčaste oblike, ki mu je v rokah eksplodirala ter izbila levo oko, odtrgala pa mu je tudi desno roko. Prav tako je eksplodirala v roki patrona 36 letnemu Josipu Simovlču. Mož je dobil poškodbe na roki in očesu. Z Gorenjskega Odlikovanje kranjskega obrata. Okrožni predsednik Geiger je izročil nekemu večjemu obratu v Kranju priznanje za vzoren obrat. To je prvi obrat v Kranju, kl je bil odlikovan s to častjo in takšno listino. 25 letnica ženskega pevskega zbora v Celovcu. Dne 6. aprila so priredile članice ženskega pevskega zbora v Celovcu javen koncert, ki se je vršil ob 25-letnici ustanovitve društva. Ob tej priliki je bilo društvu izročeno častno darilo celjskega pevskega okrožja. Padec na stopnicah. 59 letna učiteljica Pavla Taurerjeva iz Celovca je v temi padla po stopnicah ter si dvakrat zlomila roko. Odpeljali so jo v celovško bolnišnico. Oko si je poškodoval pri manipulacijah z vrelim cinkom 19 letni pomežni delavec Piro Scarano iz Borovelj, kateremu je vrela masa brizgnila v obraz ter ga močno poškodovala. Domači reševalci so ponesrečenca odpeljali v celovško bolnišnico. Iz Trsta Obnovljena avtobusna pr°ga. Obnovljena je avtobusna zveza z istrskim Novim mestom. Odhod iz Trsta ob 7.30, iz Novega mesta cib 13.30. Iz tržaškega glasbenega življenja. Lep uspeh je doživel 3. simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Luigia Toffola. Na sporedu so bile skladbe Liszta, Francka in Beethovna (5 simfonija). V sredo, dne 5. aprila pa je izvajal znani pianist Artur Benedetti Michelangeli zanimiv pianistični koncert, na katerem je izvajal skladbe Beethovna, Schumanna in Chopina. Četrti simfonični koncert bo v Trstu na velikonočno nedeljo ob 17.30. Dirigiral bo Rudolf Mora.lt, sodeloval bo goslač Wolfgang Schneiderehan. Na sporedu so skladbe Webra, Beethovna in Bnahmsa Glasbene produkcije gojencev tržaškega glasbenega liceja bodo prihodnji teden. Na njih nastopijo gojenci višjih letnikov tega glasbenega zavoda. Smrt znanega nevrOl°ga. V Furi ani ji je umrl znani nevrolog prof. Josip Caligaris, kk je bil prej docent na rimski univerzi. Posebne aesluge s»i je pradcibil za razvoj raznih zdravstvenih ustanov v Vidmu. Deset zapovedi o vedenfn v zakloniščih 1. Ohranite mir in red! 2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim. S. Kajenje je prepovedano. 4. Vedno je treba imeti obzir do mater z majhnimi otroki, do starejših in bolehnib oseb. 5. živali ne smeš jemati v zaklonišče. 6. Otroške vozičke pustite zanaj zaklonišča! 7. Vsakdo naj ima pripravljeno žepno svetilko. 8. Ne pozabite zakloniščne prtljage. 9. Odredbam rediteljske službe se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se zoper-stavija, bo zapoden iz zaklonišča, oziroma kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred škodo. Pesek za gašenje za primer letalskega napada vzemite brezplačno iz deponij ob cestah. Te deponije so označene z napisom »Požarni pesek«. vzlic vsemu prijateljstvu ne spodata v tuj' rod. posloviti od mladcev, med katerimi sta preživela mnogo lepih dni Slovo jima lajša zavest, da bosta zopet ugledala ljubljene starše. To je vsebina povesti, ki je spisana prav mikavno n posnema tako imenovane ♦indijanarice« v dobrem, ne pa v slabem Kaže mlademu človeku pomen odločnosti in poguma ter ga poučuje o možnostih sporazuma in pri-zateljstva tudi z vrlimi ljudmi iz drugih ras. čeprav ne prikriva, da je najboljše, če vsako ljudstvo živ na svojem in po svoje Knjigo preveva možat optimizem in vera v zmago dobrega nad zlim je njena vzgojno pozitivna miselna hrbtenica Povest si bo nedvomno pridobila veliko hvaležnih bralcev. Slovenski prevod iz poezij J. Kasprowicza Za veliko noč je izšla v b bliofilski izdaji knjiga poljskega pesnika Jana Kasprowicza »Himne in Podobe na steklu« v prevodu dr Tineta Debeljaka in z lustraci jami slikarice Bare Remcev e. Za zunanjo označbo nove knjige zadošča, če zapišemo, da je opremljena docela no vzorcu Debeljakov h prejšnjih prevodov jz Puškina in Mickiewicza: format, tisk in ilustracije nudijo ste grafično podobo skrbno in zlasti za današnje razmere kar razkošno opremljene knj ge Dokaj novo je za slovenski kulturni krog Kasprowiczevo pcsni&o delo O tem pesniku k ga štejejo med največje poetične oblikovalce poljskega jezika, bo v okviru naše kulturne kronike še beseda ko bomo obširneje prikazali Debelja-kove prevode iz Kasprowiczeve poezje. Za danes samo opozarjamo na knjigo ki ni samo razveseljiva novost na slovenskem bibliofil-skem trgu. ampak pomen tudi raaMrjenje slovenske prevodne poezije na pesnka velikega formata. enega najpomembnejših riovansJrh religioznih poetov, pri nas doslej po krivici premalo znanega Jana Kasprowicza. Uvod. ki ga je spisal za ta izdaja prevajajoč Xta» Do- smrtna kosa. Dne 5. aprila so umrli med drugim v Trstu 841etna Alice Horn, 63-letni Jožef Perma&č, 711etni Franc Kosovel, 371etna Ida Nolič, 201etna Marija Križman,' 441etni Ivan Svegelj, 221etna Ida Kerševan, 871etna Marija Sokol, vdova Prezelj, 871etna Marija Kosovič, vdova Deskovič in 721etna Marija Bcštjančič, vdova živic. Hünen. Te dni so se poročili v Trstu uradnik Arduin Flamini in učiteljica Lidija Fonda, agrarni tehnik Adolf Federici in gospodinja Celestina Olzaj, zasebnik Tilh Fabris in gospodinja Lilijana Zuban, mehanik Rudolf Tranipi in gospodinja Ernesta Flego, mizar Evgen Sudič in gospodinja Floreta Coloni, kmetovalec Luizi Lionel in gospodinja Jolanda Vesnaver, pek Gustav Zuchero in gospodinja Silva Končina, slikar Angel Karvos in gospodinja Lucija Leiter, zidar Peter Kaànero in kuharica Katarina Bersič. Vsak dan nezgode. 62 letni kmetovalec Anton Ribarič iz Vodice je padel s poljskega voza in obležal z občutnimi poškoi baimi po vsem telesu. — 43 letni Edvard Margurano iz Istrske ulice 188 si je pri delu poškodoval desnico. — 29 letna Elvira Coci iz Pascolije_ ve ulice 37 bi se bila skoraj zastrupila z uhajajočim plinom. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Iz Gorice Prepoved postrežbe z mlekom v javnih lokalih. Pokrajinski prehranjevalni odsek objavlja odredbo gor ške prefekture, ki se nanaša na ureditev potrošnje in postrežbe z mlekom. Po tej odredbi, ki je veljavna od 1. aprila, je v vseh javnih lokalih goriške pokrajine prepovedana prodaja naravnega in toondenziranega mleka ter mleka v kakršni koli obliki. Tud; je prepovedana uporaba mleka v slaščičarski in slaioie-darski stroki. Izvzeti so hoteli, kjer je dovoljena postrežba z mlekom do 50 gramov osebam, ki prenočujejo, proti odvzemu predpisanih odrezkov živilske nakaznice. Mleko se sme prodajati samo proti odvzemu zadevnih odrezkov živilske nakaznice. Svečan pogreb kanonika Krena. Ob številnem žalnem spremstvu je bil v Gorici pogreb umrlega kanonika mens. Ivana Krena. žalni sprevod je krenil najprej v me-tropolitsko cerkev, kjer je bilo žalno cerkveno opravilo, ki mu je prisostoval tudi goriški nadškof mens. Margotti. Tukaj so se zbrali tudi vsi goriški kanoniki, župniki in duhovniki. Mrtvaški sprevod je krenil po končanih cerkvenih molitvah po Marconi je vi in Mazzinijzevi ulici do ulice vojvede Aostskega, kjer je bila poslednja poklcni-tev ob pokojnikovi krsti. Tmplo je bilo za tem prepeljano na goriško osrednje pokopališče. Pokojnega mems. Krena so pokopali v grobnici goriške duhovščine. Nesreči zaradi bombe v Selu in Trnovem. 58-letna kmetica Marija Mermolja iz Sela pri Cmicah je našla na polju ročno bombo, ki je eksplodirala. Drobci so jo ranili po trebuhu in rokah. Prepeljali 00 jo v goriško boln šnico, kjer se zdravi tudi Danilo Strašar iz Trnovega, ki je tudi postal žrtev slične nezgode. Deček pil petrolej. 4-letni Viktor Sumi-ni iz Morell jeve ulice 27 je stikal doma po shrambi in našel steklenico. Menil je, da je v njej kaj dobrega pa je izpil precejšnjo količino pijače, ki pa ni bila vino, kakor je deček domneval, temveč petrolej. Dečka so prepeljal* v bolnišnico. ponesrečenca. 42-letni železničar Franc Mahor se je ponesrečil pri delu na sveto-gorski železniški postaj'. Dijak Sergij Gia-netti iz Grad ške ob Soči si je pri padcu poškodoval levico. Oba ponesrečenca se zdravita v goriški bolnišnici. Gospa na sprehod, tatovi v stanovanju. 22-letna gospa Marija Pertusin iz Matto-li jeve ul'ce je šla na sprehod po mestu. Bila je tudi na obisku pri neki prijateljici. Ko se je zvečer vrnila domov, je takoj opazila da so bili v njenem stanovanju neljub* gostje. Drzni tatinski zlikovci so ji odnesli 31.000 lir v gotovini in 40.000 lir v vredno tnicah. Razen tega so ii ukradli tudi nekatere dragocene predmete. Okradena kmetic». V nekem uradu v Ulici D az je morala čakati zaradi nekih opravkov 38-letna kmetica Albina Berlot iz Opatjega sela. Pred uradom je bilo precej ljudi. Ko je Berlotova odhajala, je ugotovila, da ji je izg'nila listnica, v kateri je bila osebna izkaznica, razen tega še 295 lir. beljak, osvetljuje tudi z literarno-zgodovinske-ga n krtičnega stališča Kasprowiczevo samosvojo osebnost in pesniško delo Ilustracije Bare Remčeve so izvršene v kamnotisku in pomenijo s tehnične strani zanimivo novost v naših knjižnih ilustracijah Knjgo »Himne in Podobe na steklu« priporočamo pozornosti vseh prijateljev slovenske liteiarne kulture, posebej še vsem bibl.ofilom. Izšla je samo v 300 izvodih. Še o umetnosti Zorana Musica Tržaška *Deutsche Adria-Zeitung« je posve-t:la z. t m razstavi slovenskega slikarja Za-rana M u š i č a v tamošnji Umetnostni galeriji na Corsu feljton iz peresa Paula N i e -h a usa in ga opremila z reprodukcijo Muä-čevega mot'va. Uvodoma predstavlja pisec Mušiča kot slovenskega. \ Gorici rojenega umetn:ka in pravi, da najbolj izpričuje uspeh njegove tržaške razstave dejstvo, da so takoj prve dni kupili domači prijatelji upodabljajoče umetnosti celo vrsto Mušičevih razstavljenih slik. Nato pravi, da pri Mušiču risarska linja docela izginja v barvi, zato je težko, skoraj nemogoče reproducirati njegove motive v čmo-belem. Zaradi tega pa nikakor ni mogoče imenovat-' njegove umetnosti »impresionistično«» ker se omejuje na slikarske »tise«, ki bi jih pasivno sprejemal vase. marveč imajo njegove barve močno samosvoje življenje in m6čno zrazno vrednost. Vse, kar Mušič slika je simfonija barv in svetlobe, zato tudi iež" na vsem nekaj slovesnega, nekaj svečanega a ne samo tam. kjer preprogo. vendar pa z visokim stremljenjem in z gotičniir čutom za formo sika kak majhen oltar marveč celo v njegovih slikah & kolodvora Zdi se. da » oa takih slikah barve kakor zjadtn in izrinjene s slik — kakor bi Mcar ustrezalo bolj suhoparnemu predmetu to pa zaradi stopnjevanja med črnim in belim. A kakor so Rembrandtovi »vetlo-temni prehodi sdikoritejši od sleherne bacane patMttefflfi aamaatiko*, teka je treba Beteinica KOLEDAR Sobota, 8. aprila: Velika sobota, Albert, škof. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Divja ptica. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Kino Sloga: Tovariš pride takoj. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Kino Union; Pustolovka. Predstava samo ob 19.15. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Mr. Hočevar, Celovška c. 62, Mr. Gartus, Moste — Zaloška c. 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Vel. nedelja, 9. aprila, ob 15: Slaba vest. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ob 18: Lepa Vida. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Vel. ponedeljek, 10. aprila, ob 15: Namišljeni bolnik. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ob 18: Matura. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Vel. nedelja v Drami. Popoldne ob 15. uri bodo ponovili Anzengruberjevo ljudsko igro v štirih dejanjih »Slaba vest«. Glavna oseba je bogat kmet, ki ga tare slaba vest zarad mladostnega greha, na podlagi kater» počne razna neopravičljiva dejanja V glavnih vlogah: Cesar, Lipah, Drenovec, P. in V. Juvanova. Režiser: M. Skrbinšek. Zvečer bodo igrali Cankarjevo igro hrepenenja »Lepa Vida«, ki prikazuje sanjski svet domišljije. V glavnih vlogah: šaričeva, Jan, Korošec, Debevec. M. Skrbinšek. Gregorin, Ukmar-Boltarjeva, Cesar, Kraljeva in Sta-rič. Režiser: C. Debevec. OPERA Vel. nedelja, 9. aprila, ob 14 80: Gorenjski slavček. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Ob 18: Don Juan. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Vel. ponedeljek. 10. aprila, ob 14.80: Melodije srca. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ob 18. ITaviata. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Vel. nedelja v operi. Popoldne ob 14.30 bo ponovitev Foersterjeve opere »Gorenjski slavček« v sledeči zasedbi glavnih partij: Minka — Kržetova, Franjo — Uršič, Chansonette — Janko, Ninon — Zakrajškova, štrukelj — Zupan. Ostala zasedba bo pre-mierska. Dirgent: S. Hubad. Režiser: E. Freiih. Koreograf: P. Golovin. Zvečer ob 18. uri bodo peli Mozartovo opero »Don Juan« v premierski zasedbi s Popovom, Heybalovo, Lipuškom, Betettom, Mlejniko-vo, Lupšo, Dolničarjem in Patikovo. Dirigent: A. Neffat Režiser in koreograf: P. Golovin. Vodstvo gledališča obvešča: Glede na izredno dolžino Mozartove opere »Don Juan« in z ozirom na to, da je 7. slika tega dela (pred pokopališčem) zgolj koncertnega značaja in ne bistvena za potek dogajanja, bo odslej pri vseh predstavah črtana. ' Operna Baletna šola. Velikonočne počitnice trajajo od 6. do 11. t. m. Pouk se prične v sredo 12. t. m. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA Sobota, 8. aprila. 7.00—7.10: Poročila v nemščini in slovenščini — 9.:—9.10: Poročila v nemščini. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45:—14.: Glasba za oddih. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10 —15.00: Pozdravi iz domovine; sodelujeta Radijski orkester in komorni zbor, vodi D. M. šijanec. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Koncert izvajajo: prof. Snoj — orgle, Nuša Kristan — sopran, Jože Likovič — bas. — 19.00—19.30: Fantje na vasi. — 19.30— 19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20.00: Športni pregled. — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15 —21.00: Naša Velika noč — zvočne slike o običajih na deželi. Napisal J. Vomber-gar. Izvajajo člani Radijske igralske družine. Vodstvo inž. I. Pengov. — 21.00— 22.00: Večerni koncert. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: Hudomušnost. tudi to delikatno drhtenje svetlobe "'n zraka nad železniškimi tiri imenovati kot kateksohen slikovito. Tako je tu dobil lepo simbolično podobo sodoben tehnični dr. nervoznost dobe, ko ljudje veliko potujejo. Nato pravi pisec, da kaže mojstrsko zrelost in barvno ubranost zlasti ležeči akt. V ostalem pa so na razstavi mnogi krajinski motivi z jadranskega prostora med Dalmacijo in Benetkami Kako južnjaškov eselo ie prikazan ljubljanski trg (je to ena najlepših slik)! Kako miglja topli, dišeči zrak v zelenomodrih, srebm-kastosivih barvah dalmatinskega gostilniškega vrta! Večkrat je Mušič naslikal beneške mostove. večidel s prazn čnimi ljudmi toda vselej kot simbol močne napetosti od obrežja do obrežja. Tudi za Canale Grande je našel kaj očarljive barve. Sodelavec tržaškega nemškega Tista sklepa: Skratka, je to umetnik visoke artistične od-branosti. sladokusec odtenkov »absoluten« ko-lorist. Kdor 'šče na teh slikah kaj predmetnega. poetičnega, svetovnonazorskega ali kako ceneno razpoloženje, bo ostal hladen. Veseiv mo se. da delujejo tako raznoteri talenti! Šeie iz njih soglasja bo lahko nastala podoba modernega življenja ki ga ni mogoče spraviti na eno samo formulo. Danes ne več... Danes še ne!... Violinist Rupel v »Šeherezadi«. V poročHo o sedmem simfoničnem koncertu se je vrinila neljuba pomota: violinski solo ni igral g. Dermelj, marveč je to pot nastopil violinski virtuoz g. Rupel kar s tean popravljamo. G. Rupel je pokazal toliko umetniške verve in tankega čuta za lepoto posameznih solo partij, da je v znatni meri pripomogel k tako ugodnemu učinku mojstrovine Rimskega Kcrsakova. Gottfrieda Kellerja n»jboljfo povesti bäde-jo sredi aprila kot nov zvezek »Dobre knjige« v zbirki z naslovom »Ljudje iz Seld-wyle« in v prevodu dr. J. Gloriar ja. Na zanimivo knjigo opnggujwTMi že danesi Vsenarodno protikomunistično spomenico lahko podpišejo Ljubljančani in Ljubi j ančanke še danes, v soboto, od 8. zjutraj do 8. zvečer v vratarjevi loži na mestne m magistratu Nadarjeni likovnik Albin Ciuha Dva dneva v letu sta za marsikoga izmed nas nekaka časovna mejnika: Božič in Velika noč! Oba nosita v sebi neko skrivnostno kal tihega čara za dušo in srce. Kakor so za nas dnevi pred božičem, posebno še, če so odeti v rahli snežni puh — polni hrepenenja po miru in spravi, tako so za nas dnevi pred Veliko nočjo nekam polni koprnečega pričakovanja nečesa neznanega. Neka tajinstvena sila nam ob teh dneh zapluje po žilah, srce utripa še hitreje, veselo oznanjujoč novo moč in rast, krepko rast, ki rodi ljubezen, novo življenje in nova plodna dela. In prav v teh dneh si zaželi naše srce in oko novih doživetij in novega pogleda, zato usmerjamo prav radi svoj korak po širokih, tu pa täm tudi ozkih, kar častitljivih ulicah našega belega mesteca. Njih lica so kljub vsemu praznično odeta in prepolna pestrih izložb, M jih je za Veliko noč že priredila spretna roka mladeniča ali pa brhke devojke. Tudi mene je prevzel čar velikonočnih dni, pa sem počasi usmerjal korak po ulicah, da opazujem in uživam lepoto pestrih zamisli slovenskega izložbenika. V šelenburgovi ob izložbi znane papir-nSce Bonač, pa mi je zastal korak. Saj je vsa izložba polna pestrega drobiža, res paša za oko in srce. V resnici pester je ta likovni drobiž, zgneten in ustvarjen iz žgane gline, okusno patini ran ali pa mavrično poslikan, kakor zahteva sedanji okus 5n moda keramičnih stvarie. Precej je teh Hkovnih lepot razstavljenih in vrste se od nporabnega predmeta, kakor pepelnik pa do skromne, kar mične nabožne lončene podobice, ki bd je bila vesela eeio naša davna babica. V kota stoji Bloka vaza, okrašena s pomladanskim cvetjem. Nasproti njej te vabi v svoj objem srčkana punčka z vsemi dražestmi človeškega deteta, poleg nje ždi dol goušec, a njim v družbi pa kodravi pasji navihanee in drobno rumeno pišče. Kos za kosom se vrste, a drug ne siici drugemu, vsak je drugačno oblikovan, saj je sleherni delan le v enem samem primerku. Zato je vsak res lepo ln okusno izdelan, kakor mu narekuje srce, fco ga gnete nadarjeni 24 letni stvaritelj CSuba Albin. Kakor je njegovo delo zanimivo, tako je on sam zelo skromen v življenju, skoraj kar nekam plah. S svojim žametastim glasom opisuje svoj polet v čarobni krog likovnih polj. Po rodu je Ljubljančan. Po končani meščanski šoli se je izobrazil za dekorativnega slikarja pri cerkvenem slikarju železniku. Njegovi nadaljnji učitelji in vodniki so bili grafik Jugovič, prof. Sever, kipar Pengov, mojster Plečnik in kot poslednji mu Je dal na srednji tehniški šoli še svoj značilni lesk kipar France Kralj. Nato ga je zajela vojna in internacija v Italiji. Tu so se mu odprli spet novi pogledi v svet in delo. Po usodnem septembrskem dnevu pa je prispel domov, natovorjen s slikarskim blagom in pestrimi zasnovami. Težki časi so ga zdaj primoraii, da je stopil pred javnost in pokazal, kaj zna. Kljub svoji pridnosti pa nima mnogo teh stvarie na zalogi, ker delo je zamudno, saj on ne dela po tovarniško z modelom, ampak vsak kos obdela zase, kakor smo že omenili. Za slikovito ozadje tem predmetom pa je razstavil še svoje akvarele pokrajinskih podob, kakor jih on vidi in občuti. CSuba Albine Vrbe (akvarel) LJUBLJANSKI kinematografi KINO SLOGA Telefon 27-SO TOBIS-ev film po istoimenski veseloigri Wilh. Utermanna Tovariš pride takoj Zabavna ljubezenska zgodbica vzornega in podjetnega natakarja, ki je moral doživeti marsikatero presenečenje, preden si je pridobil svojo izvo-ljenko. Carola Höhn, Albert Matterstock, Fritz Kampers. Režija: KARL ANTON Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek matineja ob 10.30 uri. ČUDNO NAKLJUČJE Elfte Mayerhofer, Hans Söhnker itd. KINO UNION Telefon 32-21 Zabavna veseloigra o dveh zaljubljencih, ki sta se po mnogih zapleti j a jih končno našla... PUSTOLOVKA V glavnih vlogah: Sybille Schmitz, Kari Ludwig Diehl, Fritz Wagner, Will Dohm, Elsa Wagner itd. Predstava danes samo ob 19.15 uri. Predprodaja vstopnic za praznike danes od 11.—12. ure in od 18.—19.30 ure KINO MATICA Telefon 22-41 Naš velikonočni spored! Predstave v soboto ob 15., 17. ki 19. urL Ob praznikih ob 10.30, 15., 17. in 19. uri. Romantična ljubavna pustolovščina DIVJA PTICA z Leny Marenbach, Volker v. Collande in ljubljančanko Fifi Hille, umetniško ime Ellen Hille. Predprodaja za nedeljo: v soboto od 9.—12. in od 14.—20. ure; predprodaja za ponedeljek: v nedeljo od 16. nre dalje. Od torka 11. t. m. daljo dnevno samo dve predstavi, in sicer ob 16. in 19. uri Prijazna gospa Pavla aa Je te drobne Kke okusno razpostavila v dret isfložbah levo od vboda. In kaj si mladi noe de äeü ko to, da greš in sfc ogledaš te ljubke st varice. Zgnetene so iz naše semlje in delo slovenskih rok, v vsaki pa je košček CSuhovega srca. Pojdi, prijateljica, oglej sS to, ne bo ti žal! če pa ne najdeš stvari po svojem okusu, lahko naročiš to pri njem doma. Izdela ti sleherno reč, kakor si jo poželiš. öe pa občutiš na kateri reči svoje dopa-denje, kupi jn podari. —, tvoj dragi bo res vesel takega velikonočnega darilca. Za vsakogar se nekaj najde, od punčke do pepelnika, res pestra je vsa fea likovna, pot. In da ne pozabim: tudi zate, ti siva grča, je nekaj — veliko lončeno srce, kakor ga imaš sam. Oglej si ga, vem, da ga kupiš aa svojo skrito ljubezen. In veruj mi, tudi ona bo vesela, zardela bo prav tako škrlatno kakor je živordeče to srce, M si ga kupü, njej podaril in s poljubom potrdil, kakor sem ti zgoraj naročal. K. JU89EQC SPORT šest tekem v dveh dneh Lep vefifaonočni spored na jubilejni proslavi SK Mladike Kafeor smo že poročali, letofinji velikonočni prazniki v športu ne bodo minili brez sporeda, čeprav pozno smo slednjič tudi v Ljubljani prebrodili vse pridržke in težave fcn se spet oprijeli dela na športnih igriščih. Med prvimi, ki so zastavili, so naši nogometaši, ki se bodo jutri ia pojutrišnjem zbrali okrog jubilanta SK Mladike na njegovem igrišču na Kodeljevem. Mladika proslavlja 20-letnioo obstoja in nič lepšega ni mogla storiti pri tej priliki kakor prirediti javno prireditev v čim večjem obsegu in tako pokazati, da ljubljanski sport še ni zaspal... Turnir, na kafterem sodelujejo ŠUrl moštva in so aa dve izmed njih pripravljeni lepi darili, je pod pokroviteljstvom prezidenta pokr. uprave in bo odigran na dveh praznjšk& popoldnevih od 14. «ne dalje po naslednjem razporedu: v nedeljo: ob 14.30 predtcfcma. ob 1& Moste—Žabjek, ob 16 46 Hermes—Mladika; v ponedeljek ob 14.30 predtekma, <*> 15. premaganca prvega dneva in ob 16.45 zmagovalca prvega dneva za glavno darilo pokrovitelja. Vstopnice so od Lir 8.— navzdol; vabim na čim številnejšo udeleži». Kdo fe hO Hafbig? Kakor smo zabeležili že on. dan, je v težkih obrambnih bojih na vziKxtai fronti padel nemški svetovni rekorder narednik Rudolf H a r b i g. Težak je bil ta udarec za nemški športni svet, saj je s Harbigom stopil v vrste onih nemških športnikov, ki so v tej vojni junaške smrti umrli za Nemčijo, eden izmed najmočnejih predstavnikov evropske in tudi svetovne lahke atletike. 29 let je bU star sedaj in trgovec v Draždatnih po poklicu, obenem po tudi tekač svetovnega razreda, ki se je dal primerjati samo še z Nurmijem ali Owen som. V letih po berlinski olimpiadi se je Harbig tako naglo povzpel, da se mu na tekališču ni bilo treba batj nobenega tekmeca na svetu. Najprej je podrl nemška, potem pa še svetovna rekorda na »svojih« progah na 400 ln 800 m, in sicer predvsem zaradi svojih že skoraj edinstvenih finishev pri vsakem nastopu. Harbiga so »odkrili« čisto slučajno. ko so v propagandne svrhe Iskali »neznanega športnika«, ki bi obetal vsaj nekaj izrednega. Njegova prava atletska kariera se je začela naslednje leto po oiimpijskti igrah (1937), ko je postavil nova nemška rekorda na obeh srednjih progah, še više se je dvignil naslednje leto (1938), ko je postal evropski prvak, zmagovalec na vseh mednarodnih prireditvah in veliki favorit na vseh atletskih mitingih z udeležbo svetovnih »kanonov«. Njegov najnevarnejši nasprotnik je bil takratni odlični Italijan Lanzi; ko se je sestal ž nJim — L 1939. v Milanu — je izboljšal svetovni rekord Američana Robinsona na 800 m za cele 3 sekunde na 1:46.6, naslednji dan pa zrušil §e svetovni rekord na 400-metrskl progi z bajno znamko 46.7 sek. Tema dvema najboljšima svetovnima izidoma je pozneje pridružil še tretjega — v tefcu na 1000 m. Vojna je Harbiga potegnila v bojni me-tež in mu onemogočila vedno trening. Vojna je prekrižala budi njegove načrte za prihodnjo olimpiado, kjer bi bü gotovo prejel najvišje športno priznanje — zlato kolajno. Vojna je slednjič segla tudi no njegovem atletskem življenj«, ki ga je pusta tamkaj, kjer gre za več kakor za športno slavo in lavorike n» zelenem p« ju. s— ŽSK Hermes (nogometad odsek). Poštam vse igralce Lmeè tva, da se zberejo jutri, v nedeljo ob 15.30 na igrišču MJadške aa tekmo proti Mladiki. — Načelnik. s— SK žabjak. Zaradi pokata© tekme z Iztokom na igrišče Mladike naj bodo v nedeljo oi> 14.30 v garderobi na igrifiču Mladike vsi določeni igralci L moštva. Remec ta Bajt tudi! — Načelnik. Janez Oblak 6o letnik V ponedeljek 10. aprila bo» miniio 60 tet, odkar se je v Spodnji Idriji rod» g. Jane« Oblak. Svoja otroška leta je preživel pod domačo streho, potem pa je, kakor je bàia tedaj pri nas navada» Se mlad šel po aret« za kruhom. Posvetfl ae je Seteatfčartfct ski2bi ki bö ta* nadfcnrja^ pred teti kojen. Mož pa se je čut* preveč krepkega ki zdravega, da U mogel živeti v hrezletju, zato A je poiskal zasebno službo v opekarni na Viča» kjer z memo öe vedno apnvvtja »roje delo. MAU OGLASI Kdor SM« atuftbo piate m neko Desedo L —J0, m dri. in pro*, takso —.60. TA dajanje naslova aU iifro L JL—. Najmaojto iboos sa te oglase Je L t.— — Za ienitve tn dopisovanja je plačati H vsako besedo L 1.—, m vse druge oglase I> —j60 za besedo, aa dr*, ln prov. takso —SO. za dajanje naslova aU Stiro I» tv—, Najmanj« iznos aa te oglase Je L 10.—. Službe išče 2ARAD1 SLUŽBE gospodinje, proeim da dvignete pismo pod àlfro »čakam«. 8144-1 Službo dobi liOSP. POMOČNICO in poetrežnioo — takoj sprejmemd t stalno službo Domobranska cest« st. 7. raes-i» SLUŽKINJO za vsa hišna deU» iščem za malo družino. Hrani tn oskrbe, dobra, plača lepa. Naslov t ogl. odd. Jutra. 8169 1« ČEBELAR ali SADJAR ki bi imel ves«! J e upr.iv-l Jati 10 panjev čebel, vrt in kravo, bi dobil skromno mesto. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in števila rodbinskih članov na ogl odd. Jutri pod »Ljubljana«. 8197-la HIŠNIKA-CO za oskrbovanje vrta in krave sprejmem. Prednost Ima oni. čigar žena zna molati kravo. Pogoji ustmeno. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in stavi!* rodbinskih članov na ogi. odd. Jutra pod »Ob robu Lfobljane«. 8196-la Vajenci ( hi MIZAR. VAJENCA proti primerni tedenski odškodnini, takoj sprejme Erjavec Aioja, Žabar-jeva ulica 4, Vič — pri gasilnem domu. 7990-44 Zaslužek PRESLIKAM V«cn stanovanje, prepAe-sfcam pob&tvo za zamenjavo aii radio apcr«t. Ponudbe na agi odcL Jutra pod dom«. 8271 3 Prodam znamke kompletno zbirko ali posamezne partije, tuo i p-e-korr.orste. rizven pokra jimkih. Kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Znsmke«. 7148-6 jedilnico, hrastovo, m ..situo, modern o, 10 komadov, in »or.ega« žepno u-o prodam. Goiobič Herbe retti -bovs v* (vm. Stadionom) 7908-6 misi, podgane m ščurke zanesljivo po končate s strupom, tel ga dobit« v drogwiji KANC. Židovska 1. 7837-6 ckpilna smola prvovrstne kakovosti — Chemotechna. Ljubljani, Mestni trg 10. 7963-6 JEDILNICO orabora koreni»*, skoraj novo, prodam. Naslov v oglas, oddetks »Jutra«. 7W9-6 kredenco. novo. moder»». ky»«no. miao tn stole prodam. Ogieda se od 10. do 12. ur« Komeiiskega i»- 24, dvorišče. «56« PRODAM? en psr diuuUIi MtiSv, belit št 36. ext per dam sklh. visokih, mak» nošenih Bt J7 in en par rdečih, letnih čevljev 6t. 37. Potere a» Ivan 3«dea DonaMto «t a am-« OPRAVO Luliinjsk». kompietoio. skoraj novo. prodam. Naslov v apri. odd. jutra. 8272-6 ŠPORTNI PI. A s ČEK lep. spomladanski, in te-mnomodro mornarsko obleko za 6—9 let starega dečka, predvojno blago, prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 7949 6 semiš — lak dam*ki pol če v! j i. zumi podplat, predvojni št.. 38 produrr, ali zamenjam ea protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8222 6 uhane in brošo za narodno noAo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8275-6 Kupim knjige, časopise in revije raznovrstne, kupuje knjigarna Janez dolžan, Ljubljana. Stritarjevi 4 j-3t757 vreče prazae cementne in »lične papirnate, kupaije PETRONAFTA. CirU-Me-todova (T>-rSev„) št. 35a. j-380-7 stare ure Zapestne. žepne in budilke, samo prav dobro ohranjene, kupim. Janko Ja*bec, Miklošičev» 12. j—384—7 ZNAMKE celoten; zbirke em posamezne, boljše serije, tudi prekotnorske, kupim — razen pokrajinskih. — Ponudbe na oglasni od-deiek »Jut»«* pod šifro »Boljäec 7844 7 klavir «li pianino dobre rnamk». kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znrxko »Mehanik»«. 8051-7 moški plašč « balonske svil«, v dobrem stanj ti, z* višjo postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Balon plafič«. 8187-7 aparat galvanski, elektrizirni, bolnižki kupun (sii v posoiilo). Vila Gorupo Ta 7 8219-7 klavirske izvlečke repertoamh oper kupi Oprava Državnega gied«^ liàòa. Ulica 3. maj« &t-11. 8274-7 Sobo odda LEPO SOBO opremljeno, s ponetemi vhod Oni. oddam samo boljšemu gospodu- Novi ti« l/H, desno. 773123 Stanovanja STANOVANJE enoeobno s phtikJinami, Šče n>4rn« 3-člari«ka dru-ž.u* po možnosti blizu tramvaja. Vselim se z r.orlm pohištvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fračam a» 6 mesecev t naprej«. 7907-21a Razno MOtA. ki je v četrtek ob S. trri pobral blizu RaZtKlngerja evetiomoder šal prosim, naj ga vrne v ogl. odd. Jutra. Ker je znan. bo v nasprotnem primeru javljen polldJL 8199-37 TOBAČNO KARTO Hm načel. Lastnik Jo dobil v gostilni pri *ètja-JeretK, PuÉSne ž*. 1. 83803t Vsak zaveden Slovenec bo podpisat narodno pretikotmr nistično spomenico. KUPUJTE edino pri nafib OGLAŠEVALCIH! železni carska služba je eoa Izmed *-stih, v kateri je aa^topamh menda najmanj samcev. Zato sS je tudi naà jubilant ustvaril družinsko ognjišče. V zakonu s prvo ženo Mici FTancäovo so se rodili trije otroci, od katerih sta dva umrla m je ostala le hčerka Mima. Ker je družinica JUTRA c Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in stric, gospod Gabrijel Kastelle trgovski sotradnik Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 8. t m. ob 3. »ri pop. z 2ai, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne T. aprila 13+4. Globoko žalujoči: MU A roj. MATKO, žena; JlitT. in JANEZ, sinova ter ostalo sorodstvo. Nameščenci tv. Urbane Petìat se s globokim spoštovanjem in hva-leinostjo poslavljajo od svojega stanov, tovariša« gospoda Kastelica Gabrijela katerega nepričakovana smrt povzročila nHsspotnjtvo vnsei r stanovskih vrstah. V dein bo posvečen njegov spo-mtn-! l^obijjviML, 7. apro* KH4. Tvrdka feto turbane sporoča žalostno veot, da je nenadoma hb-gubUa svojega dolgoletnega, zvestega m nenadomestljtriegB. »r>4c-lavca» gospoda Gabrijela KASTELICA bo obranila trajen, hr-»-1eéem in časten spomin. LjuMjana, 7. Ff. 1944. TVRDKA FELIX I RKANC A. E. Weirauch: 23 VELIKI GOSLAČ Roman šam v dvorani je narasel, se potegel in xnova še močneje narasel. Bilo je kakor trušč valov ob nastopajoči plimi. Sveta nebesa, mar bo trajal ta presledek do sodnega dne? Koliko časa so bila že vrata zaprta? Kako dolgo naj občinstvo še brzda svojo nestrpnost? Ce zdajle aa-čno drsati in kričati, jih bo potem težko pripraviti, da bi pobožno m tiho poslušali. Brezobzirnost je, da jih puste tako dolgo čakati, in tudj proti Marin je brezobzirno... Da, a kdo jih pusti čakati, ateo ne Mar-rio sam? Ta misel jo je zadela v prsa kakor top udarec. Obsedela je kakor ohrom-ljena, nekaj hipov ali celo večnost, in strmela na prazni oder ... zidaj, zdaj mora priti... zdajle, ta mah! Strmela je, v tolikšni napetosti vseh živcev, kakor da bi ga hotela s tem priklicati, pritegniti ... vse zaman. Kakor upehana je zaprla oči. Hotela jih je odpreti šele, kadar začuje o-rmeče ploskanje, s katerim ga bo pozdravilo občinstvo. Toda slišala je samo rastoči nemir. Sveta nebesa, če se zdajle pokaže kdo drug, če pride kdor koli ia pove, da je toaba konaort prekiniti, lwr •.. kar... Poskočila je in opotekaje se pianiaa iz lože. Nekaj se je bilo moralo zgoditi, tolikšne zamude si ni bio moči razložiti s važnim obiskom ali s tem, da mu je nemara počila struna na goslih... Inge je zdirjala po hodnikih in stopnicah, takisto naglo, kakor da bi botola dohiteti minate, ki jih je bila zamudila s čakanjem... in spotoma prisluškovala nazaj, češ, morda pa vendarle začuje ploskanje ali prvi ton gosli, tako da se bo mogla oddahniti in pomirjena splaziti nazaj na svoje mesto. Na polmračnem hodniku je hotela planiti mimo debelušnega možička, a ta ji je stopil na pot: J Milost iva! Gospa pi. Hohrayeva!« šeie ko jo je pckfieal, je spo®raa3a Ma-riovega impresari ja: »Da, gospod C3 aussen? Dober večer, kaj pa je? Zakaj ee koncert ne nadaljuje?« »Baš to sem vas hotel vprašati?« iMene?« >Pravkar sem bfl na poti v vašo ložo. Ali Mario med presledkom ni bil pri vas?« »Pri meni? Ne! Kako vam je prišlo to na misel?« »Mislil sem... da odkrito povem, bilo je moj poslednji up... kje ste pa bili med presledkom?« »Ves čae se nisem ganila a svojega mešata.« »Ra... da... potem... na misel ml je pritSo..,« Sdd ee jI Je napol razburjen, napol v zadregi. »Po tem takem mi ni treba dirjati dalje«. Tu ostati nikakor m mogla silfta je dalje, ln Claussen se je prilepil k nji, toda »to pal je, kakor da hi se obotavljal, in jo oviral v njena nagRci. »Kam pa hočete zdaj, gospa?« »Za oder, k Marni... zakaj ne pričnete ? Občinstvo postaja nemirno... kaj pa je z Mariom... mislila sem že, da je äboiel ... da mu je slabo ...« »Ne, ne, nikakor ne ... samo... sCvar je namreč ta ... povsod ga iščemo ... nekje ga je moralo nekaj zadržati... ali se ne bi hoteli vrniti v ložo. .? Morda se je ta čas vrnil, pa lahko eerjdai že pričnemo ...« Inge je bila že pred vrati nmetniSke sobe, iztegnila je roko po kljuki, debeli mo-žiček jo je komaj dohajal, ves zasopel se je vrinil prednjo in jo prijel za roko. »če je zdaj tu.« je roteče zasigal, »tedaj mi za Boga storite uslugo in ga nikar nc razburjajte! Mislite na to, da mora čez eoo mimito spet stati na odru! Obstanek nas vseh je na tem! Nobenih vprašanj, nobenih nastopov, za vse to je časa pozneje!« Inge je okreniia bledi obraz proti njemu in ga pogledala z brezmejno začudenimi očmi: »Niti besedice ne razumem ..« Slutnja brez oblike in imena je legala nanjo kakor senca »Saj ga hočam «amo videti... govoriti » njim ni« ae misKia... kaj šele, da bi ga razburjala...« »Obljubite mi to!« Sam ji je odprl vrata. Toda Maria ni bilo v sobi. Tesni prostor je bil poln ewttfc. ki » širile omamno vonjavo. Pred klavir jem <*> steni je stal Wiethoff, ko so se vrata oo-pria, se je sunkoma okrenil, z vljudnim priklonom rekel »Dober večer«, m spet oA-vrnffl resni, zaskrbljeni obraz. »Dober večer, gospod Wiethoff.« je rekla Inge in se posiljeno nasmehnila. »Kje Pa je Mario?« W'ethoff je ni pogledal. Skomignil je z rameni: »Bo že prišel. Upam vsaj.« Pritisnil je na tipko jn kakor uglaševajec pustil struno, da je brnela, pri tem pa sklonil glavo tako nizko, da mu je padel ra čelo pramen las. Inge Je obstala s pobešenimi rokami, občutek neskončne zapuščenosti jo je prevzel. Kje je Mario? Zakaj jo pušča samo? In kaj je Wiethoffu, da se tako zakrknjeno in zlovoljno drži jn igravo ubira tipko za -tipko, namesto da bi iskal Maria po vse] hiši? »Ali...« je izdavila brez gla»i. »Saj .. nekaj je vendar treba storiti...« Wiethoff ji vobče m odgovoril. Počasi je okreniia glavo in se vprašujoče, proseče ozrla v Claussena. »Storiti! Seveda je treba nekaj storiti! Ljuba, draga gospe al* nama oe bi hoteli povedati, Maj naj rterlmof« »Treba ga je ... iskati!« >e vsa zbegana zajecljala. Wiethoff je privrui skozi noe, da je bik. slišati, kakor bi se porogljivo zasmejal. »Iskati!« Claussen je z vil roke in zavf? oči proti nebu. »Toda kje? Kaj mislite, da se je izgubil tu v hiši? Tu je doma kakor v svojem lastnem žepu.« »Nemara da je padel... si tepabntl nogo .. m nezavesten obležal...« »V hiši ga ni« je kratko tn trde rekel * lethrff. »V hiši ga nI?« *Ne.« Wiethoff se je oseri na klju.»ux kjer so visele njegove reči. »Saj vidite, d* je vzel plašč.« In res: Mariovega plašča m bfto nikjer. »Kam je po tem takem šel?« Oba sta spet samo skomignila z rameni in se spogledala. Vrata so se odprla — a Usti, ki se je pokazal, ni bil Mario. Med odprtimi vrati je Claussen razburjeno šu-šljal z dvema ali tremi neznanimi gospoai, v ozadju pa so se pojavljale radovedno iztegnjene glave. Inge se je čutila docela tujo in odv«sč. Stisnila se je v kot in brezmiselno cefrata cvetlico, ki je v zaprtem prostoru že veneta Wiethoff Je «topil k vratom, zdelo JI je, da čepeče jo o nj». in Wlo Ji Je, kakor da bi jo kradoma pogledovali. setimiieiter - Crejuje: Davor!« tevljea. — gttt dae HoBeorHtna »Jntro« ato Vertag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant - Fttr »Narodna ttakarws^A G.« atrn Uraekatott« - Za »Narodne (L *J€